»Eako &i s_m i_rač__am davek i_ kaj fci nioral vBdsii vsak dEsvkoplačovalsc« To knjižico je izdala Kmetska zveza v Mariboru. Cena 2 Din. Dobite jo pri Vaai domači krajevni Kmetski zvezi, ki bo to tudi pri cerkvi razglasila. Knjižico prodaja tudi tiskarna sv. Ciila v Mariboru, Koroška ce-si'a 5 in Aleksan:lrova cesta 6, ter Slomškova zadruga Celje. Ha|di_a pri Ftuju. Tudi pri naa ae je ustanovila kmetsko-nadaljevalna aola. Z rednirn poukom je pričela z zacetkom decembra in e trajala do konca marca. Za tukajšnje razmere je bila udeležba še dobra. Da je prišlo do uatanovitve in da se je vrsil prepotrebni :'edni pouk, je zaaluga domačega g. šolskega upraviitelja, ki je imel glavna predavanja. Njegova vestna sotrudnika ata bila tlomači gospod župnik in abaolvent kmetijske šole g. iiirko Tomanič. Čimbolj amo ae bližali konu te šole, tembolj smo uvidevali, kako potrebna je takSna prosvetna ustanova rasd našim kmetskim narodom. Gospod vodja naa je nazival kot souatanovnike te važne šole, a naša dolžnost je, da širimo umevanje za to Solo z govorom in delom med vse domacine. V ta namen smo pred zaključkom šole priredili kmestski dan, ki je bil jako dobro obiakan. S kratkimi predavanji amo pokazali, česar amo ae naučili v teoretičnem pouku. Pri tej priliki je imel tudi g. Janžekovič iz Sterjanc zanimivo, poljudno in praktično pre davanje o živinoreji, za kar ae mu tem potom ponovno zahvaljujemo. Kmetake mladeniče pa že sedaj dobrohotno pozivam, da ae že za novo šolsko leto zbirajo. Tudi že v tekočem letu ae nam lahko pridružite, ko bomo imeli večkrat pouk v naravi in bodemo praktično uporabljali pridobljeno znanje y zimskih meaecih. Kostrivnica pri Bogaški Slatisl. Pied 3 leti ao ae začele uatanavljati kmetijske nadaljevalne šole. Kostrivnica ni hotela zaoatati na polju kmetake izobrazbe; lepo število fantov se je priglaailo in obiakovalo po nedeljah ta kmetski pouk. Vodja šole g. O. Kovačič je predaval o aplošnem kmetjatvu, č. g. župnik J. Slavič o kračanakem življenju, dr. Brabec pa o zdravatvu, razni predavatelji ao obdelali še razne gospodarake panoge. — Državna zastava je vihrala raz šole dne 12. t. m., šolski proatori ao bili okinčani, zakaj vae to? Sloveaen zaključek je bil kmetijako nadaljevalne šole. Goapcd Kovačič kot vodja je otvoril alovesnoat ter podal kratek obria, kaj ae je poučevalo akozi tri leta v tej šoli. Naatopili ao učenci kot predavatelji, da povedo, kar ao ae naučili. O ljubezni do rodne grude je obširno govoril g. F. Erjavec, o pomoči pri napenjanju živine g. M. Strašek, o sadjaratvu pa g. V. Strašek. Nato je aledila igra »Dva gluha«, d je žela obilo ameha. Po deklamaciji »P.t do kruha« je gospod župnik govoril zaključ-: ne beaede. Vsa alavnoat bo ostala pri Kostriv-.' ničanih v lepem apominu! Plemeiiski sejem v Ormožu. Na izrecno žeijo kr. banske uprave drinska banovine jc podpisana zveza sklenila prirediti tretji splošni plemenski se-^ jem v Ormožu dne 20. maja 1931 na sejmišču v Ormožu. Do sedaj se je na po zvezi prirejenih plemenskih sejmih odprodalo čoz 150 komadov prvovrstno1 plemenske živine pincgavske pasme.1 Živinorejci, ki si žele nabaviti dobro' plemensko živino pincgavske pasme na označenem sejmu, se uljudno naprošajo, da blagovolijo sporočiti zvezi, koliko in kakšne živali nameravajo kupiti. — Zveza selekcij&kih društev. za pincgavsko govedo v Ormožu. T_t_i korenjaki. Podružnica Kmet. družbe v Novem mestu sporoča vsem interesentom, ki rabijo vkoreničene trtne podlagc, da ima še nekaj tisoč prvovrstnih korenjakov vrste Riparia portalis po ceni kornad za 50 para na razpolago. Naročila, pri katorih naj se navede pošta in železniška postaja, naslovite na Podružnico Kmetijskc družbe v Novcm mcsou.' (Piše kmet iz slovenjgraške okolice.)' Splošna gospodarska kriza, ki se je pojavila v Evropi, pa tudi v naši državi, se je oprijela tudi naših obmejnih krajev. Kakor drugod, tudi pri nas ni mogoče tega, kar imamo, tako vnovčiti, da bi se vsaj krili izdatjd. Poprej smo irneli dosti velike ugodnosti pri prodaji živine in svinj, kar je sk-oro glavna pridobitna panoga našega malokmetijstva. Prišli so k nam kupovat težke vole sosedni Korošci, največkrat pa češki pivovarnarji, ki so pokupili večino naših plemenskih in poldebelih volov ter jih potem opitali. Poudariti moram, da so pred vojno gleclali trgovci živine na pasmo in so najrajše kupovali našo belo štajersko (marijadvor&ko). Kaj js temu vzrok, prepuščam v razmotrivanje strokovnjakom v živinoreji. Dancs pa so severno meje naši živini skoro popolnoma zaprte, na jug ni misliti, ker so tam večje ugodnosti za živinorejo. Kljub temu, da je tukaj dovolj dobro pitane živine in svinj, vendar nekateri mesarji uvažajo cenejše hrvatske prašice, ki so kva-; litetno veliko slabši od naših, in nam s tem ubijajo ceno prašičev. Sploh se mi zdi malo čudno, zakaj se toliko zboljšujejo naše pasme z žlahtnimi nemškimi prašiči, ko potem naše kvalitetno blago nima boljše cene od slabejših hrvat&kih. Nič bi ne imel proti temu, če se od drugod uvaža, samo da bi pokupili prej to, kar je v tukajšnjern kraju v zalogi in sicer po ceni, ki gro našim kvalitetnim prašičem. Omeniti hočem tudi siučaj, kako je neki gospod kupoval pri nekem mesarju celega očiščenega prašica za ceno 17 Din, za 1 k_. Prist-oni neki bolj prileten kmctič in. reče dotičnemu gospodu, da irna tudi on na prodaj -enako težkega prašiča kot ga gospod želi, ter da ga rad da za ceno 14 Din za 1 kg. Kaj jc rekel gospod? Da a naravnost od kme ta ne vzame. Tako je moral kmetič da'ti mesarju prašica za ceno 13 Din za 1 kg. Med vojno so ljudje iz mest ter trgov radi poiskali kmetske hiše, v katere so priliajali s praznimi želodci, danes pa se branijo naravnost kupojvati od kmetovalca, vse mora iti skozi posredovalčeve roke. Kakšna pa je danes cena živine? — Kvalitetna živina se plačuje prcsiabo. Meso stane 16 Din 1 kg, živino pa plačaj-o prvovrstno po 6 do 6.50 Din. Ko pride mešetarski kupec na dom živino kupovat, ima vse mogoče izgovore: ta žival je preveč koščena, druga irna prevelik trebuli, tre-tja ima preveč loja, potem pa ustrezi, Če moreš. Ni dolgo od tega, ko rn. bil prisoten pri kupčiji del>elih volov, ko je kazal kupec na enega izmed volov, češ, da je velikih kosti. Saj se tudi kosti prodajajo. Ko sem nedavno hotel kupiti kosti za juho, so bile skoro tako drage kot meso. Po rnnenju te-li kupcev bi bilo najbolje, če bi žival zrasla brez kosti in trebuha te>r da bi se dala dobro izpitati, ob enem pa naj bi tudi bila brez loja. Izgovori seveda morajo biti, samo da se poceni kupi. Vse to ¦bo prisilik) kmetovalce, da si bodo morali z domačim zakolom živine pomagati iz zadrege ter zaklati eden teden pri enem kmetu, drugi teden pri drugem itd. Tisti kmetski in deiavski Jjudje pa, ki kupujejo meso ter imajo količkaj smisla za kmetski stan, ki je glavni steber države, bodo kupovali pri prcducentu, kje-r bo gotovo cenejše rneso za 1 do 5 Din. Pri tej priliki je zopet treba poudariti, kako velikega pomena za kmete je zadružništvo, ki Jii nam pomagalo v gospodarski krizi. Te vrste je pisala žuljava kmetska roka, kmetovalec, ki ve, kako dolgo moraš nositi kos na rami, predno da imaš par voličkov za prodati in to za tako nizko ceno. Da si opomoremo, se organizirajrno v kmetskih zadrugah, pa tudi v Kmetski zvezi. fprašanja in @^ow@ri. Vprašanje : Posedam 2000 raznih sadnih dreves, katera bi moral sedaj škropiti proti raznim škodljivcem. Katera škropilna sredstva priporočajo strokovnjaki? O d g o v o r : Proti kaparju (ščitasti uši), cvetoderju, malemu pedicu, lis^nim in krvnim ušem itd. so se drevesni karbolineji kot: Karbokrimp, Avborin, Dendrin, Neodendrin itd. prav dobro obnesli. Karbokrimp se uporablja 10%, ravnotako ludi Arborin, Dendrin se up-orablja 10—15% ,in Neodendrin pa 5—6%. Arborin se dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in pri njeniti raznih skladiščih po 11 Din za 1 kg. Dendrin in NeodendriH prodaja tvrdka Kemindustrija v Mariboru in sicer Dendrin po D 8.50 za 1 kg in Neodendrin pa po Din 12 za 1 kg. ^Vprašanje: Rad bi kupil 1 kg umetnega satja, kjc bi dobil najboljšega in koliko stane 1 kg? Odgovor: Prvovrstne umetne satnico lahko kupite pri blagovnera oddelku Cebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4, ako ste ali se vpišete za člana tega društva, po 65 Din za 1 kg. Ako pa imate lep čist vosek, ga lahko istotam zamenjate in dobite za 1 kg voska 1 kg umetnih satnic.V tem siučaju pa mcrate doplačati 10 Din za delo. — Umetne satnk;e lahko narpCite tudi pri tvrdki »Jug03lovanska pčelarska industrija Lud. Patzmann, Novivrbas«, po ccni 66 Din za kg. Prodajajo jih tudi nekateri trgovci (medičarji) itd. po zelo različnih cenah. Znan mi je slu.aj, da je neki čobelar kupil M kg umetnih satnic za 22 Din, torej 1 kg po 83 Din. Iz tega se vidi, kako velikega pomena je Čefcelarsko društvo za sljvsnske čebelarje. Letna članarina pri gori omenjenem društvu je 40 Din. Društvo nudi zr*^ svojim članom vse čebelarske potrebščine po znižanih cenah in razen tega še prvovrsten čebelar.ki list mesečnik »Slovenski čebelar«, ki prinaša polno canimivih razprav, nasvetov o čebelai-stvu in daje vse potrebne informacije, tičoče se če-. belarstva. Vprašanje: Prosim, ali bi dobro uspevala lucerna y ilovnati zemlji? F. K., Sv. Jernej. O d g o v o r : Lucerna bo dobro uspevala v ilovnaii zemlji le tedaj, če ista ni premokra. V splošnem pa na tato zemljo bolj sodi črna (domača) detelja. Na ne pretežki in dosti subi ilovnati zemlji morate lucerni redno gnojiti 8 Torna,ževo ž.lindro in * z apnom, ako hocete imeti zadovoljive kcšnje. V p r a š a n j e : Imam precejšen kos zemljišča, ki i>i moral biti prost trave in splošno vsake ze!i. Kljub pridnemu zatiranju se trava čim bolj množi, posebno se košati slak in regrat. Ali bi mogcl na kak način na tem proatoru rastlinstvo popolnoma zaireti? O d g o v o r : Ako ho.ete rastlinstvo, posebno slak in regrat, temeijito zatreti, ruvajte te rastline kolikor mogoče globoko s koreninami vred iz zemlje, da jim opešajo korenine, oziroma korenike. Skrbeti morate tudi, da vam veter ne zanese plevelnega semena (regrat) od drugod. Posebno izdai*no sredstvo je karbolinej, ki ga v majhnih množinah polivajte po posameznih rastlinah in ki vam plevel popolnoma požge. V p ra.anje: Ali je za nasad drevesnice ter za prodajo dreveščkov iz nje potrebno kakšno uradno dovoljenje? O d g o v o r : Za vzgojo sadnega drevja za lastno uporabo -in za prodajo v malem obsegu ne rabite nikakega dovoljenja. Želite se pa z vzgojo sadnoga drevja na veliko pečati, se Vam svetuje, tozadevno se obrniti na drevesničarski odsek S. i. V. D. v Ljubljani, Resljeva cesta. Vprašanje: Imam mlado drevesce jablan, ki noče sadu roditi. Kako temu odpomoči? Vzroki nerodovitnosti vaše jablane so laliko razlicni. Jablano precepiti s kako drugo v vašem okolišu dobro rodečo sorto in uspeh bo gotovo zadovoljiv. Za le'os še za precepljanje drevja ni prepozno, samo ako le imate copičev od rodovitne sorte v zalogi. Vprašanje: Nekateri stari preroki pravijo, da drevesa, ki so cepljena takrat, ko je polna luna ali nekaj dni prej ali pozneje do mlaja, ne rodijo tako kakor drevesa, ki so cepljena ob mladem (mlaju). Prosim, ali je to res? 0 d g o v o r : Poznam na stotine dreves, ki so bila cepljena pri vseh mogočih luninih spremembah in v rodovitnosti nič ne zaostajajo. To so stare bajke in še sedaj precej v modi. Tieba je le delo (cepljenje) pravilno apraviti in luiia, bodisi polna ali ob mlaju, ne bo na delo vršila nobenih škodljivih posledic. Vprašanje : Kaj je vzrok, da moja 3 do 6 let stara jablana najbujneje raste moja, junija je vsak vršiček 5 do 10 odščipnjen, kakor da bil s škarjami odrezan in to se dogaja že dve leti in samo nn mladih jablanih, na starih ne. O d g o v o r : Vaša nilada drevesa vam maja in junija nieseca obiskuje mal, kovinsko se svetlikajoč hrošček, pristrigač. V mlade vršičke leže samica jajeeca, nato vršičke odstriže, da se odlomijo in padejo na tla, ali pa obvise osušeni na drevesu. I? jajčec se razvijejo ličinke, ki se v zemljo zarijejo, spomladi zabubijo in se nato preobrazijo v hroščeke rilčkarje. Odstrižene mladice je pridno zbirati in nato takoj sežgati. Hroščeke same je zelo težko loviti.