CEUE, 8. JANUARJA 1981 - ŠTEVILKA 1 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
USPEH VELENJSKIH RUDARJEV
DOBILI SO TE2K0 BITKO
Nakopali so 4702 milijona ton premoga
Verjetno v zadnjih mese-
cih, posebej pa še v decem-
bru, ni bilo človeka, ki ne bi
držal pesti za velenjske ru-
darje, ki so bili neizprosno
bitko za dosego letneg^a pla-
na. Med letom so jih pestile
številne težave, kar vse sku-
paj ni dobro vplivalo tudi
na delovno počutje. Vrstili
so se razgovori, obiski, pre-
govarjanja in obljubljanja,
vse skupaj pa se je končalo
tako, da so zadnji dan lan-
skega leta velenjski rudarji
dobili svojo doslej najtežjo
bitko.
Silvestrovo 80! Ko so se že
mnogi drugi veselili v priča-
kovanju Novega leta in ko je
velika večina pisarn že bila
praznih ali pa še polnih razi-
granih ljudi, je zadnja skupi-
na globoko pod zemljo tolkla
zadnje tone do izpolnitve
plana. Ob 10,30 so plan 4 mi-
lijone 700 tisoč ton izpolnili,
nakar so ostali v jami še do
13. ure in dodali še dodatnih
2000 ton! Januarja so velenj-
ski rudarji nakopali 419 tisoč
ton, februarja 375 tisoč, mar-
ca 388 tisoč, aprila 384 tisoč,
maja 359 tisoč, junija 335 ti-
soč, julija 186 tisoč, avgusta
388 tisoč, septembra 448 ti-
soč, oktobra 462 tisoč, no-
vembra 407 tisoč in decem-
bra 551 tisoč ali skupaj 4702
milijona! Letos so velenjski
mdarji trikrat izboljšali re-
kordni dnevni izkop. Prvič
25. oktobra - 21600 (prej
21500), drugič 27. novembra
- 21700 in tretjič 17. decem-
bra - 21.900!
Najboljša je bila zadnja tret-
jina leta, ko so v štirih mese-
cih nakopali 1868 milijona
ton, najslabša druga (poletni
meseci) 1268 milijona ton,
medtem ko so v prvih štirih
mesecih nakopali 1566 mili-
jona ton.
Velenjski rudaiji niso pozna-
li počitka, zlasti ne v decem-
bru, ko so odhajali v jamo
tudi ob prostih sobotah in
nazadnje, ko so videli, da je
možno plan le doseči, tudi
ob nedeljah. Uspeli so in za-
to zaslužijo vse čestitke! Ru-
darji niso dolgo počivali med
Novoletnimi prazniki, saj so
v jamo odšli že v nedeljo zve-
čer. Prvi delovni dan so na-
kopali 16.600 ton!
TONE VRABL
OBMOČJE
KORENINE BREZ VODE
Nezaživeto delo sekali v socialistični zvezi
Minule programske konfe-
rence socialistične zveze na
celjskem območju so opozo-
rile tudi na razkorak med de-
lovanjem na občinski in na
krajevni ravni. O tem je v
zadnjem času večkrat raz-
pravljal tudi Mitja Ribičič,
predsednik republiške kon-
ference socialistične zveze.
Mnogo živahnejša aktiv-
nost organov, komisij, odbo-
rov in svetov pri občinskih
konferencah sicer narekuje
potreba, da o pomembnih
gradivih razpravlja tudi so-
cialistična zveza. Vendar ni
dovolj, če o temeljnih druž-
benih vprašanjih spregovori-
jo samo posamezni organi v
socialistični zvezi, in še to na
občinski ravni. Zato se vno-
vič postavlja vprašanje, kaj
je s sekcijami kot osnovnimi
oblikami delovanja sociali-
stične zveze.
Sekcije naj bi delovale tu-
di pri krajevnih konferencah
socialistične zveze. V Celju
so jih ustanovili za kulturno
problematiko, kmečka vpra-
šanja, za družbenoekonom-
ski položaj žensk in za infor-
miranje. Sekcije na terenu le
počasi oživljajo. Sestajajo se
le sekretariati, kar seveda ni
skladno z glavno nalogo sek-
cij. V krajevni organizaciji
socialistične zveze delujejo
sekcije kot demokratične,
neposredne oblike sestaja-
nja delovnih ljudi in obča-
nov. V njih razpravljajo o
družbnih problemih, za kate-
re so zainteresirani, izražajo
svoje interese, jih usklajuje-
jo in predlagajo dogovore za
neposredne družbene akcije.
Sekcije so lahko torej dobra
opora delegatskim odloči-
tvam. Zakaj ne bi o aktual-
nih kulturnih razmerah na
terenu poleg delegacije za
kulturno skupnost razprav-
ljali še sekcija za kulturo? V
čem je moč sekcijskega
dela?
Na terenu bo povezala vse
dejavnike v enotno družbe-
no akcijo. Saj ni mogoče pri-
rediti dobro razpravo o kme-
tijskih vprašanjih, če v njej
ne sodelujejo vsi zainteresi-
rani. Sekcija mora osvetliti
določen problem z vseh stra-
ni in tudi predlagati rešitve.
Ne bo sprejela sklepov, bo
pa oblikovala predloge in
priporočila, kar bo v veliko
pomoč samoupravljalcem in
delegatskim organom. Zara-
di takšne narave sekcij je to-
liko bolj čudno, da se počasi
uveljavljajo. Kajti vse bolj se
zdi, da bi se morali v krajev-
nih organizacijah socialistič-
ne zveze odločiti še za dve
sekciji - za usmerjeno izo-
braževanje in za preskrbo
prebivalstva.
Sveti potrošnikov bodo
lažje prebrodili vsebinske in
organizacijske težave, če bo-
do delovali sekcijsko. Po-
dobno velja še za druga raz-
novrstna vprašanja, ki jih
krajani najbolj občutijo kot
težko rešljiva. Prav zavoljo
nadaljnjega utrjevanja druž-
bene vloge socialistične zve-
ze bi kazalo povzeti doseda-
nje izkušnje iz sekcijskega
delovanja.
To bi bila dobra spodbuda
vsem, ki že sedaj poskušajo
uveljaviti sekcijo kot stalno,
demokratično obliko delova-
nja socialistične zveze.
NOVO VODSTVO
V MGZ CELJE
z Novim letom 1981 je
vodstvo Medobčinske go-
spodarske zbornice Celje
prevzel dipl. oec. JANEZ
LENASI. Pred tem je oprav-
ljal dolžnosti glavnega direk-
torja Kovinotehne Celje.
V Kovinotehni pa je delav-
ski svet za glavnega direk-
torja izvolil mag. HERMA-
NA RIGELNIKA, doseda-
njega direktorja TOZD Vele-
prodaja Kovinotehna.
Obema želimo pri oprav-
ljanju novih dolžnosti veliko
uspeha.
UM
S PROMETNO VARNOSTJO NISO
ZADOVOLJNI!
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri
IS Skupščine občine Žalec ima zelo pomembno vlogo
na področju varnosti in vzgoje v cestnem prometu.
Dejavnost sveta je tudi pomemben del družbene samo-
zaščite, ki se odraža v skrbi za varnost človeka in
obravnavanju škode na družbenem in zasebnem pre-
moženju. Svoje naloge uresničuje z obravnavanjem
cestno prometne problematike, s pospeševanjem pro-
metne vzgoje in vspodbujanjem udeležencev v cest-
nem prometu k boljšim medsebojnim odnosom,
usmerjanjem, vzgajanjem preventivne dejavnosti or-
ganov in organizacij.
Vzgoja predšolske mladine je bila usmerjena k obna-
šanju otrok na cesti kot pešcev. Izvedli so akciji Var-
nost otroka na poti v šolo in Kaj veš o prometu. Na
obiskih po šolah pa je bilo ugotovljeno, da so OŠ v
občini Žalec preslabo opremljene z učili za prometno
vzgojo.
Za vzgojo odraslih je bilo organizirano predavanje o
cestno prometni problematiki s predvajanjem filmov.
S sodelovanjem postaje Milice v Žalcu in ZSAM Žalec
so izvedli dve prometni akciji in sicer: Kolesar v pro-
metu in Pešec v prometu. Do konca leta 1980 bo svet
opravil še akcijo preverjanja znanja poklicnih vozni-
kov.
Prometna varnost v občini Žalec še vedno ni zadovo-
ljiva, je rečeno v poročilo te komisije za leto 1979/80,
obravnavala pa ga je tudi IS Skupščine občine Žalec
na eni izmed zadnjih sej ta mesec. V letu 1979 se je
zgodilo 200 prometnih nesreč, kar 20 nesreč pa je bilo s
smrtnim izidom, kjer je izgubilo življenje 23 oseb, 94
pa je bilo hudo ranjenih.
T. TAVČAR
35 LET
NOVEGA TEDNIKA
Letošnje leto je za naš kolektiv pomembno z več
vidikov. Naloge, ki nas čakajo na področju javnega
obveščanja na celjskem območju, izpolnjevanje pro-
grama, ki ga je delno izoblikovala tudi javna raz-
prava, novi ekonomski pogoji poslovanja in zagotav-
ljanje obstoja, vse to so naše letošnje osnovne naloge.
Toda v letošnjem letu praznujemo tudi 35-letnico
obstoja Novega tednika, če upoštevamo za izhodišče
prve številke našega lista, ki je začel izhajati 2. ju-
nija 1945 leta pod imenom Nova pot. Na delo, pozneje
se je preimenoval v Savinjski vestnik, pa v Celjski
tednik in nazadnje v Novi tednik. Pred vojno pa je od
leta 1924 do 1941 izhajala Nova doba, naš prvi pred-
hodnik.
Vsak teden bomo posvetili en prispevek našemu
jubileju. Ne zato, da bi se hvalili, ampak zato, ker je
obstoj in delo časnika v petintridesetih letih prinesel
na svojih straneh toliko pomembnih prispevkov, ki
so del življenja naše družbe, da jih je vredno osvet-
liti, predstaviti vse dosedanje novinarje, sodelavce,
urednike, dopisnike, literate in fotografe, osvetliti
dogodke (temne in svetle), ki so sestavljali ta izredno
zanimiv mozaik. Za dolgoletne naročnike priprav-
ljamo tudi izlet, v jeseni pa osredno prireditev v
Narodnem domu v obliki ustnega časnika. Sicer pa
bomo o naših načrtih še obširneje poročali. Naj bo za
danes dovolj - izkoristili smo prvo letošnjo številko,
da povemo, da se v hiši temeljito pripravljamo na
praznovanje: pa ne zaradi bučnega slavja, ampak
zgolj zato, da bi naš jubilej proslavili čimbolj de-
lovno in v letošnjem letu ustvarjali tak časnik, ki bi
zadovoljil kar najširši krog bralcev in pridobil tudi
nove.
UREDNIŠTVO
KRUŠEVČANI V
PREBOLDU IN ŽALCU
Ansambel narodnih ple-
sov in pesmi, ki deluje v ok-
viru KUD 14. oktober v Kru-
ševcu, je v Srbiji zelo znan,
saj je večkrat nastopil tudi
na televiziji. V okviru turne-
je, na kateri obiskujejo po-
bratene občine, bodo obiska-
li tudi žalsko in pripravili
dva koncerta. Oba bosta v
nedeljo 11. januarja. Prvi bo
ob 15. uri v kinodvorani v
Preboldu, drugi pa ob 18. uri
v telovadnici osnovnošol-
skega centra v Žalcu. Sicer
pa načrtujejo tudi nastop za
celjske vojake.
J. V.
O CESTAH IN
VODOVODIH
V okviru samoupravne
Žalske komunalne skupno-
sti bodo v naslednjih petih
letih skušali z namenskimi
sredstvi ohranjati predvsem
obstoječe lokalne ceste. S
posebnim združevanjem
sredstev pa bo treba reševati
probleme razširjene repro-
dukcije. Program povezova-
nja višinskih domačij z doli-
no bo zaključen leta 1982. Za
skupne komunalne potrebe
bodo v naslednjih petih letih
namenjali takšna sredstva
kot v preteklem obdobju.
J.V^
PRVIJE BIL DAMIR!
Tudi letošnja noč je bila v celjski porodnišnici delovno-vesela. Dežurna ekipa je v
trenutku, ko so se drugje veselili, budno bdela na Štefanijo Žnidarec, kateri se je minuto čez
polnoč ali v minuti starem Novem letu rodil sin Damir! Ni šlo toliko za rekord, kot za
občutek, da se je vse dobro končalo, kot se v skoraj vseh primerih. Delovno torej ni bilo
samo na plesiščih, temveč in predvsem tudi v celjski porodnišnici!
Foto: DRAGO MEDVED
PRESKRBA
LEUGOTAVUAJO
Slabo pripravljeni delegati
če bi sodili po razpravi na
zadnji seji občinske konfe-
rence svetov potrošnikov v
Celju (bila je 23. decembra
lani), potem bi rekli, da je
bilo delo tega organa in tudi
svetov potrošnikov v krajev-
nih skupnostih l^ni slabo.
Razprava je bila več kot po-
manjkljiva, in človek, se ne-
hote sprašuje, s kakšnimi
stališči so prišli delegati na
sejo konference - s svojimi
osebnimi ali tistimi, ki bi jih
naj sprejeli na svetu potroš-
nikov ali kje drugje. Obču-
tek je bil, da so imeli le last-
na mnenja, vsaj v pretežni
meri.
In vendar ni bilo tako, če-
prav vse spet ni bilo v najlep-
ši luči. Tudi predsednik kon-
ference, Jože Rajtmajer, je v
svojem poročilu o delu kon-
ference ugotovil, da je bUo
preveč ugotavljanj neureje-
nih stanj, preveč sklepov, za-
to pa premeilo učinkovitega
dogovarjanja za reševanje
problemov, ki jih v preskrbi
prebivalcev lani ni bilo malo.
In prav okoli teh se je vrtelo
delo ne samo konference,
marveč še zlasti njenega
izvršnega odbora, ki ga vodi
Ivan Ravnikar.
Dovolj pobud je hilo ne sa-
mo zaradi zboljšanja preskr-
be, marveč so zaključki tega
dela segali tudi na področje
prometa, gostinstva, drobne-
ga gospodarstva, energetike
in komunalnega gospodar-
stva. Tudi delo konference
in zlasti iz-zršnega odbora s
sveti potrošnikov je bilo do-
bro, čeprav še vedno ne takš-
no, kot bi lahko bilo.
Sicer so se na seji med dru-
gim zavzeli za boljšo poveza-
nost trgovine in inšpekcij-
skih služb predvsem zaradi
v^arstva pravic občanov in
potrošnikov, opozorili na
gradnjo nove trgovine na Li-
pi v Storah, sprejeli samou-
pravni sporazum o usta-
novitvi območne interesne
skupnosti za pospeševanje
proizvodnje hrane in preskr-
bo prebivalcev in sporazum
o ustanovitvi občinske skup-
nosti za cene.
MB
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 1-8. januar 1981
SLOV,
KONJICE:
ODLIKOVANJA
IN MEDALJE
Se pred iztekom leta
1980 so v Slovenskih Ko-
njicah podelili odlikova-
nja in diplome kolekti-
vom in posameznikom za
njihovo aktivno delo na
različnih področjih druž-
benega življenja. Red de-
la z zlatim vencem je pre-
jelo Lesno industrijsko
podjetje »Konjice« - Slo-
venske Konjice, Red dela
s srebrnim vencem so
prejeli: Zveza ribiških
družin Maribor, ribogoj-
nica Bukovje, Jože Na-
vršnik, Miroslav Peško,
Ema Krop>ej, Boris Lepši-
na, Ivan Oprešnik, Vida
Bezenšek, Franc Brumec,
Franc Cmič, Julijana
Fric, Karel Ingolič, Albert
Klevže, Ana Klevže-Vra-
žič, Stanislav Kokelj, Bo-
gomir Kolarič, Ivan
Krajnc, Franc Kresnik,
Oto Martin j ak, Albin
Mlinšek, Marjan Mušič,
Nuša Penič, Ivan Pole-
nek, Bogo Hasenbihel,
Konrad Rošer in Feliks
Tič, Medaljo zaslug za
narod sta prejela: Bogo-
mil Polanec in Breda
Kovše-Warletz, Medaljo
dela pa Marija Bezget,
Amalija Rebmak in Ladi-
slav Bukovšek.
MBP
DOM UPOKOJENCEV CELJE
KO VLADA NEZAUPANJE
Delavci in oskrbovanci niso več sami kos problemom
Čeprav je Dom upokojen-
cev v Celju ustanova, ki je
posebnega družbenega po-
mena in katere osnovni na-
men je skrb za ostarele obča-
ne, se v zadnjem času zdi, da
so kadrovski, finančni in iz
tega izvirajoči drugi proble-
mi zameglili njeno osnovno
funkcijo.
Dom upokojencev namreč
že nekaj let po kadrovski
plati caplja na repu tovrstnih
ustanov v Sloveniji, saj nima
ne socialnega delavca, ne za-
dostnega števila negovalk
kakor tudi ne dovolj drugih
strokovnih delavcev. Preo-
bremenjenost sedaj zaposle-
nih delavcev je zato velika,
tako da delo z oskrbovanci
ne teče dovolj dobro, sproža-
jo se trenja in spori med
oskrbovanci in zaposlenimi
v domu in končno nastaja
nezadovoljstvo, ki je posebej
očitno med oskrbovanci. V
Domu upokojencev na pri-
mer nimajo vpeljane nočne
službe, pa čeprav je med
oskrbovanci tudi mnogo ta-
kih, ki so hudo bolni. Ob ne-
deljah ni dežurne službe,
oskrbovanci so prepuščeni
sami sebi. Skratka, kadrov-
ski problemi so tolikšni, da
jim kolektiv Doma upoko-
jencev sam ni več kos. Pred-
vsem zato ne, ker so po drugi
strani že nekaj časa otepa s
hudimi denarnimi težavami,
ki vnašajo nezadovoljstvo in
razdor v kolektiv sam, posre-
dno pa seveda tudi med
oskrbovance. Letošnje po-
slovanje na meji rentabilno-
sti je na primer onemogočilo
izplačati zaposlenim regres
za letni dopust in skrčilo na
minimum prispevek za nji-
hovo prehrano. Ob tem pa je
močno zaostrilo tudi vpraša-
nje osebnih dohodkov zapo-
slenih delavcev. Po drugi
strani pa cene živil in drugi
materialni stroški hitro nara-
ščajo, vse to pa dviga ceno
oskrbnega dne in direktno
zadeva že tako plitvi finanč-
ni žep oskrbovancev doma.
Zadnje, decembrsko poviša-
nje cene oskrbnega dne, je
zato povzročilo veliko nego-
dovanje med oskrbovanci in
tako zaostrilo medsebojne
odnose med zaposlenimi in
oskrbovanci, da je bila prav
zato sklicana skupna seja od-
bora oskrbovancev, delav-
skega sveta Doma upokojen-
cev in odbora za samouprav-
ni nadzor pri občinski skup-
nosti socialnega skrbstva v
Celju, na kateri so temeljito
razpravljali o vseh nakopiče-
nih težavah. Te so - kot smo
že uvodoma omenili - tolikš-
ne, da bi jih zaposleni in
oskrbovanci Doma upoko-
jencev le težko rešili. Kajti
vsi veliki problemi so sproži-
li še zajetno košaro nespora-
zumov, spodrsljajev in kon-
fliktov, ki so že močno načeli
medsebojne odnose med za-
poslenimi in oskrbovanci
Doma upokojencev in vnesli
v ljudi nemir in nezaupanje,
ki onemogoča ustvarjalno
reševanje problemov. Zato
je še posebej spodbudno
skupno stališče članov vseh
treh omenjenih organov, da
mora do konca januarja stro-
kovna skupina ljudi pripra-
viti temeljit sanacijski pro-
gram Doma upokojencev. V
njem morajo biti obdelani
vsi vidiki, tako materialni,
kadrovski, socialni in drugi.
Program pa mora - tako je
bilo dogovorjeno - vsebin-
sko vključiti tudi bodoče po-
slovanje in delo v novem pri-
zidku Doma upokojencev v
Celju, ki bo predvidoma do-
grajen že maja letos.
DAMJANA STAMEJČIČ
V ŠMARJU NOV
SODNIK
Delegati celjske občinske
skupščine so na zadnjih de-
cembrskih sejah potrdili
izvolitev Rudija Prevolška,
diplomiranega pravnika iz
Rogatca za sodnika šmarske
enote Temeljnega sodišča v
Celju.
EMIL ROJC - DOKTORIRAL
Emil Roje - bivši ravna-
telj pedagoškega šolske-
ga centra v Celju, sedaj
profesor na Pedagoški
akademiji v Mariboru in
izvršni sekretar Predsed-
stva CK ZKS s čimer je
povezanih veliko funkcij
in zadolžitev je - ob za-
htevnem osebnem in
družbenem delu, v Slove-
niji je eden glavnih nosil-
cev preobrazbe šolstva v
celoti - opravil izredno
uspešno disertacijo na
Fakulteti političnih ved v
Beogradu.
V svoji disertaciji, ki je
imela naslov: »Združeno
delo kot subjekt samo-
upravne izobraževalne
politike« je na eni strani
temeljito analiziral vsa
dosedanja teoretična ra-
zmišljanja o samoupravni
socialistični vzgoji in izo-
braževanju, na drugi pa je
na osnovi empirične razi-
skave stanja, oziroma ra-
zvitosti kadrovsko-izo-
braževalne funkcije v or-
ganizacijah združenega
dela naše republike začr-
tal številne konkretne ak-
tivnosti, da bi preobra-
zba, zlasti srednjega in vi-
sokega šolstva čimbolje
uspela. Gre torej za celo-
vito teoretično in praktič-
no znanstveno delo.
Posebno vrednost ima
disertacija v tistem delu,
kjer Emil Roje v smislu
orisov konkretizira na-
daljnje naloge na področ-
ju preobrazbe v treh sklo-
pih. Najprej gre za sistem
samoupravnega planira-
nja kadrov in izobraževa-
nja, zatem za razdelavo si-
stema usmerjanja v izo-
braževanju ter na kraju za
modele svobodne menja-
ve dela na področju izo-
braževanja. Vsa tri po-
dročja so na podlagi Roj-
čeve disertacije veliko
bolj ne samo teoretično
ampak predvsem praktič-
no pred nami. Zapišimo
še, da je temeljna rdeča
nit v tem delu vprašanje
kako in kdaj lahko dela-
vec v združenem delu
uveljavi svojo vlogo kot
subjekt izobraževalne po-
litike. Odgovori na to
vprašanje, ki so nanizani
v pričujočem delu so brez
dvoma izjemno aktualen
prispevek pri uveljavlja-
nju nove izobraževalne
reforme, kjer skušamo
skrb za izobraževanje
vgraditi kot sestavino ce-
lovite skrbi delavcev v
združenem delu za skla-
den družben razvoj. Da
na tem področju nimamo
velikih izkušenj je vsako-
mur, ki se ukvarja z izo-
braževanjem, popolnoma
jasno.
Disertacija bo kmalu
izšla tudi v posebni knji-
gi. Knjiga bo koristen in
neobhoden pripomoček
vsem, ki se kakorkoli uk-
varjajo z izobraževalno in
kadrovsko politiko.
JOŽE ZUPANClC
UGODNI TONI
ZAHODNEGA
TISKA
Zadnjih nekaj dni je v tu-
jem tisku in na radijskih
postajah, zlasti pa v glasilih
iz Velike Britanije, Zvezne
republike Nemčije in Itali-
je, opaziti več člankov, ki
precej pozitivno pišejo o gi-
banjih v jugoslovanskem
gospodarstvu. Eden zadnjih
značilnih primerov, ki na-
vaja na takšen zaključek, je
pisanje londonskega Finan-
cial Timesa.
Avtorji člankov so novi-
narji, ki so pred kratkim
prisostvovali v Beogradu
razgovoru tujih novinarjev
z Zvonetom Draganom v
mednarodnem novinar-
skem centru.
(TANJUG)
BREZ ROSEBNIH
VERSKIH ODDAJ
NA RTV
LJUBLJANA
Po končani javni razpravi
o predlogih programa RTV
Ljubljana v letošnjem letu
je skupščina RTV Ljubljana
odgovorila tudi na zahteve
po uvedbi posebnih oddaj z
versko tematiko: »RTV
Ljubljana bo v radijskih in
televizijskih programih še
naprej obveščala o aktivno-
stih verskih skupnosti v dr-
žavi in svetu. Še naprej bo
spremljala mednarodno de-
javnost Vatikana kot neo-
dvisne in samostojne drža-
ve v skladu z načeli ztmanje
politike SFRJ - tako kot
spremlja aktivnosti drugih
držav v svetu, zlasti tistih, s
katerimi ima razvite od-
nose - predvsem o stališčih
o osnovnih vprašanjih sve-
tovnega miru, varnosti, me-
dnarodnega sodelovanja,
kot tudi skupno aktivnost
pri reševanju problemov
mednarodne skupnosti.
Vključevanje posebnih ver-
skih oddaj, prenašanje ver-
skih obredov na RTV ne pri-
haja v poštev, in sicer iz na-
čelnih vzrokov, ker bi bilo
to v nasprotju z ustavnim
načelom o ločenosti države
in Cerkve.
Versko opredeljevanje je
privatna zadeva, prepušče-
na izključno osebni odloči-
tvi posameznika. Ustavna
zaščita verske svobode pre-
poveduje prisiljevati ko-
garkoli, da javno manifesti-
ra svoja verska in protiver-
ska prepričanja, prav tako
pa ne dovoljuje omejevanja
svobode verskega prepriča-
nja. RTV Ljubljana bo tudi
v prihodnje izvajala ta na-
čela.«
(TANJUG)
NIKO
ZIMŠEK
OBRAZI
čeprav je kazalo, da se
bo tudi po študiju na
Ekonomski fakulteti
opredelil za zunanjetrgo-
vinsko področje, ga je
proučevanje računovod-
stva in poslovnih finanč-
nih vprašanj tako ogrelo,
da se je nazadnje odločil
za finančno smer. 2^to je
tudi diplomsko nalogo
pri prof. Ivanu Turku
opravil s predračuni in
obračuni razlik v ceni tr-
govskega blaga.
Niko Zimšek je postal
strokovnjak za finančna
področja. Po lastni opre-
delitvi je stopil v svet šte-
vilk, ki govorijo o denarni
vrednosti. Tej opredelitvi
je ostal zvest tudi pri
prvih zaposlitvah v Che-
mo v Ljubljani in štiri leta
pri celjski Kovinotehni.
Še močneje se je s fi-
nancami 'Srečal pred pri-
bližno tremi leti, ko je po-
stal član izvršnega sveta
celjske občinske skupšči-
ne. Bdel je nad občin-
skim proračunom, skrbel
za povezovanje navzven,
seveda na področju fi-
nanc ... skrbel za to, da je
bil denar, ki se je nabiral
v občinski blagajni vselej
dobro in gospodarno po-
rabljen. Postal je finančni
minister v celjski občini,
kot so mu mnogi radi re-
kli, v pravem pomenu be-
sede. Zato tudi v svojih
razpravah vselej dosle-
den, natančen, razumljiv.
Zdaj je sprejel novo de-
lovno obveznost. Izvoljen
je bil za namestnika pred-
sednika poslovodnega
odbora Ljubljanske ban-
ke Splošne banke Celje.
Torej spet korak naprej
pri delu na finančnem po-
dročju. Tudi nove obvez-
nosti.
»Zavedam se odgovor-
nosti, ki sem jo sprejel, še
zlasti, ker bom v prvih še-
stih mesecih opravljal tu-
di naloge predsednika
poslovodnega odbora.
Največ pričakujem od us-
klajenega dela znotraj ko-
lektivnega organa, razen
tega se bom še naprej zav-
zemal za dober in nepo-
sreden stik s sredinami,
kjer se dohodek ustvarja,
zlasti še, ker gre za pose-
ben odnos banke do orga-
nizacij združenega dela,
za nadaljnjo razporeditev
zbranih sredstev itd.*
M. BOŽIČ
CELJE V OBRAMBI IN ZAŠČITI 81
ZA RESNIČNO ZNANJE
Imenovane komisije, ki pripravljajo vajo
Da bi vse letošnje akcije
okoli Dneva civilne zaščite,
ki ga bomo na zvezni ravni
praznovali od 4. do 6. junija v
Celju dobro potekale so na
podlagi dogovora med po-
veljstvom Ljubljanskega ar-
madnega območja. Republi-
škim štabom za civilno zašči-
to, Republiškim štabom za
teritorialno obrambo. Repu-
bliškim sekretariatom za no-
tranje zadeve, Komitejem za
splošno ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito Skup-
ščine občine Celje ter Repu-
bliškim sekretariatom za
ljudsko obrambo imenovali
organizacijski odbor za pri-
pravo, organizacijo in izved-
bo zaključnih aktivnosti ob
Dnevu civilne zaščite.
Predsednik    Organizacij-
skega odbora je namestnik
republiškega sekretarja za
notranje zadeve STANE
KOTNIK, podpredsednik pa
predsednik skupščine obči-
ne Celje JOŽE MAROLT ter
člani Bojan Ušeničnik, Lju-
bo Jasnič, Marko Orožen, Ja-
nez Zahrastnik, Rado Jakin,
Leopold Jesenik, Radomir
Eremija, Ivica Žnidaršič, To-
ne Rozman, Viki Krajnc in
Jože Gaberšček.
Operativno vodstvo vaje:
vodja vaje bo VIKI
KRAJNC, njegov namestnik
pa STANE OCVIRK ter čla-
ni Peter Žitko, Miro Puppis,
Radomir Eremija, Dušan
Uštar, Vlado  Gorjup, Vili
Skrt, Ludvik Zvonar, Miro-
slav Mižigoj in Anton Sen-
točnik.
Imenovali so tudi več ko-
misij in delovnih skupin. Vo-
dja komisije za materialno -
finančne zadeve je NIKO
ZIMSEK, komisijo za
spremljajoče prireditve bo
vodil TONE ROZMAN, za
informativno-propagandno
dejavnost MIRO PUPPIS, za
protokol BOJAN KOPAČ,
za pripravo elaborata vaje
STANE OCVIRK, za uspo-
sabljanje in opremljanje
FRANC ROVERE in za pri-
pravo prostora TOMAŽ JE-
GLIČ.
TONE VRABL
SOCIALNO
SKRBSTVO LE
POTREBNIM
Za socialno skrbstvo bo v
celjski občini v naslednjem
srednjeročnem obdobju
manj denarja. Vsak dinar bo
treba skrbno pretehtati, kam
se bo vložil, še skrbneje pa se
bodo dodeljevale družbene
denarne pomoči, da jo bodo
deležni res samo tisti občani,
ki so jo najbolj potrebni.
Sem sodijo različne enkrat-
ne in začasne pomoči, rejni-
ne, razširitev službe nege na
domu in podobno.
Skupnost socialnega
skrbstva ne bo uspela iz re-
dne stopnje zagotoviti nika-
kršnih sredstev za naložbe.
Celo dokončanje izgradnje
doma upokojencev v Celju
bo treba zagotoviti iz drugih
virov.
Z. S.
Z UREDNIKOVE MIZE
Pa je pred nami prva letošnja številka. Uvedli smo
nekatere manjše spremembe, upamo, da na bolje.
Trudili se bomo po svojih najboljših močeh, saj smo
navsezadnje v letu, ko praznujemo 35-letnico našega
časnika in le z delom lahko potrdimo njegovo pol-
nost.
Imeli smo trden namen že v tej številki pričeti z
objavami zunanjepolitičnih komentarjev, pa nam bo
to uspelo prihodnji teden. Pisal jih bo zunanjepoli-
tični komentator Dela Jože Šircelj.
V vsaki številki boste lahko prebrali celostransko
reportažo in v vsaki številki bo ena nagradna sli-
kovna križanka. Da nam tudi v letošnjem letu osta-
jate zvesti, je najboljši dokaz to, da ob letu niste
odpovedovali Novega tednika, kljub podražitvi. To
nam nalaga še večje obveznosti do kakovosti pisanja
in obveščanja. Zavedamo se tega!
DRAGO MEDVED
št. 1 - 8. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
OBČINA ŽALEC DO LETA 1985
NEČEMU SE BO TREBA ODREČI
Realna rast družbenega proizvoda bo S odstotna
Tik pred iztekom starega leta se je
s podpisom dogovora o temeljili pla-
nov občine za obdobje 1981-1985 tudi
v žalski občini končalo obdobje dogo-
varjanja in sporazumevanja o po-
membnih usmeritvah, ki so velikega
pomena za nadaljnji gospodarski in
družbeni razvoj.
Posebej je treba omeniti, je ob tej
priložnosti dejal predsednik izvršnega
sveta žalske občinske skupščine Jože
Jan, da bodo pri novih naložbah upo-
števali minimalne zahteve in kazalce iz
dogovora o temeljih plana SR Sloveni-
je. Pri usmeritvah na področju gospo-
darstva so tako zmanjšali stopnjo real-
ne rasti družbenega proizvoda od pr-
votnih osem na pet odstotkov. Tako
bo znašala realna letna rast družbene-
ga proizvoda v industriji šest in v kme-
tijstvu štiri odstotke. V žalski občini
predvidevajo, da se bo produktivnost
povečala za dva do tri odstotke, letna
stopnja rasti zaposlenosti pa bo dva do
2,5 odstotna. Sicer pa so v dogovoru
glede na osnutek zmanjšali tudi realne
stopnje rasti uvoza in izvoza. Uvoz naj
bi se tako letno povečal za 5, izvoz pa
za 10 odstotkov.
Ker dobiva štipendijska politika kot
sestavni del kadro\ ske vedno večji po-
men, ni naključje, ce so v Žalcu podpi-
sali tudi samoupravni sporazum, po
katerem bodo za štipendije združevali
0,5 odstotka od izplačanih bruto oseb-
nih dohodkov. Hkrati to pomeni, da
bo odslej mogoče realneje vplivati tudi
na podeljevanje kadrovskih štipendij
v OZD, tako na področju gospodarstva
kot v družbenih dejavnostih.
V zvezi s planskimi dokumenti za
SIS, velja omeniti, da bo dohodek v
letošnjem letu obremenjen za približ-
no 0,18 do 0,70 odstotkov manj kot v
letu 1980. Pri omejevanju skupne po-
rabe v SIS je bilo treba skrčiti pred-
vsem sredstva za naložbe, ki se v okvi-
ru prispevnih stopenj zbirajo za reali-
zacijo programa samoprispevka. To pa
pomeni, da bo treba marsikatero dogo-
vorjeno naložbo v objekte posebnega
družbenega pomena prenesti v nasled-
nje srednjeročno obdobje.
JANEZ VEDENIK
OPROSTILNA SODBA ZA
STOPAMA IN PIPANA
Senat celjskega temeljnega sodišča, enota Celje je
konec lanskega decembra izdal oprostilno sodbo za
udeleženca celjske stanovanjske afere: Antona Sto-
parja in Dimitrija Pipana. Sodišče je menilo, da se ni
dalo ugotoviti ali je bilo stanovanjsko gospodarstvo
oškodovano. Sicer pa je tožilec Stoparja obtožil za
kazniva dejana zlorabe pravic odgovorne osebe, Pipan
pa naj bi ga na to napeljeval. Po tožilčevem mnenju je
Stopar, ki je bil sekretar in kasneje še vršilec dolžnosti
direktorja stanovanjske skupnosti prestopil meje svo-
jih pravic. Odobril je zamenjavo štirisobnih stanovanj
iz solidarnostnega sklada, obnovo Pipanovega stano-
vanja s sredstvi, ki niso bila predvidena v letnem na-
črtu investicijskega vzdrževanja, Ida Pipan pa je stano-
vanje v Vojniku dobila prej kot bi to bilo sicer možno.
Stopar se je zagovarjal s tem, da so za ta dejanja krivi
celjski družbenopolitični organi in funkcionarji, ki so
dajali navodila. Stopar je menil tudi to, da je Pipan
kriv za dejanja. Zagovornik Dimitrija Pipana pa je
menil, da le-ta za dejanja ni kriv. Tudi zato ne, ker ima
celo Stoparja za nedolžnega. Kakor koli že - sodišče je
za oba izreklo oprostilno sodbo.
ŠE PRIPIS
Nemalo tiskarske barve je bilo prelite ob tako ime-
novani celjski stanovanjski aferi predlansko poletje.
Čeprav naš časnik ni beležil vsake črke, pa smo o
bistvu stvari vendarle spregovorili. Zato bi ne bilo
tudi prav, če bi sedaj molčali, ko je dnevno časopisje
prineslo vest o razsodbi temeljnega sodišča. Zapirali
bi oči pred resnico, če bi trdili, da občani niso reagi-
rali na sicer skopo poročilo s sodišča, ki ga tudi mi
objavljamo. In če govorimo o reagiranju, povejmo
tudi to, da so bili ljudje ogorčeni, ker so pričakovali
več, oziroma, pričakovali so kazen, ker jih je logika
stvari peljala do zaključka, da pač takšna afera mora
imeti krivce.
Ob vsem tem seveda ne smemo pozabiti, da so se
medtem mnoge stvari spremenile. Da smo vendarle
družba, ki ni značilna po sekanju glav, da pa so
tovariši, neposredno vezani na dogodke v predlan-
skem letu, vsi zamenjali svoja delovna mesta, da se
je tudi v stanovanjski samoupravi le nekaj spreme-
nilo, da tudi novi stanovanjski zakon ravno - celjska
poglavja« zelo jasno opredeljujejo.
Nekaj pa trdno drži: ne glede na to. kakšna je bila
razsodba sodišča, ne glede na to, ali bo dal tožilec
pritožbo ali je ne bo dal, ali bi bil obsojen Stopar,
Pipan ali še kdo drug, ne glede na vse to nobena
sodba na sodišču ne more izreči vzgojnega ukrepa v
taki meri, ki bi popravil politično škodo naši samou-
pravni praksi, kakršna je bila storjena z dejanji, ki
jih vsi dobro poznamo in so madež na sicer snažni
obleki uspehov, ki jih delovni ljudje dosegajo s po-
štenim delom!
DRAGO MEDVED
MOZIRJE
STATI NA TRDNIH TLEH
Komunisti o vidikih srednjeročnega razvoja
Ni naključje, če je bila
osrednja točka dnevnega re-
da zadnje lanske seje članov
občinske konference Zveze
komunistov Mozirje, 24. de-
cembra, posvečena osnutku
družbenega plana občine za
novo srednjeročno obdobje.
Gre namreč za vprašanje, ki
je glavni predmet razprav ne
samo na sejah zborov dele-
gatske skupščine, marveč
tudi v družbenopolitičnih or-
ganizacijah, organizacijah
združenega dela, krajevnih
in interesnih skupnostih itd.
Težišče družbenega plana
občine za obdobje 1981-1985
je zlasti v stabilnem razvoju
gospodarstva. Glavne naloge
se kažejo v preosnovi indu-
strijske proizvodnje, zlasti
pa v njeni usmeritvi v tisto
proizvodnjo, ki bo slonela na
domačih surovinah, ki bo
dajala čim več končnih izdel-
kov in ki bo usmerjena v
izvoz. Ob vsem tem pa je
proizvodnja hrane še vedno
na prvem mestu. In sploh
ima kmetijstvo v občini tudi
v naslednjih petih letih pri-
marno mesto, njemu ob bok
pa se postavlja terciarni sek-
tor - trgovina, turizem in go-
stinstvo.
Veliko pričakujejo od no-
vih naložb v industriji ob
koncu minulega srednjeroč-
nega obdobja. Zdaj je napo-
čil čas, da bodo dajale nove
zmogljivosti tudi ustrezne
rezultate. Pa tudi sicer na-
meravajo v občini v nasled-
njih petih letih namenjati za
naložbe okoli četrtino
ustvarjenega družbenega
proizvoda. To je veliko. V
tem pa je tudi težnja po utr-
ditvi gospodarstva. In ven-
dar se pri načrtovanju novih
naložb zavedajo, da bo mora-
lo njihovo financiranje slo-
neti predvsem na lastnih
sredstvih in ne več v tolikšni
meri na posojilih. Bolj kot
doslej bodo pospeševali
združevanje sredstev znotraj
občine in vključili v naložbe
tudi druge partnerje.
Ob vsem tem se začenja tu-
di bitka za kadre itd. Gozdar-
ji med drugim opozarjajo na
povečevanje nedovoljenega
trgovanja z lesom, na nujno
ureditev cenovnih odnosov
in sploh na družbeni interes
pri gospodarjenju z gozdovi.
S precejšnjimi težavami se
borijo v lesni industriji, v
zadnjem času vse več z do-
hodkovnimi odnosi, ki pa
prekoračujejo običajne ok-
virje. Če je povezava z goz-
darji nujna in utemeljena, pa
se odpirajo problemi zavoljo
drugih dobaviteljev.
V razpravi se je nadalje in
seveda med drugim izobli-
kovala tudi zahteva, da se
morajo v občini čimprej od-
ločiti glede šole na Rečici.
Ljudje tega območja namreč
terjajo gradnjo nove šole,
oziroma ponovno usta-
novitev popolne osemletke v
kraju. M. BOŽIČ
VENDARLE
KORAK
NAPREJ!
Vendarle korak naprej.
Ne sicer takšen, kot je bi-
lo predvideno, pa vendar
več kot pomemben. Po-
memben zlasti zaradi pri-
zadevanj, da bi naj slej ko
prej napravili konec raz-
drobljenemu gostinstvu
ne samo v Celju in občini,
marveč v regiji.
Tik pred koncem leta
sta se namreč kolektiva
dveh gostinskih delovnih
organizacij v regiji, Go-
stinskega podjetja Celje
in mozirskega Turista, na
referendumu, z veliko ve-
čino glasov, odločila za
pristop k sestavljeni orga-
nizaciji združenega dela
Merx Celje.
Tako ima SOZD Merx
vsaj trenutno v svojem
sestavu tri gostinske de-
lovne organizacije, poleg
»svoje«, ki je nastala z
združitvijo prejšnjih dveh
v okviru Merxa ter zdaj še
Gostinsko podjetje Celje
in Turist v Mozirju.
Ob vsem tem presene-
ča, da se gostinski del
celjskega Izletnika ni od-
ločil za združevanje v
SOZD Merx, marveč bo,
kot kaže, nadaljeval svojo
gostinsko aktivnost v do-
sedanjem obsegu, morda
tudi kako drugače. Prese-
neča zategadelj, ker je so-
deloval v pripravah na
močnejše povezovanje
celjskega gostinstva v ok-
viru sestavljene organiza-
cije združenega dela
Merx.
Navzlic temu pomeni
odločitev kolektivov Go-
stinskega podjetja Celje
in Turista v Mozirju novo
kakovost v nadaljnjem
delu in razvoju gostinstva
ter turizma na celjskem
območju.
M. BOŽIČ
LAŠKO
SLIKA ŠE NI OSTRA
TV pretvornik na Krištofu še ni gotov
Eden od problemov, ki ta-
rejo prebivalce krajevne
skupnosti Laško, je tudi sla-
ba slika na njihovih televizij-
skih ekranih. Ni še dolgo te-
ga, kar so se s tem proble-
mom ukvarjali tudi njihovi
sosedje v Rimskih Toplicah,
kjer pa so krajani danes za-
dovoljni, saj jim TV pretvor-
nik V Ogečah omogoča kva-
litetno gledanje obeh progra-
mov ljubljanske in povrhu
še prvi program zagrebške
televizijske hiše.
Za rešitev tega problema
je bil pri občinski konferenci
SZDL Laško ustanovljen
koordinacijski odbor za
gradnjo TV pretvornikov v
Ogečah in na Krištofu v La-
škem. V ta namen je bilo tre-
ba zbrati potrebna finančna
sredstva, ki so z aparaturami
vred, znesla 250.000 dinarjev.
Precejšnji delež so pri tem
prispevali tudi krajani, saj so
v Rimskih Toplicah zbrali
65.000, v Laškem pa 57.000
dinarjev.
Dela na TV pretvorniku v
Ogečah so stekla lani, kraja-
ni pa so z mnogimi urami
prostovoljnega dela pripo-
mogli, da so bila tudi kmalu
zaključena. Tudi krajevna
skupnost Rimske Toplice je
imela ob tem dovolj posluha.
Pretvorniki že pol leta stoji,
krajani pa so zadovoljni.
V Laškem je stanje malce
drugačno. TV pretvornik na
Krištofu namreč ne daje
kdove kakšnih obetov za
skorajšnje izostrenje slike na
malih ekranih. Stolp, ki bo,
skupaj z anteno, segal do vi-
šine 45 metrov, je sicer že
postavljen, še vedno pa ni
dokončana TV pretvorniška
hišica ob njem, ki po polžje
raste že od lanskega avgusta.
In tako vse, že davno plača-
ne aparature, še vedno leže
pri RTV v Ljubljani.
Ingrad, TOZD Laško, kot
izvajalec gradbenih del, se
menda ubada s problemom
pomanjkanja delavcev, drug
problem, ki je bolj žalostne-
ga značaja pa je, da niti kra-
jevna skupnost Laško niti
krajani ne čutijo potrebe, če
že ne nenapisane dolžnosti,
da se, vsak po svojih močeh,
vključijo v akcijo za skorajš-
nje dokončanje del oziroma
za rešitev njihovega skupne-
ga problema.
Ostalo je torej le upanje, da
bodo dela na TV pretvorniku
na Krištofu končana do po-
mladi, ob tem pa še upanje.
da se bodo krajani v Laškem
le ozrli po njihovih sosedih v
Rimskih Toplicah, ki so jim
v reševanju skupnih proble-
mov lahko za zgled. Zgledi
pa menda vlečejo?
MARJELA AGREŽ
ŠMARSKI DELEGATI O
OBČINSKEM ŽAKLJU
Obravnava osnutka resolucije o politiki izvajanja družbe-
nega plana občine Šmarje pri Jelšah v letu 1981, informacija
o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka
v devetih mesecih preteklega leta in osnutek proračuna
občine za leto 1981 so bili v ospredju zanimanja delegatov
vseh treh zborov šmarske občinske skupščine na zadnjem
zasedanju tik ob koncu decembra. Predlagane dokumente
so delegati brez večjih pripomb sprejeli, za osnutek resolu-
cije pa so se dogovorili, naj o njem teče javna razprava še do
20. januarja.
Delegati so potrdili tudi osnutek proračuna občine za leto
1981, ki predvideva, da se bo splošna poraba v šmarski
občini letos povečala za 21,5%. Zato bodo znašali skupni
prihodki občinskega proračuna 94.630.000 dinarjev,
31.750.000 dinarjev pa bodo za pokritje skupne porabe v
šmarski občini primaknili še iz dopolnilnih sredstev repu-
bliškega proračuna.
Delegati so na zadnjem zasedanju potrdili tudi predlog
odloka o začasnem financiranju občinskega proračuna v
prvem tromesečju letošnjega leta.
DS
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 1-8. januar 1981
AERO - NALOŽBA V NOVO GRAFIKO
EVROPSKA RAZMERJA
Začela se je uresničevati dolgoletna žei/a
Tik pred nastopom Nove-
ga leta 1981 so na travniku
pred tovarno AC papirja
AERO Celje, položili te-
meljni kamen za novo grafi-
ko - naložbo v vrednosti
preko 320 milijonov dinar-
jev. Gre za največjo gospo-
darsko naložbo v občini Ce-
lje v naslednjem srednje-
ročnem obdobju, katere
prva faza naj bi bila konča-
na v dveh letih, preostali
dve pa do 1985. leta. Na ta
način se je začela uresniče-
vati dolgoletna želja vseh
delavcev Aera, posebno
grafičarjev, ki izvira še iz
1972. leta, ob združitvi teda-
njega grafičnega podjetja
Cetis z delovno organizaci-
jo Aero.
Reprodukcijska veriga v
Aeru se bo z novo naložbo še
bolj zaokrožila. Aerova grafi-
ka je že sedaj največji proiz-
vajalec neskončnih obraz-
cev, ne samo v Jugoslaviji,
ampak na širšem območju
srednje Evrope. Pred krat-
kim so to proizvodnjo še raz-
širili, nabavili najnovejše
stroje in dvignili predvsem
ekonomičnost proizvodnje,
kar vse se najtesneje povezu-
je z naložbo v novo grafiko.
Eden najpomembnejših
vidikov nove naložbe je v
boljši organizaciji proizvod-
nje, saj sedanja razdroblje-
nost na treh krajih povzroča
med drugim tudi velike tran-
sportne stroške.
Načrte za novo naložbo so
pripravljali v lastni hiši in ob
dobrem sodelovanju s celj-
skim Razvojnim centrom,
zaradi temeljitosti in preiz-
kusa, pa so se posvetovali tu-
di s priznano frankfurtsko
firmo Printprojekt. Ta preiz-
kus se je nanašal tudi na ce-
lotno marketinško obdelavo
domačega in tujega trga ter
potrdil nove izvozne možno-
sti Aerove grafike.
Z novimi proizvodnimi
programi in tehnologijo bo
nova grafika dopolnjevala
grafično dejavnost tako v ob-
čini, regiji in širše, zato so
tudi dobro zastavili sodelo-
vanje s celjsko Cinkarno, saj
je prav ona Aero v najbolj za-
nimiv poslovni partner - do-
bavitelj osnovnega repro-
dukcijskega materiala, ti-
skarskih plošč in barv. Tudi
skupni obrat samolepilnih
etiket v pobrateni Cupriji
dosega vse boljše poslovne
rezultate, predviden pa je še
nadaljnji razvoj tega sodelo-
vanja.
Za Celje in okolico je bi-
stvenega pomena, da nova
naložba v Aerovo grafiko ne
predstavlja prav nobenega
novega onesnaževalca ozrač-
ja, končni načrt pa skrbno
predvideva rešitev tudi naj-
manjših ekoloških motenj.
V Aeru, še posebno v te-
meljni organizaciji združene-
ga dela Grafika, se dobro za-
vedajo, da so začeli z naložbo
v času, za katerega so značil-
ni zaostreni pogoji gospodar-
jenja in poslovanja; dobro
vedo tudi, da se bodo morali
zaradi nove grafike še čemu
odpovedati in da bo uresni-
čevanje naložbe v novo grafi-
ko terjalo največje napore
vsega delovnega kolektiva
Aera. Kljub vsemu pa so pre-
pričani, da bodo naložbo v
dogovorjenih rokih tudi ure-
sničili. Zavedajo se pred-
vsem dvojnega pomena no-
ve naložbe: zaokrožitve Ae-
rove reprodukcijske verige
od surovine - papirja, ople-
menitenja papirja do konč-
nih grafičnih izdelkov, po
drugi strani pa se bo Aero po
uresničitvi nove naložbe
povzpel na seznamu izvozni-
kov. To pa ima v načrtih na-
slednje srednjeročne eko-
nomske politike še kako po-
membno vlogo.
MITJA UMNIK
INŽ. MARJANU OSOLETU
KRAIGHERJEVA NAGRADA
Gospodarska zbornica Slovenije je podelila letošnje
Kraigherjeve nagrade. Slovesnost je bila v ponedeljek, 5.
januarja v Domu Ivana Cankarja v Ljubljani.
Med letošnjimi nagrajenci je tudi inž. Marjan Osole, indi-
vidualni poslovodni organ v zreškem Uniorju in je nagrado
prejel za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodar-,
stvu v času od 1968. do 1980. leta.
Znano je, da je Unior v tem času pokril domače potrebe po
orodju in ga usmeril celo v močan izvoz, proizvodni pro-
gram pa pozna tudi mnoge novosti in sodelovanje s franco-
skim Renaultom. V Zrečah imajo tudi svojo kovinarsko
šolo, sadovi dela v Uniorju pa so vidni v vsem kraju na
vsakem koraku. K zasluženi nagradi Borisa Kraigherja in
diplomi tudi naše iskrene čestitke!
PREDSTAVUAMO
ORGANIZATORJE OBVEŠČANJA
V ZDRUŽENEM DELU
jevne skupnosti in obči-
ne, pa tudi širše skupno-
sti.
Organizatorji obvešča-
nja v združenem delu po-
grešamo aktiv, ki nas bi
združeval v občini. Prav
gotovo se bo stanje spre-
menilo, ko bo na ravni
celjske regije obnovljena
sekcija organizatorjev ob-
veščanja v združenem de-
lu v mesecu januarju.
Naloge organizatorjev
so velike glede na izgraje-
vanje skorajda novega si-
stema, pa tudi zaradi obi-
lice zakonskih obvez, saj
PANIKA LAPORNIK-
HP PIVOVARNA LAŠKO
Pred devetimi leti smo
mladinci v Pivovarni La-
ško začeli z izdajanjem
»Informatorja«, ki je pre-
rasel v sedanje oblike. Ta-
ko izdajamo po potrebi
»informativni list« in ob-
časno časopis »Laški pi-
var«. Delavci so se že na-
vadili na te oblike infor-
macij, ki so vse bolj po-
trebne v vsakdanjem živ-
ljenju in ob delu.
V informativnem listu
objavljamo vse informa-
cije, ki jih predpisuje za-
kon o združenem delu, to
so mesečni, tromesečni,
polletni poslovni rezulta-
ti. Ne manjka povzetkov
materialov za delegacije,
za zasedanja samouprav-
nih organov, nekoliko
manj je novic o delu druž-
beno političnih organiza-
cij.
Skratlca, informativni
list prinaša poslovne in
druge informacije, ki so
vezane na dogodke v de-
lovni organizaciji, SOZD,
'"tere članica smo, kra-
je informiranje delavca,
delovnih ljudi in občanov
izredno pomembno. Prav
zaradi tega je medseboj-
no sodelovanje komisij in
svetov za informiranje v
občini in regiji izredno
pomembno, da ne bi ve-
ljal očitek »vse se ponav-
lja na različnih ravneh«.
Informiranje pa ni
odvisno samo od organi-
zatorjev in urednikov,
temveč od vseh dejavni-
kov, ki so dolžni dajati in-
formacije. Dobra ocena,
kdaj dati kakšno informa-
cijo in v kakšni obliki, je
temelj dobremu obvešča-
nju, ki mora zadovoljiti
»prejemnika informacij«
z najnižjo ali najvišjo izo-
brazbo. Temu cilju se
skušamo približati tudi v
našem uredništvu oz. sve-
tu za informiranje. Si-
stem informiranja mora-
mo še dograjevati in pri-
vabiti vedno več sodelav-
cev, da bo obveščanje od
»večine za vse«.
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
- Sklenila sta, da nas bosta Izkopala iz gospodarskih težav...
SLOVENSKE KONJICE
ZAMENJAU NEKAJ IMEN
Le nekaj vzdržanih glasov pri Milanu Veljiču
Vrsto pomembnih predlo-
gov so delegati vseh treh
zborov Skupščine občine
Slovenske Konjice sprejeli
na svoji seji 26. decembra.
Čeprav je bila seja že čisto
blizu prazničnih dni, so se je
udeležili skoraj vsi - 75 jih je
bilo. Poleg drugih odločitev
so soglasno dali v javno raz-
pravo osnutek srednjeročne-
ga družbenega plana občine
za obdobje 1981-1985. Odlo-
čili so se tudi, da bo mogoče
pripombe in predloge posre-
dovati do 31. januarja, izvrš-
ni svet pa bo pripravil pred-
log do 15. februarja.
V javno razpravo so dali
tudi osnutek resolucije o
družbenoekonomski politiki
in razvoju občine v letu 1981.
V njem predvidevajo za 6 od-
stotkov večjo rast realnega
družbenega proizvoda, rast
industrijske proizvodnje za 7
odstotkov in povečanje ob-
sega kmetijske proizvodnje
za 5-6 odstotkov. Ob umirja-
nju domače porabe bo rast
družbenega proizvoda v več-
ji meri odvisna od rezultatov
pri izvozu blaga, zato predvi-
devajo povečanje izvoza za
12 odstotkov. Istočasno pre-
dvidevajo za 3-3,5 odstotka
večje število zaposlenih - to
je za 230 delavcev. Produk-
tivnost dela bi se naj ob tem
povečala le za 2,9 odstotka.
Za osebne dohodke namera-
vajo nameniti realno za 1,5
do 2 odstotka več kot v letu
1980.
Delegati skupščine pa so
se odločili tudi za spremem-
be v izvršnem svetu in s tem
tudi za spremembe nekate-
rih predstojnikov občinskih
upravnih organov. Razrešili
so (vzdržalo se je le nekaj de-
legatov) člana izvršnega sve-
ta in načelnika oddelka za
notranje zadeve Milana Ve-
Ijiča, člana izvršnega sveta,
zadolženega za področje
družbenih prihodkov Štefa-
na Ribiča, ker je izpolnil po-
goje za upokojitev, članico
izvršnega sveta, zadolženo za
delo društev Lojzko Šprajc
in Janeza Kl^dnika, zadolže-
nega za področje notranjih
zadev in družbene samoza-
ščite. Za člane izvršnega sve-
ta pa so imenovali Staneta
KokelJa. ki so ga imenovali
tudi za predsednika komite-
ja za planiranje in družbe-
noekonomski razvoj, Franca
Jelenka, ki so ga imenovali
za načelnika uprave družbe-
nih prihodkov in Toneta
Obrula, ki so ga imenovali
za načelnika oddelka za no-
tranje zadeve. Lojzeta Ko-
rošca so izvolili za drugega
podpredsednika izvršnega
sveta občinske skupščine,
Ivanu Pečovniku, ki je bil
doslej zadolžen v izvršnem
svetu za področje gospodar-
stva, pa so poverili področ-
je komunalnih zadev in ra-
zvoj krajevnih skupnosti
ter ga imenovali za načelni-
ka oddelka za urbanizem,
gradbene in komunalne za-
deve.
MILENA B. POKLIC
CELJE
NIŽJE STOPNJE
Stanarine večje za 25.7%
Tik pred koncem lanskega
leta, v četrtek, 25. decembra,
so bile 28. ločene seje vseh
zborov celjske občinske
skupščine, na katerih niso
ocenili le lanska gospodar-
ska gibanja v občini, marveč
sprejeli tudi nekaj pomemb-
nih odlokov. Med njimi tudi
odlok o občinskem proraču-
nu, ki zagotavlja, da bo letos
v občinski blagajni vsega
skupaj okoli 231 milijonov
dinarjev sredstev, oziroma
229 milijonov za občinske
potrebe, ostalo pa za obvez-
no rezervo.
Delegati so sprejeli tudi
odlok o prispevkih za intere-
sne skupnosti v 1981. letu za
tiste zavezance, ki niso skle-
nili samoupravnih sporazu-
mov. Sicer pa je treba zapisa-
ti, da je do seje občinske
skupščine podpisalo samo-
upravne sporazume o teme-
ljih planov interesnih skup-
nosti za obdobje 1981-85 že
okoli 80% zavezancev.
Ob tej priložnosti so dele-
gati sprejeli tudi nove pri-
spevne stopnje, ki so v veči-
ni primerov nižje od predla-
ganih in objavljenih. Tako
znašajo te stopnje za izobra-
ževanje 5,47, za socialno
skrbstvo 1,08, za otroški do-
datek 1,73, za občinski pro-
gram otroškega varstva 1,77,
za kulturo 1,64, za nadome-
stila v zdravstvenem varstvu
1,32 ter za drugi program
zdravstvenega varstva 11,00.
Nova stopnja za telesno kul-
turo je 0,81, za zaposlovanje
0,21, za požarno varnost 0,33
ter za vzdrževanje in obnav-
ljanje komunalnih objektov
in naprav 0,72.
Na seji so sprejeli tudi od-
lok o povečanju stanarine v
občini za 1981. leto za 25.7%.
MB
MLADI ZA NAPREDEK ŠENTJURJA
IZ TEORIJE ZA PRAKSO
Raziskovalna skupnost je nagradila izvirne zamisli
Inovacijska komisija pri
šentjurski raziskovalni
skupnosti je lani podelila šti-
ri nagrade po razpisu »Mladi
za napredek Šentjurja«. Na-
grajenci so v svojih delih po-
kazali velik smisel za kon-
strukcijo, uvedbo novih pro-
izvodov, zamenjave uvože-
nih delov z domačimi, kar
skrajšuje postopek pri uspo-
sobitvi proizvodnje in prina-
ša prihranek pri trošenju de-
viznih sredstev.
Nagrado je prejel Stane
Flander, dipl. ing za meta-
lurgijo za njegovo magistr-
sko nalogo s področja proiz-
vodnje hladno oblikovanih
cevi in profilov v TOZD ce-
varna Alpos.
Prav tako je prejela nagra-
do skupina za oblikovanje in
uvedbo novih proizvodov v
proizvodni proces TOZD
Klavnica. To skupino pred-
stavljajo: dipl. veterinar Mi-
lan Čretnik vodja TOZD,
Franc Zapušek - tehnolog.
Srečko Belak vodja predela-
ve. Navedena skupina je raz-
širila izbor mesnih izdelkov
za štiri povsem nove proiz-
vode, ki jih je trg odlično
sprejel.
Predmetni učitelj Stanko
Gobec iz osnovne šole na Po-
nikvi je razvil sodobne meto-
de dela, še posebno pri razvi-
janju učil za pouk fizike. Ve-
liko pozornost je namenil
elektroniki v okviru tehnič-
nega pouka.
Nagrado je prejel še Anton
Strašek iz delovne organiza-
cije TOLO za nove naprave,
predelav strojev in za dopol-
njevanje kupljene tehnologi-
je za potrebe izdelovanja lah-
ke obutve.
Tudi klub mladih tehni-
kov iz osnovne šole na Po-
nikvi je bil nagrajen, in sicer
za uspešno izdelavo maket,
učil in modelov. Zgodovin-
ski krožek na osnovni šoli v
Šentjurju pa je nagrado
»Mladi za napredek Šentjur-
ja« prejel za izdelavo karte
dogodkov v občini, med
NOB.
Nagrajencem in tudi osta-
lim bodo podeljene nagrade
prav gotovo velika vzpodbu-
da za še večjo aktivnost na
svojem področju, saj je razi-
skovalna skupnost Šentjur
mnenja, da v delovnih orga-
nizacijah še vedno manjka
iniciative za tovrstno dejav-
nost.
ERNEST RECNIK
št. 1-8. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
ODMEVI, POGLEDI, STALIŠČA
KJE SO VZROKI ZA TAKŠNO
POVRŠNOST?
Pred dnevi mi je profesorica zgo-
dovine v naši šoli predložila Krajev-
ni leksikon Slovenije, III. knjigo.
Svet med Savinjskimi Alpami in
Sotlo, ki ga je s sodelovanjem Fran-
ceta Planine pripravil in uredil Ro-
man Savnik.
Leksikon opisuje na 309. in 310.
strani tudi Vitanje, njegovo zgodo-
vino in razvoj. Na 310. strani je tudi
zapis o Vitanju v času okupacije in
njegovo sodelovanje v narodno-
osvobodilni vojni. V omenjenem
leksikonu je o tem zapisano nasled-
nje: »Jeseni 1941 so Nemci izselili
mnogo družin. Sredi tega leta so
partizani dvakrat vdrli v trg ter
odnesli s seboj živila, obleko in dru-
ge potrebščine. Malo nato so Nemci
odredili mobilizacijo, a vsi naši
fantje so odšli v partizane. Zanje je
skrbel zlasti tukajšnji zdravnik
Stanko Silan, ki je borcem tudi že
prej pošiljal hrano in sanitetne po--
trebščine. Dne 14. februarja 1944 so
Nemci ustrelili 10 talcev, na kar
opozarja spomenik na dotičnem
mestu. Dne 11. julija 1944 je izvršila
napad Tomšičeva brigada in zaple-
nila mnogo materiala. Požgani sta
bili dve domačiji.«
Odkrito povedano, da sem se
zgrozil, ko sem v tako reprezentativ-
ni knjigi prebral ta zapis, ki je blago
rečeno - površen, neresničen, stilno
in slovnično pa zelo slab.
Pobrskal sem malo, kaj o tem piše
v kroniki naše šole. V zvezku, pisa-
nem takoj po osvoboditvi, sem na-
šel s pisalnim strojem napisano pri-
logo, v kateri je o tej dobi napisano
naslednje:
»10. 4. 1941 ob 22.30 uri je fašistič-
ni okupator zasedel območje Vita-
nja. Že 14. 4. 1941 so Nemci začeli
zapirati zavedne domačine. Kitek
Jožef je v priporu umrl, Pintar Jožef
pa je bil ustreljen. Oktobra 1943. le-
ta je prišla v bližino Vitanja četa
partizanov. To četo je vodil Hrovat
Jože, domačin iz vasi Sp. Dolič. Pre-
bivalci Vitanja so podpirali NOB,
prispevali materialno z zbiranjem
obleke in obutve ter sanitetnega
materiala. Pri tem je posebno po-
magal tov. dr. Silan Stanko.
14. 2. 1944 je okupator pripeljal v
Vitanje 10 talcev in jih na posestvu
Fijavž Jerneja, ki je ob cesti Vita-
nje-Sp. Dolič, ustrelil. Ta dan je
ostal spominski dan - krajevni praz-
nik Vitanja.
Takoj po ustrelitvi je bil prehod
14. divizije preko Vitanja v Dolič in
na Graško goro. Med tem časom so
bile ogorčene borbe na Paki pri Vi-
tanju, kjer je padlo 7 partizanov.
Padli borci so pokopani na vitanj-
skem pokopališču. Julija 1944 so
Nemci, po neuspelem napadu na
Pohorje povečali teror. Nekaj časa
za tem so partizani rekvirirali imetje
Nemcem in nemčurjem v Vitanju.
Marca 1945 so Nemci po vrnitvi s
Pohorja zažgali dve kmetiji v Vita-
nju. 2. 5. 1945 je Sercerjeva brigada ^
napadla policijsko postojanko v Vi-;
tanju, ter je 3. 5. 1945 tudi likvidira- i
la. Istega dne se je okupator uma-i
knil iz Vitanja.« I
Ce primerjamo ta zapisa le bežno, |
lahko ugotovimo, da je zapis v šol-
ski kroniki, čeprav nepopoln, veli-
ko bolj konkreten in dokumentiran.
Za vsakega, ki kolikor toliko pozna
razvoj narodnoosvobodilnega giba-'
nja na Slovenskem in še posebej na ■
Štajerskem, pa so trditve v šolski
kroniki prepričljive, ki jih je mogo-
če uskladiti z razvojem NOB na tem
področju.
Trditve, ki so navedene v omenje-
nem Krajevnem leksikonu Sloveni-
je, ne vzdržijo niti najmanjše, površ-
ne korelacije. Ni jih mogoče uskla-
diti s celotnim pregledom razvoja
narodnoosvobodilne borbe na Šta-
jerskem.
»Jeseni 1941. leta so Nemci izselili
mnogo družin,« trdi Leksikon. Da-
nes so nam vendar na razpolago toč-
ni datumi izseljevanja, poznamo ce-
lo uro za posamezno družino. Ve-
mo, da je to bilo takoj ob prihodu
okupatorja. Tako je bilo povsod na
Štajerskem in Vitanje ni nobena iz-
jema. Seveda so izseljevali tudi poz-
neje. Šolska kronika pove, da so
Nemci začeli zapirati zavedne Slo-
vence že 14. aprila, to je štiri dni po
njihovem prihodu v Vitanje.
Ta podatek je zanesljiv in točen,
saj vemo, da so Nemci imeli v Vita-
nju že pred vojno močno peto kolo-
no v organizaciji Kulturbunda. Ta je
bila v Vitanju močnejša in številč-
nejša, kot v nekaterih večjih okoli-
ških krajih. Že pred vojno so nem-
čurji uspeli prigrabiti v svoje roke v
Vitanju vse ključne gospodarske
pozicije. Ti so tudi pripravili vse po-
trebno gradivo, spiske in podatke
zA izseljevanje najnaprednejših slo-
venskih družin. To so storili z name-
nom, da se jih znebijo, pa tudi zato,
da si prisvojijo še njihovo imetje.
Vitanjski trg pa je ostal močno
nemčursko gnezdo vse do konca
vojne. V ta trg ni stopila partizanska
noga vse do osvoboditve maja 1945.
Zaradi vsega tega je nerazumljiva
trditev v Leksikonu v drugem stav-
ku, ki pravi: »Sredi tega leta« (miš-
ljeno je leto 1941 iz prejšnjega stav-
ka) »so partizani dvakrat vdrli v trg,
ter odnesli s seboj živila, obleko in
druge potrebščine.« Vemo, da je ok-
tobra 1941 bilo za nekaj minut osvo-
bojeno mesto Šoštanj, edino na Šta-
jerskem. Za Vitanje nimamo takih
podatkov. Vemo pa tudi, da 1941 na
tem področju ni bilo partizanov, še
zlasti ne tako močne enote, ki bi
bila sposobna vdreti v takrat močno
utrjeni nemškutarski vitanjski trg.
Kot bomo videli kasneje, niti Tom-
šičevi brigadi to ni uspelo leta 1944.
In nadalje piše v Leksikonu: »Ma-
lo nato so Nemci odredili mobiliza-
cijo, a vsi naši fantje so odšli v parti-
zane.«
Nemci so vršili mobilizacijo v nji-
hovo vojsko na Štajerskem vse od
leta 1941 do konca vojne. Očitna laž
in potvorba pa je, da so vsi vitanjski
nemški mobiliziranci odšli v parti-
zane. Vitanje ne premore borca
NOV od leta 1941 ali 1942. Resnica
je ravno nasprotna, da so vsi fantje,
ki so takrat dobili pozive, tudi odšli
v nemško vojsko, saj tudi niso imeli
kam drugam. Ti dve leti na tem po-
dročju ni bilo organizirano naro-
dnoosvobodilno gibanje in v bližini
ni bilo partizanskih enot. Prvi po-
horski bataljon, ki je v 1942. letu
deloval na Pohorju, se je Vitanja na
daleč izogibal. Ni znana nobena ak-
cija v tej bližini v tistem času. Zna-
na so tudi imena vseh borcev Prve-
ga pohorskega bataljona, a nisem
med njim.i zasledil nobenega fanta
iz Vitanja. Drugih partizanskih enot
pa takrat tu ni bilo. Kje so potem
bili vitanjski fantje, da je zanje
skrbel zdravnik Stanko Silan, »ki ^e
borcem že prej pošiljal hrano in sa-
nitetne potrebščine«.
Verjamem, da je dr. Stanku Sila-
nu hudo, ko bere tako popačeno pi-
sanje. On je resnično z vso vnemo in
z vsemi močmi podpiral narodno-
osvobodilno gibanje, a takrat, ko so
zato nastali pogoji in potrebe, orga-
nizacije in partizanske enote. To pa
je bilo od druge polovice 1943. leta
dalje. Vitanjčanom je tudi znano, da
so Nemci od dr. Silana zahtevali so-
delovanje pri streljanju 10 talcev, pa
je tako sodelovanje odklonil. Zdrav-
nik bi moral ugotoviti in potrditi
smrt posameznika. To streljanje so
Nemci priredili javno. Vse doseglji-
ve ljudi so nagnali na kraj, da so
temu zločinu prisostvovali in ga gle-
dali. Ljudje se še danes spominjajo
drug drugega in zadržanje posamez-
nika do tega gnusnega dejanja oku-
patorja.
Ko je Tomšičeva brigada 11. julija
1944 napadla Vitanje, ni prodrla v
trg. V njem je bila namreč močno
utrjena nemška posadka. Brigada je
obvladala le vas in še to v hudem
spopadu nož na nož. V vasi si je z
eksplozivom utrla pot v trgovmo m
se založila z raznim materialom. Do
trgovin v trgu ni prišla.
O tem napadu in sploh o vezah
partizanov z Vitanjem sem se veliko
pogovarjal s pokojnim narodnim
herojem Ivanom Kovačičem-Efen-
ko, komandantom XIV. divizije.
Povedal mi je, da so boji ob napadu
na Vitanje bili zelo hudi in brigada
ni smela žrtvovati borcev za napad
na trg. Povedal pa mi je tudi, da so v
samem Vitanju imeli svoje zaupni-
ke in sodelavce v neki trgovki Mari-
ji, ki jih je večkrat obiskala v štabu
na Brdcah, jih obveščala in oskrbo-
vala s cigaretami. To delo pa je mo-
rala opravljati zelo previdno, kajti
okupator je imel v Vitanju vse pol-
no ovaduhov.
Zaradi vsega tega me preseneča
takšna površnost in netočnost v
knjigi, kot je Krajevni leksikon Slo-
venije. Ta knjiga je v vsaki šoli v
Sloveniji kot učbenik in kot vir iz
katerega črpa mladi rod znanje o
zgodovini svojega in drugih krajev,
pa tudi o zgodovini naše slavne na-
rodnoosvobodilne vojne. Ta borba
pa je nam vsem tako sveta, težka in
spoštovanja vredna, da je tako ma-
lomaren in neodgovoren odnos do
nje več kot nerazumljiv.
Za izdajo tega Leksikona so naši
delovni ljudje vložili velika sredstva
z namenom ohraniti podatke bodo-
čim rodovom. Prepričani so bili o
verodostojnosti in resničnosti vse-
bine. V nasprotnem prepričanju
verjetno tega denarja ne bi dali.
Kdo pa je odgovoren za vsebino?
1. Takšno površno in netočno pi-
sanje postavlja pod vprašaj celotno
zgodovinopisje te dobe. Tisti, ki jim
ta čas ni tako pri srcu, poskušajo na
osnovi ene tako očitne netočnosti
omaleževati in razvrednotiti celotno
naše zgodovinopisje iz NOB.
2. Iz Krajevnega leksikona Slove-
nije jemljejo podatke razni pisci tu-
di za druge publikacije. In če so v
njem neresnični podatki, so tudi
druge publikacije take, da širijo ne-
resnico. Tako je na primer Ivan Sto-
par v knjižici VITANJE, kulturni in
naravni spomeniki Slovenije, Zbir-
ka vodnikov, ki jo je 1979. leta izda-
la tiskarna Tone Tomšič v Ljublja-
ni, po vsej verjetnosti iz tega vira
zapisal tekst naslednje vsebine:
»Vitanje je prispevalo svoj delež
tudi v narodnoosvobodilnem boju.
Na jesen 1941 so Nemci izselili šte-
vilne narodno zavedne družine. Že
tega leta so partizani dvakrat na-
padli trg in se oskrbeli z živili, oble-
ko in drugim. Mnogi vitanjski fantje
in možje so pozneje odšli v gozdove,
zato so Nemci v povračilo 14. fe-
bruarja 1944 ustrelili deset talcev.
Enajstega julija 1944 je vdrla v nase-
lje Tomšičeva brigada, si nabrala
potrebni material in se umaknila.«
Ta zapis je sicer bolj previden, a
še vedno netočen in neresničen. Ta-
ko se širi neresnica dalje.
Menim, da je tak odnos do zgodo-
vine narodnoosvobodilne borbe ne-
dopusten in vreden vse obsodbe. O
tem se morajo zamisliti predvsem
tisti, ki to zgodovino proučujejo in
jo dobro poznajo. Ti bi morali sode-
lovati pri sestavljanju vsebine iz te-
ga obdobja za tako pomembno knji-
go, kot je Krajevni leksikon Slove-
nije. Prav bi bilo, da bi vse šole
pregledale sestavke, ki govorijo o
NOB njihovega kraja v tem leksiko-
nu. Ce bi ugotovili še več netočno-
sti, bi morali leksikon popraviti.
Dokler smo udeleženci narodno-
osvobodilnega boja še živi in dokler
nas še spomin še ni zapustil, mora-
mo skrbeti za točno in resnično pi-
sanje o tej slavni dobi. Neresnične
in netočne vsebine pa moramo od-
straniti. Kako bomo to storili v Lek-
sikonu, pa naj povedo tudi avtorji.
FRANJO MAROŠEK
Vitanje 130
ANTON UDOVČ-MILAN,
60-LETNIK
Pred šestdesetimi leti, 27.
decembra 1920. leta, v vasi
Krašnja, občina Domžale se
je v družini Udovča, malega
kmeta, Anton rodil prvi po
vrsti, od skupno štirih otrok.
V času njegove mladosti, ker
doma ni bilo dovolj kruha za
vse, je bilo zelo težko živeti.
Zato je Anton moral trdo de-
lati na polju domače kmetije
in si služiti kruh še s prodajo
lesa tako v času stare Jugo-
slavije in še nekaj časa oku-
pacije. Opravljal je tudi pre-
voze s konjsko vprego, do-
kler mu konje ni odvzel oku-
pator. Zato se je moral, kot
fizični delavec zaposliti v
opekarni v Črnučah do od-
hoda v partizane.
V narodnoosvobodilnem
boju je Anton pričel sodelo-
vati septembra 1942. leta, bil
je neposredno vezan na poli-
tične delavce domačega tere-
na in ko je bil pri okupatorju
že preveč kompromitiran, je
odšel 21. 2. 1943. v partizane,
v Kamniški bataljon. Od tu
je šel v brigado »Slavka
Slandra«, od koder je bil do-
deljen varnosti obveščevalni
skupini za okrožje Kamnik.
Po tečaju VOS-a je deloval v
OZN za Koroško in Štajer-
sko do osvoboditve. V NOV
je opravljal v glavnem poli-
tične dolžnosti, od politdele-
gata voda do politkomisarja
bataljona VOS-a. Je udeleže-
nec NOV z dvojno priznano
posebno dobo od 1. 9. 1942
do osvoboditve 15. 5. 1945.
Ima čin kapetana in je kot
ranjenec osebni vojaški voj-
ni invalid iz NOV.
V povojnem obdobju je
ostal, kot aktivni pripadnik -
oficir v UDB-i in nato v orga-
nih za notranje zadeve do
upokojitve leta 1959. Ni mo-
gel dolgo mirovati, ponovno
se je zaposlil v »Kovinote-
hni«, kjer je opravljal razne
odgovorne naloge vse do
svoje ponovne starostne
upokojitve v letu 1979. V ča-
su zaposlitve je bil družbe-
nopolitično angažiran, kot je
še danes, zlasti na terenu,
kjer živi s svojo družino v
Celju. V Krajevni skupnosti
»Aljažev hrib« opravlja dolž-
nosti predsednika Združenja
borcev NOV »Janko Skvar-
ča«, člana Komiteja za .SLO
in DS, v občinskem merilu
pa je član Občinskega odbo-
ra ZZB NOV Celje in predse-
dnik Komisije za borce
Skupščine občine Celje. Ra-
zen teh opravlja še druge
dolžnosti, zlasti v Lovski
družini »Grmada« Celje, kot
njen aktivni in častni član.
Za zasluge v NOV in za po-
vojno obdobje je bil odliko-
van z redom za hrabrost, re-
dom zaslug za narod s srebr-
no zvezdo in redom dela s
srebrnim vencem. Po liniji
SZDL pa je za svojo aktiv-
nost prejel v letu 1979 še sre-
brni znak OF. Ob življenj-
skem jubileju iskrene čestit-
ke in še na mnoga leta. Tone!
MIHA PETAN
NAJBOLJŠI V REGIJI
Presenečen je bil Edi Bru-
mec iz Slovenskih Konjic,
ko so mu povedali, da so ga
izbrali za najboljšega mla-
dinca prostovoljca v terito-
rialni obrambi v celjski regiji
za leto 1980. 26-letnemu ple-
skarju se zdi njegovo dose-
danje delo pri teritorialni
obrambi nekaj povsem samo
po sebi umevnega. Z njim že
vrsto let živi - vse od leta
1972.
Na Rogli, na Pohorju se je
začelo. Takrat so ustanovili
enoto mladincev prostovolj-
cev. Vseh osem let ji je ostal
zvest, prav tako kot števil-
nim pohodom po partizan-
skih poteh Pohorja, po poteh
AVNOJ-a, okoli okupirane
Ljubljane, pa delovnim akci-
jam. Všeč mu je tako življe-
nje, zanj pa ga je že mladega
navdušil oče s pripovedova-
njem dogodivščin iz parti-
zanskih let.
Z delom pleskarja je od-
sotnosti kar težko uskladiti.
Ne zato, ker morda delovna
organizacija ne bi imela ra-
zumevanja, temveč zato, ker
to delo opravljata samo dva
in se odsotnost enega krep-
ko pozna. Pa potem, ko se
vrne, bolj poprime. Svojo
prostovoljno obveznost je
vzel kot nepreklicno dolž-
nost. Morda tudi zato, ker za-
radi slabega zdravja ni služil
vojaškega roka. Ne glede na
to pa je prepričan, da bi se
moralo vključiti še več mla-
dincev »saj nas je za obram-
bo naše domovine vedno
premalo.« Ker je sam resen,
pričakuje tudi enako resnost
od sotovarišev. Prostovolj-
nost gor ali dol.
Z resnostjo je dosegel zau-
panje, zaradi nje so mu lani
zaupali vodenje voda in letos
desetine, zaradi nje je že
predlani dobil priznanje ob-
činskega štaba. Lani so ga
povabili na sprejem k repu-
bliškemu komandantu teri-
torialne obrambe. Ce mu bo
zdravje služilo, bo s tem de-
lom še nadaljeval, čeprav
ugotavlja pri svojih šestin-
dvajsetih letih, da se že stara.
MBP
LJUBEČNA: USPEŠEN
ZAKLJUČEK LETA
V krajevni skupnosti Ljubečna so z uspehi v preteklem
letu nadvse zadovoljni. S prispevki krajanov in pomočjo
delovne organizacije »Ljubečna« ter širše družbene skupno-
sti so uspeli rešiti vrsto komunalnih problemov. Tako so
asfaltirali dve krajevni cesti. Napeljali vodovod v naselje
Ljubečna in Šmiklavž. Uredili pa so tudi tri avtobusna
postajališča. Seveda pa to ni bilo vse. Uspešno so opravili
naloge na področju splošne ljudske obrambe in poživili delo
v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Gasilci so delovno
proslavili tridesetletnico uspešnega dela.
Vrsto uspehov pa je letos v Ljubečni zaključil Merx. Ta
delovna organizacija je po nekajletnih obljubah le preure-
dila trgovino.
M. BRECL
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 1 - 8. januar 1981
PRI PRVEM OTROKU V LETU 1981
PRVO MINUTO JE PRIJOKAL DAMIR
Minuto po » starem« letu je rodila Štefani/a Žnidarec
Tudi letos smo ob ljubeznivi pomo-
či Trgovskega podjetja MODA Celje
izpeljali našo, zdaj že krepko tradi-
cionalno, akcijo obiska porodnišnice
in čestitanja tisti mamici, ki je v ko-
maj začetem Novem letu prva poda-
rila življenje otroku. Za celjsko poro-
dnišnico je že kar značilno, da ima
njena dežurna zdravniška ekipa v sil-
vestrsko-novoletni noči največ dela
prav takrat, ko drugje pokajo petar-
de, teče šampanjec, se ljudej poljub-
ljajo in objemajo ter se gredo ne-
izmerno veselje po odhajajočem in še
večje veselje po prihajajočem.
Tudi letos je v celjski porodnišnici
»počilo« v »center«, saj je prvi držav-
Ijanček nadvse pogumno (3500 gra-
mov in dolžina 51 cm) prijokal v ta
svet ob 00,1 v letu 1981!!!
Takrat je ob njem in njegovi mamici
Štefaniji Žnidarec stala dežurna
zdravniška ekipa na čelu z zdravniko-
ma dr. Jože Meško in dr. Goran Cvi-
tan. Vse se je dobro končalo (zakaj se
ne bi?) in ekipa je »poskušala« zajeti
vsaj nekaj počitka pa tudi razmišljanja
o rojenem Novem letu. In glej ga zlom-
ka, ob 2,48 iste noči je bilo treba znova
na delo. Katica Vrabič iz Prihove 3,
Rečica ob Savinji, je rodila punčko!
Tudi tu se je vse dobro končalo, kot pri
vseh devetnajstih porodih od polnoči
novorojenega leta pa do našega obi-
ska, 3. januarja dopoldne. Vmes so
imeli tudi prve dvojčke v letošnjem
letu, rodila pa jih je Ivanka Kosi iz
Vrha 29, Šmarje pri Jelšah, fantka in
punčko. To je bil njen tretji porod, zdaj
ima štiri otroke (tri punčke in fantka)
ter moža.
MED 3 IN 4 JE DAMIR
Kako dolgo poznate moža Ivico?
S. Žnidarec: -Od rojstva."
S. Žnidarec (rahel nasmeh in pojas-
njevanje): 'Njegov dom nosi številko
3, moj pa 4. Sosedje smo, dobri sose-
dje. Vnemalo se je, vnelo in vžgalo leta
1978, ko sva se poročila.«
Mož Ivica (24) je zaposlen kot dela-
vec na žagi na Humu na Sotli, Štefani-
ja je doma ob njegovi (moževi) in svoji
mami.
Zdaj vsaj nekaj časa ne boste mogli
kmetovati, saj je tu Damir, vajin prvi
otrok...
Š. Žnidarec: »Tu sta mami pa bo
šlo.«
Je bil mož vesel sina?
S. Žnidarec: »Rekel je - naj bo punč-
ka ali fantek, samo da bo zdravo.«
Boste družinico še povečali?
Š. Žnidarec: »Vsaj za enega člana
prav gotovo še.«
Zakaj ste prišli rodit v Celje, ne pa
na primer v Zagreb ali Zabok?
S. Žnidarec: »Tu imam brata in rekli
so mi, da je to dobra porodnišnica.
Nisem razočarana.-
LANI 200 OTROK VEČ
Dr. Peterlin, z vsemi člani kolektiva
»duša« celjske porodnišnice, z nepri-
kritim veseljem pripoveduje, da je nji-
hova »tovarna« lani dobro »gospoda-
rila«:
»Leta 1979 se je v naši porodnišnici
rodilo 2990 otrok, lani pa kar 3199!«
Kje so vzroki?
Dr. Peterlin: »Ze vrsto let imamo
isto območje, zato vidimo del vzrokov
za porast tudi v tem, da se mlade druži-
ne že odločajo za več kot samo enega
otroka.«
Kako je s smrtnostjo porodnic in
dojenčkov?
Dr. Peterlin: »Skupaj z Ljubljano se
lahko pohvalimo, da se po doseženih
rezultatih uvrščamo med tiste države v
srednji Evropi, ki imajo na tem po-
dročju vrhunske rezultate. Smrtnosti
porodnic pri nas v Sloveniji praktično
ne poznamo več, medtem ko je
smrtnost dojenčkov resnično mini-
malna. Vse to gre na račun dobre
opremljenosti ter strokovnega dela
zdravnikov in vseh služb.«
Veseli smo zdrknili iz celjske poro-
dnišnice, ker so nam povedali dobre
rezultate in ker smo bili pri materi,
ki je v letošnjem letu prva podarila
življenje prvencu, sinu Damirju. Naj
bo zdravo in srečno letošnje in vsa
prihodnja leta za Damira in vse otro-
ke svetal
Novoletno ekipo so sestavljali:
DRAGO MEDVED s fotoaparatom,
ALOJZ TURNŠEK z darilnim bonom,
VALTER LEBEN s šopkom rož in
TONE VRABL s tem zapisom!
Alojz Tumšek, ki je zaposlen v Trgovskem podjetju MODA v Celju že 30 let,
izroča v imenu tega kolektiva kot predsednik njegovega delavskega sveta
darilo Štefaniji Žnidarec.
>lr BESEDI IN SLIKI
GP BEŽIGRAD ZA DOBJE
Ze nekaj let zapored delavci gradbenega podjetja Beži-
grad iz Ljubljane prihajajo v krajevno skupnost Dobje pri
Planini k učencem tamkajšnje skromne šole, da bi jim
pod novoletno jelko pustili darila. Ta delovni kolektiv iz
Ljubljane je namreč po potresu prevzel patronat nad šolo
in vezi postajajo iz leta v leto čvrstejše.
Najbolj veselo je seveda ob Novem letu, na katerega so
se učenci te šole tudi letos skrbno pripravili in še teže
čakali nanj. Težko je opisati vzdušje pričakovanja, ki je
zavladalo v lepo okrašeni učilnici. Pod košatimi vejami
novoletne jelke so se letos otroci prisrčno razveselili 8
parov smuči s čevlji vred, radijskega sprejemnika s kase-
tofonom in pravi pravcati lutkovni oder so letos dobili
dobjanski otroci. V veliki košari pa še dobrote, ki so jih
otroci ponesli domov.
Bleščale so se oči malčkov in tudi predstavnikov GP
Bežigrad, ki so v svoj kolektiv ponesli zahvalo in tople
želje dobjanskih otrok, učiteljev in predstavnikov kra-
jevne skupnosti.
Otroci so pod novoletno jelko zapeli, zaplesali, pripra-
vili kratko igrico in tudi novi lutkovni oder so preizkusili.
Srečni so stopili v mlado leto.
MATEJA PODJED
DARILCE NOVOROJENČKU
Tudi svet za socialno politiko pri občinski konferenci
socialistične zveze v Celju je razpravljal o pobudi in na-
bavi knjige, ki jo je založila Zveza prijateljev mladine
Slovenije, prejeli pa naj bi jo starši novorojenih otrok.
Odločitev o tem naj bi sprejela vsaka občina in celjska se
je med drugimi, tudi ogrela za to darilce.
V celjski občini se rodi letno okoli tisoč otrok, zato
izdatek za knjigo Naš malček (v višini 140.000 dinarjev) ne
bo tako velik izdatek, zlasti če se bo finansiral iz različnih
virov. Zaenkrat obstaja predlog, da bi darilce prejela mati
ob prvem obisku na domu iz rok patronažne sestre, ob
rojstvu drugega otroka pa čestitko predsednika občinske
skupščine.
Knjiga Naš malček je prva, ki je zrasla iz naših razmer in
ki iz naših izkušenj celovito obravnava skrb za otroka od
rojstva naprej. Tako iz zdravstvenega, psihološko pedago-
škega vidika in zaščite otroka iz pravnega stališča. V »Mali
dnevnik« na koncu knjige bodo starši lahko vpisovali
pomembne datume in opažanja o otrokovem zdravju in
razvoju. V tem delu knjige je tudi zbrana literatura -
knjige in revije, ki jih priporočajo staršem pri načrtova-
nju, negi in vzgoji otrok. Z. S.
KAKO SO SILVESTROVALI?
TUDI NAJDAUŠA NOČ JE BILA ZA NJIH DELAVNIK
Za nel€atere /e silvestrovanje na delovnem mestu že kar navada, drugi pa se bodo še navadili
JOŽE HROVAT, nadzorni
kretnik za Železniški postaji
Celje-Cret, doma iz Šentvida
pri Grobelnem: »Pri železni-
ci delam že enaindvajset let
in v tem času sem mnogo-
krat silvestroval na delov-
nem mestu. Tudi letos sem
na silvestrovo delsd in ko je
odbila ura polnoč, smo bili s
kolegi ravno na tirih. Šele
potem smo si voščili novo le-
to in zaželeli, da tudi v letu,
ki prihaja, ne bi bilo nobenih
neareč.*
MARTIN SOUNC, cestni-
nar na izstopni postaji Dram-
Ije: »Noč, ki ji pravimo naj-
daljša noč v letu, je zame hi-
tro minila. Promet je bil bolj
redek kot običajno, tako da
sem iahko kar strnjeno
spremljal televizijski pro-
gram. Prijeten je bil in ure so
hitro minevale. Kar naenkrat
je bilo tu Novo leto. Res, hi-
treje mi je ta noč, ki sem jo
preživel pri delu minila kot
običajne.*
NADA POLAK, blagajničar-
ka v hotelu Planja na Rogli:
»Vesela in prijetna je bila ta
noč. Prvič sem tako noč pre-
živela na delu in ni mi bilo
težko. Lahko bi celo rekli, da
je bilo lepo. Vzdušje v hotelu
je bilo prisrčno, veselo. Sa-
mo telefoni so vnesli malce
zmede. Po polnoči so naši
gostje želeli voščiti prijate-
ljem in znancem, pa tega ve-
čina zaradi slabih zvez ni
mogla.*
ANICA KEJŽAR, kuharica v
hotelu Dobrava v Zrečah:
»Delali smo od dvanajstih
opoldan do šestih zjutraj
drugega dne. Veliko dela je
bilo, tako da je čas hitro mi-
neval, še bolj pa zaradi pri-
jetnega vzdušja, ki je vladalo
povsod. To je bila moja dese-
ta delovna silvestrska noč.
Če jo primerjam s pretekli-
mi, se mi zdi najlepša. Ker
smo imeli samo menije, je
tudi delo lepo teklo.*
MILAN ES, miličnik iz Žal-
ca: »To je bila moja prva sil-
vestrska noč, ki sem jo preži-
vel na delovnem mestu, z
mano pa sta bila še dva mi-
ličnika. Dela nismo imeli
mnogo. Pretepov ni bilo, ra-
zen na dveh mestih, kjer pa
so red napravih redarji, pri
Vinski gori je bila manjša av-
tomobilska nesreča, sicer pa
morimi reči, da so bih vozni-
ki discipUnirani. V jutranjih
urah pa smo včasih malo za-
tisnili oči.*
MLADEN ZOREČ, ki je sku-
paj z ansamblom ECHO za
Silvestrovo zabaval goste v
Zdravilišču Laško je pove-
dal: »Za glasbenike je praz-
novanje novega leta dokaj
utrudljivo in naporno. Mar-
sikdo misli, da dobimo za to
igranje tudi ne vem kolikšen
honorar. Lahko pa rečem, da
so v povprečju ti honorarji
dokaj skromni, če upošteva-
mo, da se moramo odreči
plesu in splošnemu veselju.*
št. 1 - 8. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
LETO 1980 NA CELJSKEM OBMOČJU
v ZNAKU
STABILIZACIJE
Leto 1980 se je na celjskem ob-
močju pričelo s številnimi gospodar-
skimi težavami in odprtimi vpraša-
nji, ki so že v prvih mesecih z vso
svojo težo opozorili na nujne naloge
celotne družbene skupnosti v bitki
za stabilizacijo gospodarstva, za us-
kladitev potreb z možnostmi, pora-
be z dohodkom.
Na težavno leto je v svoji novolet-
ni poslanici opozoril predsednik Ti-
to. In tudi njegova huda bolezen, ki
smo jo na celjskem območju sprem-
ljali z vso zaskrbljenostjo, a vendarle
polni optimizma, je prisp>evala k
splošnem iztreznjenju.
Vse do 4. maja, ko je vest o smrti
predsednika Tita zavila celotno do-
movino in velik del sveta v žalost,
smo na celjskem območju upali in
želeli, da bo Tito močnejši od bolez-
ni. Vse mesece njegove bolezni so
tudi iz celjskega območja, kot iz vse
domovine, potovale na Klinični cen-
ter v Ljubljano številne želje vseh
delovnih ljudi, mladine in krajanov,
polne ljubezni do predsednika.
Februarja so v vseh občinah celj-
skega območja že jasneje zastavljali
stabilizacijske cilje. A vendarle je
minilo še precej časa, preden smo
dejansko vsi dojeli vsebino stabiliza-
cije. Sprva smo jo razumeli le kot
trenutno, kratkotrajno akcijo varče-
vanja. Zdaj vemo, da nas bo sprem-
ljala še vrsto let kot ključna vsako-
dnevna naloga. Zato je že februar-
sko opozorilo, da stabilizacija ni le
podrejanje zakonskim ukrepom in
varčevsmje, marveč bitka za višjo
produktivnost, večji izvoz, boljšo
delovno disciplino in višji dohodek,
izzvenelo v resen opomin. Februarja
so v občinah območja sprejeli tudi
resolucije o družbenoekonomskem
razvoju v letu 1980 in v njih že jasne-
je opredelili naloge družbene skup-
nosti v tem letu.
Posebno pomemben je bil fe-
bruarski posvet o agroživilstvu, ki je
opozoril na aktualne naloge agroži-
vilstva do leta 1985, v zvezi s tem pa
vnovič na skromno proizvodnjo hra-
ne, šibko produktivnost, počasen ra-
zvoj, preostre lokalne meje in po-
manjkljivo oskrbo. F*roizvodnja hra-
ne je tako postala ena prioritetnih
nalog.
V posameznih organizacijah zdru-
ženega dela pa so v prvih mesecih
poslovali kaj različno. Medtem ko so
v Cinkarni pričeli leto brez izgub ob
pomembnih opravljenih nalogah pri
ekološki in ekonomski sanaciji in s
pripravami na gradnjo tovarne žve-
plene kisline, je bilo kritično v To-
pru, kjer so zastavljali sanacijski
program pod ukrepi družbenega
varstva. Nama je že za praznik repu-
blike napovedada otvoritev nove bla-
govnice v Levcu, v ŠRC Golovec pa
je zaživela borza rabljenih strojev in
opreme. Po razmeroma mirnem za-
četku so se že februarja, predvsem
pa marca pojavile hude težave pri
oskrbi z reprodukcijskimi materiali,
in stroji v mnogih tovarnah so se
večkrat ustavljali. Vse jasneje nam
je postajalo, kaj je stabilizacija. Mar-
čevske razprave o gospodarstvu v
novih pogojih so zato prinesle vrsto
pomembnih odločitev, predvsem o
naložbah v gospodarstvu in nego-
spodarstvu, o realnosti planiranja
ter sestavi gospodarstva.
Deževni april je prinesel prvo re-
snejšo krizo pri oskrbi z repromate-
riali, zlasti zaostreno pa je bilo v
REK in Gorenju, pa v štorski Tovar-
ni traktorjev, za katero so takrat
prvič zastavili vprašanje biti ali ne
biti.
Majske programsko volilne konfe-
rence ZK so tudi na celjskem ob-
močju izzvenele kot delovna prisega
Titovi poti. Jasno so opredelile od-
govornost vseh komunistov v bitki
za stabilizacijo.
Junijski podatki o rasti izvoza so
izzveneli spodbudno, vendeir so
hkrati prinesli ugotovitev, da izvaža-
mo predvsem na vzhod, premalo pa
na konvertibilni trg in v dežele v
razvoju. V veliki večini delovnih or-
ganizacij pa so ugodno ocenili ukre-
pe ZIS in učinke devalvacije, ki naj
bi še spodbudila izvoz.
Julijske ocene uresničevanja sta-
bilizacijske politike so znova zaostri-
le odgovornosti vodilnih ter vseh de-
lavcev. Konec meseca pa je prinesel
tudi odločitev o prenehanju delova-
nja SOZD Dobrina, katere naloge
naj bi prevzel Merx. Julij je prinesel
vest o tem, da je Toper splaval iz
težav in se iznebil izgub. Ob višjem
izvozu ter manjših skupnih izgubah
so bile tako ocene gospodarjenja
spodbudne, pojavila pa so se nova
žarišča težav, posebej zaradi šibke
oskrbe z repromateriaJi.
Avgusta so bile v REK in Gorenju
nove težave, ki so zahtevale odločno
angažiranje vseh komunistov in
enotno odločitev vseh delavcev.
Septembra so ukinili ukrepe druž-
benega varstva v Topru. Oktobrske
ocene so vnovič opozorile na nuj-
nost večjega izvoza.
Novembra je slednjič pričel delo-
vati nov SOZD na področju agroži-
vilstva in preskrbe - Merx. MS ZKS
pa je ugotovil preslabo strukturo na-
ložb na območju, saj je večina nego-
spodarskih, posledica slabih naložb
in neambicioznega načrtovanja pa je
počasna preosnova gospodarstva v
regiji.
December je bil čas sprejemanja
družbenih planov za naslednje sred-
njeročno obdobje in v občinah zago-
tavljajo, da plani slednjič niso več
šopki želja in da so stabilizacijsko
uglašeni. December je prinesel tudi
zmago velenjskih rudarjev, ki so s
skrajnimi napori dosegli na videz
nemogoče, ter presegli letni načrt iz-
kopa premoga.
VRSTA POMEMBNIH
NALOŽB
V letu 1980 je na celjskem območ-
ju zaživela vrsta pomembnih naložb
v gospodarstvu in negospodarstvu.
TIM, naprimer, je izgradil hladilnico
v Bagdadu, Cometova tovarna na
Malti pa uspešno posluje. V začetku
leta smo se odločili, da bomo celjski
zdravstveni center gradili postopo-
ma. Junijski start izgradnje je zamu-
dam navkljub pomenil pomembno
delo za zdravlje na celjskem območ-
ju. Golte so preživele drugo zimo v
miru. Ponujeni samoupravni spora-
zum o združevanju sredstev za iz-^
gradnjo Golt, naj bi pomenil rršitev'
in omogočil že maja odpreti ta po-
membni turistični center. Pa so ob-
ljube na papirju vse do decembra, ki
pa je tudi prinesel razočaranje in na
pol opravljeno delo.
Februarja so Celjani dobili avto-
busno postajo, Šentjurčani blagov-
nico, PTT pa je obljubil telekomuni-
kacijski center na Golovcu do konca
leta - in ostal pri obljubah. Marca so
v Žalcu odprli hotel Golding-Rubin,
aprila je v Šentjurju začela s proiz-
vodnjo plovil Tovarna plastičnih
proizvodov. Julijska položitev te-
meljnega kamna za novo mlekarno v
Ruškem gozdu, kjer naj bi že leta
1983 predelovali 180.000 1 mleka, je
pomenila pomembno odločitev. A
temeljni kamen še sedaj sameva in
vprašanje je, kdaj se bo gradnja, ki
bo zahtevala 490 milijonov din, za-
čela.
Tudi občinski prazniki so prinesli
vrsto komunalnih, gospodarskih in
drugih pridobitev. V Laškem prizi-
dek k šoli, nekaj cest in stanovanja.
V Celju novo skladišče pri Javnih
skladiščih, vrtec, šolo in trgovino. V
Šmarju ceste, osnovno šolo in obrat
TekstUne tovarne iz Prebolda v Pri-
stavi. V Mozirju delavski dom Na-
zarje, obrat Glina in Elkroja, šolo na
Lepih njivah. V Konjicah obnovlje-
no šolo in ceste. Celje je konec polet-
ja pridobilo hotel Turška mačka in
oktobra še nov in prenovljen hotel
Evropa. Na Rogli pa so odprli hotel
Planja v novembru. Takrat je bilo
praznično tudi v Kovinotehni, ki je
odprla nova skladišča in prodajni
center. i
LETO PRIREDITEV
Mladi so tudi lani opravili pohod
po poteh 14. divizije in ga po 10 dneh
zaključili v Ljubnem. Aprila smo
imeli v Celju Balkanski filmski festi-
val, v Žalcu pa so proslavili 100 let
Ferralita. Majske proslave so izzve-
nele v zaobljubo mladih Titu, njego-
vi poti in bratstvu ter enotnosti. 130
tujih in 30 domačih delegatov se je
udeležilo 8. mednarodne konference
društev šoferjev in avtomehanikov
Evrope. Maja so s športnimi kultur-
nimi in drugimi prireditvami vnovič
pripravili Teden starejših občanov.
35. obletruca osvoboditve je prinesla
vrsto slovesnosti. Največji v Letušu
in Topolščici, kjer so uredili tudi
obeležja na hišah, kjer so tekla poga-
janja o kapitulaciji Lohrovih enot.
Junija smo na območju pozdravili
262 gostov, ki jih je že osmič pripe-
ljal iz bratske Srbije Vlak bratstva in
enotnosti. Konec junija pa so bile v
Celju še 25. igre Bratstva in enotno-
sti, ki se jih je udeležilo 350 mladih iz
osmih jugoslovanskih mest.
Poletje je postreglo z vrsto kultur-
nih in drugih prireditev. Med njimi
so bile najuspešnejše tradicionalne
loške poletne prireditve. V žalski ob-
čini so s septembrskimi taborskimi
dnevi počastili spomin na drugi slo-
venski Tabor. November pa je prine-
sel tradicionalni Teden domačega
filma. Za veder zaključek leta je, kot
vsakič, poskrbela še libojska revija
narodno-zabavnih ansamblov.
Tudi turističnih prireditev ni
manjkalo. Med njimi je bila vseka-
kor najpomembnejša in najbolj od-
mevna celjska celoletna akcija Hor-
tikultura 80, ki je stabilizacijskim
škarjam navkljub prinesla onesna-
ženemu Celju vrsto izjemnih prido-
bitev.
Seveda tudi drugih tradicionalnih
turističnih prireditev ni manjkalo. V
Celju smo imeli drugi turistični te-
den, julija je skozi naše kraje potova-
la poštna kočija iz Dunaja v Lipico,
konec julija je bUo veselo na Pivu in
cvetju v Laškem, prve dni avgusta
pa v Braslovčah na dnevu hmeljar-
jev ter v Letušu na 20. flosarskem
balu. Izredno veliko je bilo kmečkih
praznikov, izostal pa seveda ni tradi-
cionalni Lučki dan.
Stoletniso so proslavili vojniški in
šmarski gasilci. A Laščani, ki imajo
drugo najstarejšo gasilsko društvo v
Sloveniji, so proslavili ksir 110-let-
nico. ,
ŠPORTA JE BILO VELIKO     ^
Športa v naših krajih nikoli ni manj- -
kalo. Tudi vrhunskega ne. Leto 1980 ;
je že marca prineslo proslave 30 let- j
niče AD Kladivar, maja pa je na Sko- ]
kovem memorialu postreglo z dru-i
gim svetovnim rekordom v Celju, ki'
ga je dosegla v metu krogle Slupia- \
nekova. Konec junija je prinesel^
neuspeh rokometašev v kvalifikaci-1
jah za prvo zvezno rokometno ligo, i
17. avgusta pa smo Celjani strmeli
nad akrobacijami v zraku na mitin-^
gu ob 50-letnici Aero kluba. Največ-'|
ja prireditev je bilo Mladinsko'^
evropsko prvenstvo v košarki. No-;
vembra pa smo proslavili 60-letnico'
nogometa na Celjskem.
Seveda v tem prispevku nismo po- ■.
vedali vsega. Nismo pisali o muha- i
stem vremenu in poletnih neurjih'
ter oktobrskih poplavah. Tudi o ste-;
klini, ki jo je leto 1980 zaneslo naj
naše območje, nismo pisali. Pa ne o |
uspehih brigadirjev, ki so na Koz-'
janskem opravili 57.000 delovnih ur, 1
o pomenu dveh letošnjih samopri-'
spevkov v Velenju in Šentjurju, pa o :
potrošniškem infarktu in težavah^
pri preskrbi, uspehu celjskih štirih:
sejemskih prireditev in drugem.     ]
Leto 1980 je bilo preveč delovno in i
pestro, da bi zajeli njegov celoten (
obraz. j
ZBRAL IN NAPISAL;
BRANKO STANEJCiC;
O DELU KOMUNISTOV V KS
Z ROKO V ROKI
Združeni so bolj učinkoviti
Cilj vsake OO ZK v krajev-
nih skupnostih je tudi dobro
sodelovanje z ostalimi druž-
beno političnimi organizaci-
jami. Marsikje to lepo teče in
se razvija v obojestransko za-
dovoljstvo, ponekod pa še
vedno ne znajo poiskati
skupnega jezika. Polde Ri-
bič je sekretar OO ZK na
Polzeli in dolgoletni komu-
nist. Pri družbenopolitičnem
delu na Polzeli ima precej-
šen delež. Pred kratkim smo
z njim navezali takle razgo-
vor:
Kako se vključuje krajev-
na organizacija ZK na Pol-
zeli v delo krajvne samou-
prave in komiteja za LO in
DSZ?
»Smatram, da je sodelova-
nje med krajevno samoupra-
vo in našo organizacijo ZK
na najboljši poti, kar je seve-
da tudi pravilno. Sekretar
OO ZK je vabljen na vse seje
sveta in skupščine KS, ka-
mor prenaša mnenja krajev-
ne organizacije ZK o posa-
meznih zadevah, ki jih svet
in skupščina obravnavata in
o njih odločata. Večina čla-
nov ZK je vključenih v orga-
ne krajevne samouprave.
Kadar OO ZK obravnavajo
take probleme, ki se nanaša-
jo na krajevno skupnost, po-
vabimo na sejo njene odgo-
vorne funkcionarje. Na tak
način usklajujemo svoja sta-
lišča, potem pa sprejmemo
najbolj ustrezne odločitve.
Mislim, da je skupaj z dru-
gimi tudi OO ZK odgovorna
za obrambne priprave v KS,
zato se neposredno vključu-
je v delo in vodenje komiteja
za LO in DZS.«
Na območju KS Polzela je
več organizacij ZK. Kako se
povezujete med seboj?
»Na območju KS Polzela
deluje še OO ZK v tovarni
nogavic. Garantu in na
osnovni šoli. Vsaka od njih
deluje in rešuje stvari, ki so
specifične zanjo. Zaradi tega
do preteklega leta nismo
imeli prave povezave, čeprav
smo čutili potrebo po med-
sebojni povezanosti in infor-
miranosti. Prav zato je bil
ustanovljen svet ZK za ob-
močje KS Polzela, v katere-
ga so vključeni vsi sekretarji
OO, vodilni krajevne samou-
prave, predstavniki družbe-
nopolitičnih organizacij in
delovnih organizacij. Preko
sveta ZK se medsebojno ob-
veščamo in zavzemamo
skupna stališča zlasti do ti-
stih vprašanj, ki so skupnega
pomena.«
Kako se OO ZK vključuje
v delo ostalih družbenopoli-
tičnih organizacij in dru-
štev?
»Ni družbenopolitične or-
ganizacije ali društva, ki de-
luje izven delovnih organiza-
cij na območju KS Polzela,
da bi pri njihovem delu in
ustvarjanju ne bili prisotni
tudi člani naše organizacije z
neposrednimi zadolžitvami,
ali, da so kot člani prisotni.
Pri takem delu ni nobenih
ovir, temveč skupna želja po
še boljšem sodelovanju in
vodenju v korist našega kra-
ja, naših delovnih ljudi in na-
še socialistične skupnosti.«
T. Tavčar
PLANINSKI POHOD PO
POHORJU
V nedeljo je bil planinski pohod OSANKARICA-TRIJE :
ŽEBLJI-PESEK-ROGLA. To je prva akcija Savinjskega;
MDO, ki ga je izvedlo PD ZRECE. Avtobusi so po dobro i
posipani cesti pripeljali udeležence z zbornega kraja V'
OPLOTNICI do OSANKARICE (1193 m).
Tu se je formirala pohodna kolona, ki je krenila na sever,
do TABORIŠČA POHORSKEGA BATALJONA (1240 m), j
Učenci OŠ »Dušan Jereb« so pripravili deklamacije. VI
imenu ZB Slovenske Konjice je spregovorila udeležencem \
Julka Tajnikar. O borbi partizanov in o njihovem delovanju!
v tem predelu je spregovoril kustos muzeja Lojze Petrič.
V koloni so bili pripadniki TO, krenila je preko Peleinove
jame, mimo Jodlovega vrha (1298 m) proti Trem žebljem, i
Krenili smo proti zahodu in pri Zgornji brvi prišli na cesto,
ki drži do koče na Pesku (1387 m, sedaj je odprta in oskrbo-^
vana). ^
Od tu je bila še dobra ura hoje do Rogle. Snega je bilo;
dovolj, gazi pa ne, le nekaj smučin. Od sonca na začetku.;
poti, se je tu kolona premikala po snežnem metežu. Pravo
zimsko doživetje. Na Rogli so nam zreški planinci pripravili \
malico. Od tu smo se ponovno odpeljali v dolino. \
Organizacija pohoda je bila dobra. Z leti in izkušnjami se i
bo še izboljšala. Tudi šoferjem avtobusov gre zahvala za
težaven prevoz. i
In še beseda o udeležbi. BUo nas je mnogo, več kot smo i
pričakovali. Letos je bila večja udeležba s strani pomur-j
skega in ljubljanskega MDO ter množice planincev Savinj- ■
skega MDO, ki stalno raste. Pohod je spremljala GRS, po-j
staja Celje. B.J.!
MOZIRJE: SKRB ZA GROBOVE
PADLIHBORCEV
Delegati vseh zborov občinske skupščine Mozirje so na
zadnji skupni seji, 26. decembra lani, med drugim sprejeli
samoupravni sporazum o prevzemu skrbi za urejanje gro-
bišč in grobov padlih borcev, spomenikov in drugih obeležij
iz časa NOB. Gre za okoli sto takšnih spomenikov, za katere
so zdaj določili tudi njihove skrbnike.
Tudi v Mozirju se je delegatska skupščina odločila za
ustanovitev občinske skupnosti za cene, med drugimi spre-
jeti odloki pa je pomemben tudi tisti, ki prepoveduje gradi-
tev, psircelacijo in sploh promet z zemljišči na območju
Nazarij in Žlabora. Za to območje je namreč predvidena
izdelava zazidalnega načrta. ■
Delegati so nadalje potrdili samoupravni sporazum o ^sfat-
novitvi območne interesne skupnosti za pospeševanje p,roiz^
vodnje hrane in preskrbo prebivalcev. '"'-^""^^^^i^
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 1 - 8. januar 1981
NAČRTI KLUBA
KULTURNIH
DELAVCEV
Klub kulturnih delav-
cev Ivan Cankar v Celju
načrtuje v letošnjem letu
pet problemskih okroglih
miz o aktualnih proble-
mih v kulturi, štirinajst
poljudnoznanstvenih
predavanj in dve strokov-
ni ekskurziji. V klubu naj
bi bila tudi dva literarna
večera, v atriju pa naj bi
že kot doslej bile likovne
in glasbene prireditve.
Kulturni delavci naj bi v
klubu tudi počastili 125-
letnico rojstva pesnika
Antona Aškerca, sloven-
ski kulturni praznik, 40-
letnico vstaje in jo pove-
zali s pogovorom s člani
plenuma kulturnih delav-
cev OF.
ČETRTA PREMIERA V SLG CELJE
POUČNO IN PISANO
Ob uprizoritvi Drejčka in treh Marsovčkov
Na samem izteku pretekle-
ga leta so v celjskem gledali-
šču s svojo četrto premiero
razveselili svoje najmlajše
gledalce. Kot svoj prispevek
k vsakovrstnim novoletnim
obdarovanjem so dodali
uprizoritev Lukanove odr-
ske priredbe priljubljene
otroške povesti Vida Pečja-
ka Drejček in trije Marsovč-
ki. V splošnem pomanjkanju
primernih besedil je Luka-
nova priredba nedvomno
vredna uprizoritve, saj prina-
ša na oder na eni strani do-
volj kritično podobo sodob-
nega družinskega vsakdanji-
ka, na drugi pa s poseganjem
v svet vesoljskih prostran-
stev vnaša tudi nekaj značil-
nih prvin mladini privlačne
znanstvene fantastike. Ta
razpetost med sivo vsakda-
njostjo in razkošjem sveta
domišljije je tudi dramatično
jedro igre, ki ne skriva svoje
vzgojnosti, a tudi ne zane-
marja gledališke spektaku-
larnosti.
Navihani in zvedavi Drej-
ček doživlja usodo sodobnih
otrok, s katerimi se čez glavo
zaposleni starši nimajo časa
pogovoriti. Novice o letečih
krožnikih, vesoljskih poletih
in vojnah se zato v njegovi
domišljiji združijo v predsta-
vo Marsovčkov, ki ga obi-
skujejo ponoči in mu pripo-
vedujejo o svojem planetu,
kjer je vojna prepovedana.
Ko slednjič v sanjah Drejček
Mars celo obišče in o svojem
vznemirljivem potovanju
poroča svojim prezaposle-
nim staršem, ti pokličejo
zdravnico. Zdravnica seveda
hitro spozna vzrok Drejčko-
ve »bolezni«, zato priporoča
staršem, naj poskrbijo za se-
strico ali bratca. Svet odra-
slih je kar dvakrat negati-
ven; odrasli so krivi, da na
svetu nenehno prihaja do
novih in novih vojn, odrasli
pa so krivi tudi otroške
osamljenosti in življenjske
nezadoščenosti, iz katere si
najdejo otroci izhod le v bo-
gastvu domišljije, ki pa z
odraščanjem vse bolj usiha.
Režiser in scenograf Janez
Jemec je domiselno sestavil
prizorišče iz dveh delov, ki
sta med seboj povezana. Z
značilnimi omarami v ospre-
dju je nakazal svet Drejčko-
ve vsakdanjosti, s podobo
brezmejnega vesolja na dveh
polkrožnih platnih v globini
in s središčem v otroškem
vrtiljaku, ki se ob uporabi
lučnih efektov spremeni v
pravi leteči krožnik, pa je
odprl odrski prostor v svet
Drejčkove domišljije. Zal pri
uporabi nekaterih spektaku-
larnih učinkov ni našel opti-
malne mere, tako da so neka-
teri efekti v drugem delu za-
radi pomenske izpraznitve
vplivali izrazito zaviralno,
namesto da bi gledalčevo do-
življanje stopnjevali. Posle-
dica tega je potem tudi šibek
konec, ki zaradi omenjenih
pomanjkljivosti obvisi. Z ži-
vahnimi kostumi je režiserju
pomagala Metka Grobler, z
zanimivimi maskami Mar-
sovcev Ivica Sadar in z »ve-
soljsko« aranžirano pa še ve-
dno zemeljsko melodično
glasbo Simon Robinson.
Osrednjo vlogo fantovsko
zvedavega in razmišljujoče-
ga Drejčka je s poudarjeno
živahnostjo izoblikoval Mat-
jaž Arsenjuk. Očeta in mamo
sta z jasnimi potezami preza-
poslenosti in vzgojne površ-
nosti izrisala Marjanca Kroš-
lova in Drago Kastelic. Učin-
kovito karikaturo nadležne,
a dobrosrčne in naivne tete
Mete je upodobila Jana Smi-
dova. Igrajo še: Janez Stari-
na, Peter Boštjančič, Igor
Sancin, Ljerka Belakova in
Bogomir Veras.
Ce smemo sklepati po od-
mevu med mladimi gledalci
na eni od prvih ponovitev, je
v uprizoritvi dovolj smešnih
in razkošnih prizorov za ne-
posreden odziv, a tudi dosti
življenjskih spoznanj za ra-
zmislek po predstavi.
SLAVKO PEZDIR
ŠENTJUR
11.700 KNJIG
Novi prostori
Decembra lani so odprli
nove prostore občinske
knjižnice in to v prostorih, ki
jih je do svoje preselitve
uporabljala podružnica
Ljubljanske banke v Kve-
drovi ulici 16 (bivša'Svetino-
va hiša).
Predsednik Izvršnega sve-
ta občine Ludvik Mastnak je
v svojem govoru ob otvoritvi
očrtal razvojno pot knjižnice
od njenega rojstva, do današ-
njih dni. Pridobitev novih
prostorov za knjižnico po-
meni lep kulturni praznik,
saj so s tem ustvarjeni soli-
dni pogoji za delovanje usta-
nove, ki zagotavlja neposre-
dno utrjevanje in širitev bo-
gate kulturne dediščine. Tra-
dicija knjižničarstva sega v
Šentjurju v prejšnje stoletje,
ko so tu delovali skladatelji
Ipavci, ko so knjižnice imele
pomembno mesto v prebuja-
nju narodne zavesti in ohra-
njevanju slovenstva.
Knjižnica, ki šteje danes
11.700 knjig, bo imela v no-
vih prostorih normalne po-
goje za delo. Dosedanja ak-
tivnost v knjižnici je bila zelo
bogata, saj je bilo lani včla-
njenih 636 članov, med kate-
rimi je bilo 273 odraslih in
363 mladine. Število članov
knjižnice od ustanovitve ta-
koj po osvoboditvi pa do da-
nes, se je povzpelo že na
2027. Obiskov v knjižnici je
bilo lani 6117, od tega 4354
mladih bralcev.
Knjige v knjižnici so po
prostorih ločene za odrasle,
mladino in cicibane, povrhu
pa je še prostor za čitalnico z
vrsto strokovnih knjig - za
vse je seveda prost pristop.
Vodstvo knjižnice je že
uVedlo nove oblike za mladi-
no, to so ure pravljic, ki so se
kar v začetku dobro obnesle.
Knjižničarki, ena s polno,
druga s honorarno zaposli-
tvijo, obiskujeta dve delovni
organizaciji in to »Modo« in
»TOLO«, kjer izposojata de-
lavkam knjige. Knjige si lah-
ko izposojujemo v knjižnici
trikrat na teden in to v pone-
deljek in petek od 7. do 19.
ure in ob sredah pa dve uri
manj, to je do 17. ure.
ERNEST RECNIK
EVGEN BURDYCH
Pred dnevi smo iz osmrtni-
ce v »Delu« zvedeli, da so 16.
decembra v Škof ji Loki po-
kopali Evgena Burdycha.
Celjska tovarna eteričnih olj
se pokojnika spominja kot
svojega vestnega računovo-
djo v letih 1946-1953, nato -
po njegovi upokojitvi - pa
obiskovalci bivšega Gospo-
darskega kluba v Kocbekovi
ulici, kot njegovega ustrežlji-
vega oskrbnika. Kasneje se
je preselil k svojcem na Go-
renjsko (Kranj, Škofja Lo-
ka). Kot aktivnega člana Mu-
zejskega društva v Škof ji Lo-
ki, smo ga nekaj časa še sre-
čevali kot vodiča po muzej-
skih zbirkah v Loškem
gradu.
Toda v Celju mu dolguje
časten spomin tudi bivša
gledališka družina, zakaj raj-
ni Evgen Burdych je bil njen
zvesti sopotnik na poti v po-
klicno gledališko ustanovo.
Njegovo ime sicer ni zabele-
ženo v gledališkem leksiko-
nu, toda stari gledališki listi
in plakati, domala vseh se-
zon od 1945/46 do 1951/52,
pričajo tudi o Burdychovem
igralskem prispevku. O ti-
stem sicer, ki ne šteje med
naslovne ali »vodilne« vloge,
pa vendar med tiste, brez ka-
terih bi ta ali ona postavitev
bila okrnjena, nepopolna, ce-
lo nemogoča. V sezoni
1948/49 je prevzel tudi funk-
cijo gospodarja nastajajoče-
ga gledališkega fundusa. Te-
ga smo imeli spravljenega v
prostorih kinooperaterja da-
našnjega kina Metropol. V
svoji goreči gledališki zavze-
tosti, prav pedantni skrbno-
sti in simpatični ljubosu-
mnosti, si je v teh prostorih
uredil celo svoje bivališče...
Naš umetniški konzultor
in kritik Tine Orel je v oceni
Revija celjskih gledališčni-
kov (Gledališki list Ljudske-
ga gledališča 1949/50) m. dr.
zapisal: »V teatru je treba
oživljati ne samo mrtve ose-
be, marveč ves njihov živ-
ljenjski okvir. In vrsta tistih,
ki posredujejo to oživljanje,
se ne prikaže ne na odru, ne
kje drugod. Prav zato pa je
treba za gledališče posebne-
ga razumevanja.« In tega je
imel pokojni Evgen Bur-
dych zgledno veliko.
GUSTAV GROBELNIK
POGLED NA PLATNO
AMERIŠKI A VANTGARDNI
FILM
Celjsko Kinopodjetje
nam je v poprazničnih
dneh znova pripravilo pri-
jetno presenečenje. Od
minulega ponedeljka na-
prej v Celju namreč že po-
teka filmska revija z na-
slovom Zgodovina ameri-
škega avantgardnega fil-
ma. Na platno dvorane Ki-
nogledališča prinaša ta re-
vija 37 kratkih filmov, ki
bi jim le stežka poiskali
skupne iztočnice, značil-
nosti in kvcilitete. Edino,
kar jim je skupno so na-
mreč nova in s tem tudi
zanimiva raziskovanja v
filmskem mediju. Tako je
postala dvorana Kinogle-
dališča za sedem dni pra-
va Meka zanimivosti za
vse ljubitelje sedme umet-
nosti in z njimi vred še za
radovedneže, ki jih v fil-
mu zanima še kaj več kot
gola zabava.
V sporedu ameriškega
avantgardnega filma so
vključena zelo raznolika
dela osemindvajsetih av-
torjev, med katerimi so
tudi znana imena filmskih
zanesenjakov in razisko-
valcev Maye Deren, Ken-
netha Angerja, Stana
Brakhagea, Bruca Baillia,
Georga Landowa in dru-
gih. Filmi so nastali v letih
od 1943 do 1972. In ker je
prostor te naše rubrike
mnogo preskromen, da bi
se temeljiteje posvetili
značilnostim posameznih
del, naj v nekaj skromnih
stavkih povemo, da gre za
neponovljivo predstavi-
tev filmskih iskanj, ki se-
ga od verizma in racionali-
zma do ekspresionističnih
in nadrealističnih prije-
mov na področju kratke-
ga igranega, animiranega
ali dokumentarnega fil-
ma. Pogostom^a pa tudi
pri preprostih lepljenkah,
kolažih, ki jih ni mogoče
uvrstiti v nobeno od usta-
ljenih oblik filmske izraz-
nosti. Tako gre pri mno-
gih od del v tej reviji za
čiste eksperimente s sli-
ko, kadri, barvami, giba-
njem, svetlobo in senco. V
mnogih gre za poskuse, ki
naj bi pripeljali do razvoja
sodobne kinematografije
in ji našli nova izrazna
sredstva. V bistvu gre to-
rej za klasičen under-
ground pristop, za avtorje,
ki namenoma vztrajajo na
robu filmskih dogajanj in
iščejo novo, sveže. Filmi
so posneti v kaj različnih
tebnikah.   Nekateri   so
črno-beli, pa še nemi po-
vrhu, drugi spet glasbeni,
pa govorni, pa barvni, pa
črno-belo-barvni itd. Med
drugim je spored prinesel
dve psihodrami, nekaj
erotičnih filmov, pet ani-
miranih kolažev, tri filme,
ki so čiste študije gibanja,
tudi skozi računalniško
animacijo, nekaj je fil-
mov, ki imajo politično ali
vsaj družbeno-kritično
obeležje, pa spet več fil-
mov, ki kombinirajo film-
ska izrazna sredstva s poe-
zijo, razmišljajo o odtuje- •
nosti civiliziranega sveta,
tegobah urbaniziranih
okolij, o težavah posamez-
nika v svetu, ki nas ob-
daja.
Skratka sedem večerov,
kolikor nam jih ponuja
celjsko Kinopodjetje v so-
delovanju z Jugoslovan-
sko kinoteko, prinaša re-'
snično obilo zanimivega, s
tem pa pravo vsebino in
programsko oživitev spo-
reda. Ob tem pa seveda
domala neponovljivo
možnost, da spoznamo,
kaj se dogaja na področju
avantgardnega filma v
Ameriki in da vidimo fil-
me, ki jih sicer dejansko
ni mogoče videti. Zato naj
izzveni tale »Pogled na
platno« v vabilo, da si
ogledate vsaj kakšnega od
preostalih treh filmskih
večerov z ameriškim
avantgardnim filmom.
BRANKO STAMEJCIC
ZAMMVOSTIIZ POKRAJINSKEGA
MUZEJA V GEUI
ZAJEMALKA ZA ŽITO
Škafe ali naši zajemalki podobne posode so še do
nedavnega gospodarji delali sami doma. Ce pa je bil
kak izdelovalec spretnejši od drugih, je izdelal posodo
tudi za svoje manj spretne sosede, ki so mu za to delo
plačali ali odslužili z delom.
Material za izdelavo škafov in manjših posod je bil
navadno smrekov, kostanjev, včasih tudi hrastov les.
Orodje s katerim delajo te vrste posode je podobno kot
ga uporabljajo pri izdelavi sodov. Razlika med sedanjo
in starejšo izdelavo, kot jo vidimo na sliki, je v povezo-
vanju posode, saj so včasih uporabljali lesene obroče,
sedaj pa uporabljajo kovinske.
Najprej iz primernega kosa lesa nacepijo deščice, ki
se morajo nato sušiti leto dni. Potem jih nažagajo, da
so vse enako dolge. Z obličem deščice pooblajo na
zunanji in notranji strani tako, da so na zunanji strani
malo zaokrožene. Krivino ugotavljajo s krožilom -
»ler«. Na pripravljeni zgornji obroč pritrde dve deščici,
ostale pa naložijo med ti dve po obodu. Sedaj nabijejo
še spodnji obroč in temeljito pregledajo, da posoda
nebi imela špranje. Nato pooblajo notranji in spodnji
del ter s »frušanco« vdolbejo utor »frušo« v katero
sede dno. Dno narede tako, da zlepijo potrebno število
desk. Preden so začeli lepiti deske so zabijali dno s
posebnimi lesenimi klinčki. S šestilom odmerijo veli-
kost dna, pred tem pa še preverijo, če bo dno dovolj
veliko in bo dobro tesnilo. Nato dno izžagajo ter ga z
rezilnikom in obličem na straneh obdelajo na pri-
merno debelino. Debelino dna si začrtajo s »štrajhar-
jem«, posebnim pisalom v katerega je vstavljen svinč-
nik. Ko je dno gotovo snamejo spodnji obroč posode in
vstavijo dno, nato pa nabijejo obroč nazaj na posodo.
Tehnika izdelave naše posode se nekoliko razlikuje,
saj so pri izdelavi zajemalke uporabljali lesene obroče.
Kovinski obroč je bil na zajemalko nabit kasneje, ko je
začel leseni popuščati. Posoda na sliki ima poseben
ročaj, ki je narejen tako, da so v deščici najprej izvrtali
luknji, nato posodo sestavili ter na koncu vstavili še
ročaj. Obroče, ki so bili pri vseh posodah leseni in so
jih nato polagoma začeli nadomeščati kovinski, so iz-
delovali iz gabrovih vej (j. Pohorje). Kot prst debele
palice so na koncu precepih in na eni strani zarezali. Te
so se na modelu zvile v krog in pritrdile. Palice so
morale biti sveže ali namočene, da se je obroč ko se je
posušil tesno oklenil posode in jo stisnil.
VLADIMIR SLIBAR
GRB MESTA
CELJA ZA SLG
Med številnimi nagradami
in priznanji, ki jih je prejelo
SLG Celje ali posamezni čla-
ni ansambla, je iz zadnjih de-
cembrskih dni tudi visoko
priznanje skupščine občine
Celje - grb mesta Celja.
Resda je priznanje prispe-
lo v SLG z zamudo, saj bi ga
morali prejeti že v mesecu
juliju, zato pa za našo gleda-
liško hišo ni nič manj po-
membno od ostalih, saj jim
ga je skupščina občine Celje
podelila za izjemne dosežke
v minuli sezoni, še zlasti pa
za uspelo predstavitev Can-
karjeve Lepe Vide, kakor jo
je na oder postavil režiser
Mile Korun.
MP
ŠTIRJE SLIKARJI
IN EN KIPAR V
RC
Slikarji Stane Petrovič-
Conči, Vinko Podjed, Bran-
ko Horvat in Janko Orač ter
kipar Lojze Pongrašič so av-
torji, ki razstavljajo svoja li-
kovna dela v celjskem Ra-
zvojnem centru.
Vsi so člani Društva likov-
nih amaterjev Celja, so pa
doslej že večkrat razstavljali
tudi samostojno. Razstava
njihovih del bo odprta do 12.
tega meseca in predstavlja
gotovo najbolj izbrana dela
omenjenih slikarjev in ki-
parja.
Njihova dela tudi pričajo,
da je likovni amaterizem na
dobri poti in da vedno bolj
izrinja iz svojih vrst vse tiste,
ki bi radi na cenen način in
za okriljem ljubiteljstva iska-
li potuho za svoje prekupče-
vaJske namene, ki so daleč
od vsakega ljubiteljstva. Ra-
zvojni center tako že tudi le-
tos nadaljuje tradicijo orga-
nizacij kakovostnih likovnih
prireditev.
št. 1 - 8. januar 1981_
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
50 LET DPD SVOBODA ZAGRAD
KDOR SEJE, TUDI 2ANJE
Prizadevanja so vselej poplačana z aplavzom
Člane delavsko prosvetne-
ga društva Svoboda Zagrad
najbolje poznajo krajani, ki
so vraščeni z njihovim de-
lom in aktivnostmi, vendar
pa so znani tudi izven doma-
če dvorane. Veliko nastopa-
jo, radi se odzovejo vabilu za
nastop, povsod so lepo spre-
jeti in njihova prizadevanja
so vselej poplačana z aplav-
zom. Poznajo jih v mnogih
delovnih organizacijah v Ce-
lju in tudi drugje, kamor so
prišli v gostč s svojim kon-
certom, recitalom ali igro.
Društvo, ki ga že 5 let vodi
Vinko Bobnič, šteje 70-100
članov, aktivnih v treh sekci-
jah: dramski, mladinski
dramski, glasbeni in pri pev-
skem zboru. Pevce vodi
Emil Lenarčič, predsednik
zbora pa je Tone Žagar, glas-
beno sekcijo vodi Albert Za-
vršnik, dramsko Beno Cizelj
in mladinsko dramsko Nada
Kumer. Vse pa so se že priče-
le pripravljati na zlati jubilej,
ki ga bo društvo obeležilo z
osrednjo prireditvijo sredi
maja. Člani dramske in mla-
dinske dramske sekcije so se
družno odločili, da bodo na
oderskih deskah oživili Veli-
ko puntarijo Matije Gubca.
Vsaka sekcija zase pa bo še
pripravila svoj program, ki
se bo kot mozaik zlil v celoto
in tako bodo člani DPD Svo-
boda Zagrad kar najlepše
obeležili svoj praznik. Zado-
voljni, da imajo dobre pro-
store in pogoje za delo, da se
dobro povezujejo z domačo
krajevno skupnostjo in
osnovno šolo na Polulah, ra-
di prihajajo na vaje. Mnogi
tudi od daleč in od drugod, iz
drugih krajev. Četudi je tre-
ba prehoditi nekaj kilome-
trov izpod Celjske koče, se
člani redno in točno, po ne-
kakšnem tihem urniku, vr-
stijo na vajah: zdaj pevci, na-
slednji dan recitatorji, dram-
ska skupina, pa spet seja
izvršnega odbora, ki se re-
dno mesečno sestaja in pre-
gleda opravljeno delo sekcij
in hkrati opredeli delo in ak-
tivnosti za naslednji mesec.
Razveseljiv je tudi poda-
tek, da društvu financiranje
ni pretrd oreh. Takole pravi-
jo: kdor dela, mu je kos kru-
ha odmerjen, kdor seje, tudi
zanje. In v letošnjem letu bo
žetev pri DPD Svoboda Za-
grad bogata, da bo njihov
praznik, ko bodo izdali tudi
kroniko društva, resnično
obeležen z zlatimi črkami.
MATEJA PODJED
PRESKRBA V
GOTOVLJAH
ŠE PO
STAREM
V krajevni skupnosti Go-
tovlje so krajani še pred ne-
kaj leti kupovali v majhni in
klasično organizirani proda-
jalni. Namesto nje stoji da-
nes v Gotovljah samopo-
strežna trgovina. Res ni veli-
ka, vendar za potrebe kraja-
nov kar dovolj.
Samopostrežba je podruž-
nica Savinjskega magazina
Žalec. Zaposluje dve delav-
ki, kmalu pa se jima bo pri-
družila še ena. Krajani lahko
kupujejo od sedme do pet-
najste ure, ob sobotah pa do
dvanajste ure. »Pogovarjcdi
smo se, da bi trgovina bila
odprta v drugačnem času, da
bi lahko kupovali tudi tisti,
ki so dopoldne v službi,«
nam je povedala Mira Papež,
poslovodja samopostrežne
trgovine. In kakšni so bili re-
zultati? Zaenkrat ostaja še
vse po starem, morda pa se
bodo v prihodnje le odločili
za drugačen delovni čas. Res
je, da mnogi kupujejo v bliž-
njem Žalcu, toda »včasih je
kar prijetno, če veš, da lahko
tudi doma še kaj nabaviš,«
pravijo krajani.
Ob pogledu na police, se
zdi trgovina dobro založena.
Pravijo, da kakšnih poseb-
nih problemov ni. Včasih že
zmanjka kakšna stvar, tako
kot povsod drugod. V kra-
jevni skupnosti deluje po-
trošniški svet, vendar poseb-
ne aktivnosti in sodelovanja
ni. Skupno so sicer organizi-
rali nekaj sestankov, kjer so
obravnavali probleme pre-
skrbe in boljše založenosti.
Vendar doslej še ni bilo kon-
kretne akcije, kjer bi trgovi-
na in potrošniški svet skup-
no skušeila zadovoljiti potre-
be krajanov.
IRENA JELEN
JEZIKOVNO
RAZSODIŠČE
ITT Schaub Lorenz RC 5500
Navodilo za uporabo
»Napačno vložene baterije povzročijo pok-
varjenost vašega aparata! Odstranite iz vtični-
ce 40 morebitni priključen kabel. Pri snemanju
ali poslušanju se lahko tek traku s pritiskom na
tipko PAUSE 19 kratkotrajno prekini brez, da
se pri tem upljiva na predhodno nastavljene
funkcije.
Števec traku služi za hitrejše ponovno najde-
nje določenih mest na traku in za obeležbo
istih... S tipko 21 ki se nahaja poleg števca se
števec postavi na 000.
Pri snemanju oddaj na srednje in dolgovalov-
nem področju lahko nastopi - po pritisku tipk
za snemanje in start - do piskanja. Magnetofon-
ska snemanja se lahko vsporedno poslušajo
preko vgrajenih zvočnikov ali zunanjih zvočni-
kov.«
To je le nekaj zgledov iz »spisa«, ki obsega 7 tipkanih
strani (podčrtane so le glavne napake). Delovna orga-
nizacija Iskre, ki prodaja izdelek, ga prilaga kot »navo-
dilo za uporabo« - ime se sliši kakor posmeh, saj
takšno besedilo ne more pomagati, da bi kdo aparat
prav uporabljal. Že na prvi pogled je očitno, da je tu
nekdo, ki slabo zna slovensko, suženjsko togo in nero-
dno prevedel nemško besedilo. Tako je nastalo ,navo-
dilo', ki se ne drži naših slovničnih in (pravo)pisnih
pravil. Stavki so narejeni po nemškem kopitu, z vsemi
mogočimi napakami, zato niso razumljivi in seveda ne
dosegajo svojega namena. Težko je razumeti, kako da
so dali takšno besedilo prevajati nekomu, ki ne zna
slovensko in ne zna prevajati. Ko pa je tak prevod že
nastal, je neodpustljiva malomarnost, da ga pri po-
djetju niso zavrgli, temveč ga prilagajo izdelku pri
prodaji. To krši ne samo jezikovne, temveč tudi po-
slovne norme, ki terjajo, naj kupec dobi v roke upo-
rabno navodilo. Zato pričakujemo, da bo Iskra to na-
vodilo takoj umaknila iz prometa in ga nadomestila z
ustreznim.
Člani Jezikovnega razsodišča: Janez Gradišnik
Matjaž Kmecl
Janko Moder
Janez Sršen
Janez Stanič
Jože Toporišič
Razsodišče vabi vse posameznike, društva, usta-
nove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni
tuja, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izra-
žanje pošiljajo na naslov:
Sekcija »Slovenščina v javnosti«, Jezikovno razso-
dišče, RK SZDL Slovenije, 61000 LJUBLJANA, Ko-
menskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
» TO DELO SEM VZLJUBILA«
Beseda je tekla gladko, če-
prav se je glas tu in tam malo
zatresel. Kar naenkrat so oži-
veli spomini, stari trideset in
več let in v celotni delovni
dobi vezani samo na en ko-
lektiv. Na podružnico Dela in
še prej na podružnico Slo-
venskega poročevalca v Ce-
lju.
V sredini tega meseca bo
Stanka Ilovar stopila v pokoj.
Po yeč kot štiriintridesetih
letih dela v tem majhnem ko-
lektivu, ki skrbi predvsem za
organizacijo prodaje časopi-
sov na celjskem območju.
»Ze to, da sem tako dolgo
vztrajala na tem delovnem
mestu in v tem kolektivu po-
ve, da sem to delo vzljubila,
da sem se tu dobro počutila,
čeprav seveda niso bile samo
rožice...«
In ne samo to, v teh tridese-
tih in več letih se je marsikaj
spremenilo. Leta so seveda
pisala svoje, samo ne na njen
obraz in njeno delovno spo-
sobnost, čeprav se je pred leti
zdelo, da je okvara na hrbte-
nici hujša. K sreči ni bila. To
je bilo obdobje, ko se je poro-
čila in ko je pred tremi leti
postala tudi babica.
»Več kot trideset let vodim
obračun jugoslovanskih li-
stov in revij. Vodim namreč
evidenco za več kot sto jugo-
slovanskih časopisov in revij,
ki prihajajo v našo podružni-
co in jih od tod razpošiljamo
na prodajna mesta. Blizu
šestdeset jih je. Tedaj, ko sem
začela to delo, je šlo le za oko-
li štirideset naših časopisov,
zdaj jih je skoraj trikrat več.
In ne samo to, tudi naklade
so skokovito narasle. Mnogi
časopisi prihajajo tudi v na-
kladi po več tisoč izvodov, in
to vsak dan. Po vsem tem bi
lahko rekla, da naši ljudje ra-
di segajo po časopisih, revi-
jah in podobnem.«
V tem času je bilo tudi ne-
kaj težkih trenutkov, najtežji
vsekakor 29. januarja 1979.
leta, ko je eksplozija plina
raznesla staro podružnico
Dela na Trgu V. kongresa. Ob
spominu se zgrozi, saj je bila
zadnja delavka, ki je tisti'dan
zapustila prostore in lahko bi
se zgodilo, da bi do katastrofe
prišlo prej.
In kakšno življenje bo po
upokojitvi?
»Predvsem bom počenjala
tisto, kar doslej zaradi po-
manjkanja časa ni bilo mogo-
če. Izleti v naravo, potovanja,
tudi več časa z vnučko, za
družino...«
Da bi se vse to tudi uresni-
čilo in da bi bilo tudi v naprej
veliko zdravja, sreče, dobre-
ga počutjal
M. BOZiC
SREČANJA STAREJŠIH OBČANOV
ČLOVEŠKA TOPLINA ŠE ŽIVI
Številna srečanja starejših občanov v krajevnih skupnostih
V zadnjih mesecih starega leta so se
vrstila skoraj v vseh krajevnih skup-
nostih srečanja starejših občanov, ki
so jih pripravile krajevne skupnosti
ali krajeviie organizacije Rdečega
križa ali pa Socialistična zveza. Tako
je bilo tudi v Krajevni skupnosti Dol-
go polje v Celju, kjer so se starejši
krajani zbrali v Pionirskem domu,
preberimo pa tudi, kako je bilo v Gri-
žah in v Žalcu.
PRISRČNO V GRIŽAH
v sredini meseca decembra so se v
krajevni skupnosti Griže zbrali starejši
občani. Zbralo se je približno 120 ob-
čanov, starejših nad 70 let.
Pod pokroviteljstvom Krajevne
skupnosti Griže je Osnovna orgnizaci-
ja Rdečega križa pripravila kulturni
program in pogostitev. Po uvodnem
pozdravu predsednika sveta Krajevne
skupnosti Griže Herija Krušnika, ki se
je v svojem nagovoru zahvalil zbranim
za njihovo delo tako pred vojno med in
v povojni izgradnji in ki jim je predsta-
vil delo in življenje v krajevni skupno-
sti, je sledil kulturni program. Tega so
pripravili pionirji - podmladkarji Rde-
čega križa, mladinci in člani Svobode.
Po končanem programu so zazveneli
zvoki ansambla Rudija Hlačerja in
marsikdo od starejših se je veselo zavr-
tel.
FRANC JEŽOVNIK
DRUGO SREČANJE V ŽALCU
Krajevna organizacija Rdečega križa
ter krajevna skupnost sta pripravili ob
žalskem krajevnem prazniku 27. de-
cembra srečanje krajanov, starih 70 in
več let. Pripravili so jim zakusko in
bogat kulturni program, kjer so sode-
lovali: moški pevski zbor Svoboda Ža-
lec, učenci VVZ, OS Ljube Mikuš, OS
Peter Sprajc Jur, oktet Savinja in dru-
gi. Povabljeni so bih te pozornosti zelo
veseli, o svojih vtisih pa so nam pove-
dali takole:
FANIKA BLATNIK: »Srečanja sem
se z veseljem udeležila, saj, ko si en-
krat v letih (ima 73 let) je vse manj
priložnosti za taka družabna srečanja.
S svojimi vrstniki sem prav uživala v
prijetnem kulturnem programu.«
FRANC SMUKOVEC: »Star sem 74
let in vabilo me je prav razveselilo.
Spet sem srečal marsikoga, ki ga prej
morda že leta nisem. Bili smo prav
dobre volje, oživeli so lepi davni spo-
mini, spomnili smo se dobrih starih
šal, sploh bilo je odlično.«
ANTONIJA PRISLAN: »Na sreča-
nju sem bila letos prvič in ni mi žal.
Mislim, da je taka pozornost do nas
starejših pohvale vredna, saj se sicer
tako poredko srečamo. Ob takih pri-
ložnostih pa človek spozna, da le še ni
povsem pozabljen. Vsi smo se lepo
imeli in smo organizatorjem srečanja
hvaležni.«
ŠTEFAN LEŠNIK: »Tole srečanje je
bilo za nas najlepše darilo ob krajev-
nem prazniku in za Novo leto. Spozna-
li smo, da še nismo za staro šaro, če-
prav nas težijo leta. Dobro smo se raz-
živeli, škoda pa je, da nismo mogli pri-
ti vsi.«
T. TAVČAR
Panika Blatnik
Franc Smukovecl
Antonija Prislan
Štefan Lešnik
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 1-8. januar 1981
SREČANJE S PLANERKO OLGO JAKHEL-DERGAN
VRAGA, SE BO JA PREMAKNILO!
Ko je ženska razpeta med delo in družino...
Olga Jakhel-Derganova je tistega
kova ženska, ki že pri prvem sreča-
nju pritegne pozornost: čedna na po-
gled, prijetna sogovornica, ugledna
strokovnjakinja za področje planira-
nja, skrbna mati, dosledna delavka.
Toliko pozitivnih lastnosti na kupu,
da človek nehote pomisli: No, tej bi
pa imel kaj zavidati!  -
Seveda pa so to le površna zapaža-
nja, za katerimi se skriva celovita
osebnost Olge Jakhel-Derganove,
pretkana z veliko ljubeznijo do
otrok, z odgovornostjo do svojega
dela, z odrekanji, zmagami in porazi.
Uspehi v Olginem življenju so na-
mreč po tihem tudi njeni porazi.
Kajti vsega, kar bi želela, nikakor ne
more uresničiti. Olga to ve. Zato vse
svoje moči, znanje in izkušnje vlaga
predvsem v svoje delo in v svoja dva
otroka.
KDOR VELIKO DELA, TUDI
GREŠI
Olga je po naravi razmišljujoča in
tenkočutna ženska, ki pa zna svoje
življenje napajati z vedrino in smi-
selnostjo. Ker ji delo in družina ne
dopuščata, da bi zadostila vsem svo-
jim hotenjem, jih uživa po drobcih,
pa vendarle polno. Posebnih konjič-
kov nima, njen edini in največji hobi
v življenju je delo. Predala se mu je v
celoti, z vsem svojim znanjem in
sposobnostjo. Pa tudi sicer terja de-
lo planerja, kot ga opravlja Olga v
Razvojnem centru v Celju, samo po
sebi mnogo naporov. Planiranje je
namreč še vedno šibka točka naše
družbene prakse, zato je delo planer-
ja toliko težje in toliko bolj odgovor-
no. Treba je namreč orati ledino na
polju, ki mora postati izhodišče
družbenega razvoja. Kar pa je naj-
težje, treba je spreminjati zavest v
ljudeh, da bi planiranje dejansko po-
stalo stalnica in opora skupnega de-
la. Prav tu, pri utiranju zavesti o nuj-
nosti planiranja, pa imajo planerji še
največ dela. Kajti z lastno aktivnost-
jo morajo animirati ljudi, predvsem
pa najbolj odgovorne delavce, da bi
tudi oni sprejeli planiranje kot sesta-
vino svojega dela. Zato se vrstijo se-
stanki, seminarji in druga srečanja,
katerih cilj je priliti kapljo planerske
misli v zavest ljudi.
Seveda pa planerju tudi strokov-
nega dela nikoli ne zmanjka. Vse-
skozi mora biti v živahnem toku
družbenega dogajanja, če hoče
usmerjati in snovati danes za jutri.
Da pa bi to zmogel, mora biti planer
razgledan in z znanjem podkovan
delavec, vedno na tekočem s spoz-
nanji družbene prakse. Zato ni mo-
goče, da bi planersko delo opravljal
nekdo, ki ga delo zanima le tako dol-
go, kot traja delovni čas. Nemogoče
je planerju zapreti vrata pisarne ob
dveh popoldne in reči: Za danes sem
opravil. To delo, če naj bo strokovno
in odgovorno opravljeno, terja vsega
človeka in njegovo polno angažira-
nost.
Olga Jakhel-Derganova si po vseh
svojih močeh prizadeva, da bi stro-
kovno in delovno poslanstvo čim
bolje opravila. Zaveda se odgovor-
nosti svojega dela, zato je nepopust-
ljiva in netolerantna do sebe in do
sodelavcev, ko gre za delo. Sama
pravi, da sta tolerantnost in strpnost
vrlini, ki ju je treba gojiti v medse-
bojnih človeških odnosih. Ne smeta
pa prevagati, ko se srečata z neodgo-
vornostjo pri delu. Vsak človek, ki
veliko dela, tudi veliko greši, pravi
Olga. Zato moramo biti do takih lju-
di in do njihovih spodrsljajev strpni,
razumevajoči. Ta strpnost pa se mo-
ra nehati, ko ljudje ne delajo dobro,
kjer se do nalog ne obnašajo odgo-
vorno, kjer svojo nesposobnost in
neznanje skrivajo za objektivnimi
razlogi. V takih primerih pa bi se
morala tolerantnost sprevreči v od-
prto in ustvarjalno kritiko, katere
cilj mora postati sprememba obna-
šanja in dela posameznika.
SREČA JE NALEZUIVA REČ
Tako izostren odnos do dela seve-
da dajfe poseben ton tudi zasebnemu
življenju Olge Jakhel-Derganove.
Dan je prekratek, da bi lahko posto-
rila vse, kar jo čaka doma in da bi se
svojima otrokoma posvetila tako,
kot bi želela. Olga živi sama s sino-
ma Crtom in Žigo, ki sodita po letih
vsak v svojo generacijo in zato terja-
ta od mame, da se vsakemu od njiju
posveti na svoj način. Žiga je razpo-
sajen štiriletnik, ki ga seveda najbolj
zanimajo lego kocke in knjige, Crt
pa ima dvanajst let in je pravi mladi
prirodoslovec. Olga mora zato še to-
liko bolj skrbno razporejati svoj čas,
kajti otroka jo želita vsak zase. Veli-
kokrat je seveda mogoče obenem
kuhati, iskati izgubljeno lego kocko
in gledati pod mikroskop Crtove za-
nimivosti, mnogokrat pa vse to ni
mogoče naenkrat početi. Posebej v
dneh, ko mora Olga že v službi nasil-
no prekiniti delo zato, da lahko ob
pravem času pričaka doma otroka s
kosilom. Tedaj ostajajo Olgine misli
še vedno pri delu, na tihem snuje,
razmišlja, išče problemom najboljše
rešitve. Mnogokrat se zato odpravi
tudi popoldne v Razvojni center, da
bi kako delo dokončala. Otroka sta
se že navadila, da njuna Polonca, kot
pravita mami, tudi popoldne veliko-
krat dela. Seveda pa še ne razumeta,
zakaj mora mama nazaj v službo in
jo zato večkrat poskušata zadržati
doma. Olga je v takšnih trenutkih
razdvojena, kajti ve, da jo otroka re-
snično pogrešata. Toda delo jo pre-
ganja. Zato se z otrokoma dogovori,
kako in kje bosta preživela nekaj po-
poldanskih ur, pa se vrne spet k
delu.
»Srečo imam,« pravi Olga Jakhel-
Derganova, »da si znam vse stvari
dobro organizirati. Po svoje pa sem
tudi prisiljena, da imam tako pri de-
lu, kot doma, brezhibno organizaci-
jo, kajti sicer vsega tega, kar hočem
in želim, ne bi mogla početi.«
Olga je seveda velikokrat razmiš-
ljala o tem, ali dela svojima otroko-
ma krivico zato, ker je zaradi dela
tolikokrat odsotna. Vendar je že
davnaj sama pri sebi razčistila ta
dvom.
»Če bi bila v službi od šestih do
dveh in bi se potem posvetila izk-
ljučno gospodinjskemu delu in otro-
koma, bi bila nesrečna. Doma bi
svojo materinsko in gospodinsko
funkcijo sicer opravila, vendar bi bi-
la pri tem zelo nejevoljna,« pravi Ol-
ga. »Otroci pa so seveda tako tenko-
čutni, da točno vedo, kdaj so starši
srečni in kdaj ne. Zato sem prepriča-
na, da bi bila z otroci sicer fizično
skupaj, da pa od mene ne bi imeli
kaj dosti, če bi bila vedno slabe vo-
lje. Zato delam. To me osrečuje, to
mi po svoje izpolnjuje življenje. In
ker sem sama zadovoljna, prenašam
to svoje zadovoljstvo tudi na otroke.
Ko smo skupaj, tedaj smo res skupaj
in srečni.«
NAJHUJE JE, ČE UUDJE
STOJIJO OB STRANI
Ob vseh svojih materinskih, de-
lovnih in gospodinjskih obveznostih
se je Olga Jakhel-Derganova odloči-
la, da bo nadaljevala študij ekonomi-
je na tretji stopnji. Njena magistrska
naloga sicer leži zaenkrat še nedo-
končana v predalu, vendar volje za
nadaljevanje študija Olga še zdaleč
ni izgubila. Le nekaj tednov bi še
rabila...
»Bo že,« se tolaži. »Počasi bom tu-
di to napravila.«
Bolj pomembno se ji v tem trenut-
ku zdi, da bi v Razvojnem centru
dokončno oblikovali raziskovalno
enoto, ki bo omogočila predvsem
ustrezno strokovno razmejitev pla-
nerskega dela. Kot kaže, bo enota
kmalu zaživela, a treba je vendarle
še marsikaj doreči, postoriti. Olga se
je skupaj s sodelavci z vsem elanom
zagnala v delo, saj se v novo obliko-
vani enoti zrcalijo možnosti za bolj
kakovostno delo in večje povezova-
nje z ostalimi raziskovalnimi institu-
cijami v Sloveniji.
»Zdi se mi izredno pomembno, da
delavec pri svojem delu vedno čuti,
da ima možnost za razvoj vseh svo-
jih strokovnih sposobnosti,« pravi
Olga Jakhel-Derganova. »Kajti sicer
ostane strokovnjak sam zase, caplja
na mestu. To pa je po mojem najhu-
je. Sama bi bila pripravljena celo za-
menjati institucijo, če bi kdaj začuti-
la, da mi delo ne omogoča več stro-
kovne rasti. Prav zato je tudi vzpo-
stavitev nove raziskovalne enote v
Razvojnem centru tako pomembna
zame, saj bo meni in mojim sodelav-
cem omogočila bolj usmerjen ra-
zmah strokovnega dela.«
Nenehno snovanje, iskanje novih
raziskovalnih možnosti, prizadeva-
nja za utrditev temeljev planskih mi-
selnosti - to so sestavine dela pla-
nerke Olge Jakhel-Derganove.
Trpko je to delo kljub zagnanosti, s
katero ga Olga in njeni kolegi oprav-
ljajo. Trpko zato, ker ne kaže jasnih
rezultatov in še zdaleč ne odseva na-
gorov, ki jih vlagajo ti ljudje vanj.
eprav zveni čudno pa je vendarle
res, da so postale prav sedanje zao-
strene gospodarske razmere velik
zaveznik planerjev, saj so v marsika-
teri delovni in življenjski sredini
okrepile zavest o nujnosti planira-
nja. Ljudje vse bolj razumejo, da je
naš skupen razvoj odvisen od tega,
kar bomo ustvarili in kolikšen bo
dohodek. Zato se zatekajo k realne-
mu planiranju kot objektivni mož-
nosti tehtanja in snovanja skupnega
razvoja.
»Dandanes še marsikdo pravi, da
je ves trud planerjev zaman, da naše
delo nima haska,« pravi Olga. »Pla-
nerje zbadajo, da živijo z glavo v
oblakih. Jaz pa menim drugače. Ce
se rezultatov še ne vidi, si moramo
še bolj prizadevati, da bi planiranje
kot sistem vendarle zaživelo. Nika-
kor se ne smemo prepustiti malo-
dušju le zato, ker nekateri menijo
drugače. Krog ljudi, delavcev, ki
imajo - kot mi pravimo - že obliko-
vano plansko zavest, se nenehno ši-
ri. Zato velja še bolj zagrizeno delati,
poskušati še kaj premakniti na bo-
lje. Ne smemo stati ob strani, to bi
bilo najslabše. Ni vrag, da se nekega
dne tudi pri planiranju ne bo nekaj
premaknilo!«
DAMJANA STAMEJČIC
NAGRAJENI ZA DELO
Ob koncu lanskega leta je bil krajevni praznik KS Žalec z
zaselkom Ložnica. Za praznovanje so si izbrali 27. december
kot spomin na leto 1941, ko so v Mariboru ustrelili sedem
Žalčanov. Slavnostno sejo skupščine KS Žalec je začel njen
predsednik Franc Radišek, o dosedanjem delu in programu
za novo srednjeročno obdobje pa je govoril predsednik
sveta KS Alojz Hrušovar. Med gosti je bil tudi predsednik
skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, ki je posebej opozo-
ril na novo srednjeročno obdobje, ki bo zahtevalo od sleher-
nega občana in krajana več varčevanja ter močnejši prispe-
vek, da bomo vse zastavljene in potrebne akcije izpeljali.
Podelili so tudi osemnajst krajevnih priznanj, ki so jih
prejeli: Martin Cilenšek, Edvard Kovačič, Marija Lednik,
Ivan Oplotnik, Danica Ocepek, Ivan Pečnik, Štefan Vid-
majer, Angelina Bičer, Vinko Zakonjšek, Ivan Žavski, Šte-
fan Žerjav, dr. Ljuban Vlatkovič, Viktorija Rehar, Janko
Krašovec, Hmezad notranja trgovina, Savinjski magazin
Žalec, Krajevni odbor ZZB NOV Žalec in KO RK Žalec.
T. VRABL
RIMSKE TOPLICE:
NOVOLETNO KOPANJE
Na prvi delovni dan smo dobili v uredništvo nadvse zani-
mivo pisemce, ki nam ga je poslal ANDREJ MARINŠEK iz
Rimskih Tophc. Takole piše:
»Novoletno dopoldne (1. januar - op. p.) so trije iz društva
takoimenovanih »levih športov« v Rimskih Toplicah izkori-
stili za kopanje v domačem bazenu. Ni jim bilo ravno pre-
vroče, saj so šklepetali z zobmi in se pritoževali tudi nad
umazano vodo.
MATJAŽ PRIVŠEK, ANDREJ MEJAC in SLAVKO GO-
RIŠEK so junaki zimskega kopanja! V vodi so zdržali več
kot dvajset minut, pri tem pa preplavali bazen po dolgem in
počez v vseh slogih. Za suho ogrevanje so v kopalkah drsali
na ledu v otroškem bazenu ter tekali po zmrznjenem snegu.
Upamo, da bodo takšni »levi športi« postali tradicionalni in
da bodo dobili še več privržencev. Čestitka k novoletnemu
kopalnemu pogumu z željo, da takšne eksebicije ne bodo
pustile kakšnih zdravstvenih posledic.
T. VRABL
IZLET NA RIFNIK
18 starejših članic TVD Partizan Gaberje Celje se je zadnji |
teden minulega leta odpravilo na rekreacijski izlet na Rifnik !
nad Šentjurjem. !
Svoje vtise iz tega izleta je zapisala Elza Golob takole: i
»Tako smo izpolnile svoj delovni program, ki je vključe- \
val tudi planinski pohod. Zbrale smo se na železniški i
postaji v Celju. V Šentjurju pa so nas že pričakale tri naše
članice, ki redno obiskujejo rekreacijsko vadbo v naši j
telovadnici.
Razpoložene smo se odpravile na 570 m visoki bližnji
Rifnik. Na poti nas je spremljalo prijetno decembrsko;
sonce in naše razpoloženje je bilo na višku. Prispele smo
na cilj in napravile smo tudi posnetek za spomin. V dolini
so iz megle izstopali samo vrhovi naših gora.« !
FRIDA MLAKAR
Mlakarjeve mame, kot so jo imenovali vsi, ki so jo
poznali in spoštovali, ni več. Umrla je zadnji dan 1980.
leta, pokopali pa smo jo v ponedeljek, 5. januarja. Na
njeni zadnji poti jo je spremilo nekaj sto ljudi.
Umrla je v 82. letu starosti, pravzaprav sredi dela,
kjer ji je postalo slabo, sredi dela, ki mu je bila zvesta
polnih 62 let. Delo je bilo njeno življenje. Brez dela bi
ne mogla živeti.
Mlakarjeva pekarna na Vrunčevi cesti v Celju stoji že
skoraj petdeset let. Rudolf in Frida Mlakar sta jo posta-
vila 1932. leta. Z njo sta si pridobila ime, ki živi še
danes. In bržčas bomo še jutri in v poznejših letih v
Celju govorili o Mlakarjevem kruhu, čeprav so ga zdaj
že skoraj dvajset let, po smrti mojstra in soproga Ru-
dolfa, pripravljali in pekli drugi. Toda, tradicija je
ostala. In ostalo je dobro ime.
Mlakarjeva mama je dala temu imenu svoj velik
delež. Bila je marljiva, delavna, predana, dobra do
vseh, zlasti do tistih, ki kruha niso imeli. Delala je vse
življenje, tudi po smrti soproga in tudi potem, ko je
tudi Mlakarjeva pekarna postala sestavni del Delav-
skih pekarn. Bilo je 1956. leta. In tudi po 1960. letu, ko
so se te pekarne, z njimi vred Mlakarjeva, pridružile
Veležitarju in zatem Merxu. Ves ta čas je ostala zvesta
svojemu delu.
Preden sta si Mlakarjeva postavila lastno pekarno v
Celju, sta štiri leta delala v Velenju.
Mlakarjeve mame ni več, toda ostal bo spomin in
ostalo bo ime.
M. BOŽIČ
št. 1-8. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK-stran 11
VAŠA STRAN
VELIKO
ISKRENIH
ČESTITK!
Koliko pisem in čestitk!
Doslej še nikoli toliko! Od
vsepovsod. Pisane na roko
in stroj, posredovane po te-
leksu. Iz Celja in krajev celj-
skega območja, iz Slovenije
in celo iz drugih bratskih re-
publik. Slednje zlasti po za-
slugi Tedna domačega filma,
s katerim se je naš kolektiv
uveljavil po vsej državi. Priš-
le so iz kolektivov najrazlič-
nejših organizacij, iz dru-
štev, iz radijskih in časopi-
snih hiš, iz občin in občin-
skih družbenopolitičnih or-
ganizacij, tudi iz krajevnih
skupnosti in tamkajšnjih or-
ganizacij in seveda od števil-
nih bralcev Novega tednika
in poslušalcev Radia Celje.
Veliko, zelo veliko. Tudi
mnogi najmlajši sodelavci iz
osnovnih šol so nam zaželeli
še veliko delovnih uspehov,
tudi zdravja, sreče, zado-
voljstva ...
Velik je ta kup čestitk. Mi
smo nanje veseli in ponosni,
saj med drugim, ne glede na
novoletne želje in čestitke,
potrjujejo navezanost mno-
gih organizacij, kolektivov
in ljudi na naše delo. In v
tem je največja vrednost teh
čestitk.
Skrbno smo jih prebrali.
Niti eno zavrgli. Vse so nam
dragocen dokument. In ker
ni mogoče, da bi odgovarjali
na sto in dosti več čestitk,
smo izbrali prvi prispevek
na Vaši strani, da se vam
zahvalimo, vsem skupaj in
vsakemu posebej, za izkaza-
no pozornost. Hvala za želje
in čestitke. Da bi bilo Novo
leto tudi za vas uspešno,
zdravo, zadovoljno, da bi bi-
lo mirno... da bi bilo vse ti-
sto, kar si sami najbolj želite!
Ob rob teh pa tudi želja, da
bi bila Novi tednik in Radio
Celje tudi v prihodnje vaša
stalna in zvesta sprernljeval-
ca, da bi ju redno prebirali in
poslušali in da bi nam tudi
večkrat pisali. O delu in živ-
ljenju, o problemih, ki jih
imate, o uspehih, ki jih dose-
gate doma, na delovnem me-
stu, v krajevni skupnosti...
skratka o vsem tistem, kar
polni vaše in naše delo.
Ob prebiranju številnih če-
stitk pa smo jih izločili ne-
kaj, ki bi jim radi tudi v tem
sestavku in tej zahvali po-
svetili posebno pozornost.
»Prihajam iz Celja, da vam
zaigram od srca in veselja.
Prinašam srečo, zdravje...«
je med drugim zapisala Sabi-
na Krč iz Celja.
»Zelo me je razveselil zad-
nji Novi tednik. Takoj sem
opazila slike novinarjev in
novinark. Dolgo sem si to že-
lela, da jih tako vsaj bolje
spoznaš. Le tako naprej, da
bo Novi tednik še naprej ta-
ko pester," je začela Ivanka
Makuc iz Stor 138.
»Vsem, ki urejate naš in
vaš Novi tednik in Radio Ce-
lje želim v novem letu 1981
obilo delovnih uspehov in
dobre volje, nam bralcem in
poslušalcem pa mnogo zani-
mivega branja in poslušanja
- Ivan Jelenko, Brezno 1, La-
ško.«
»Srečno, uspešno ter lepo
Novo leto vsem, vsakem po-
sebej pa v njegovem oseb-
nem življenju zvrhano mero
zdravja želi Justina Hudales,
Lokovica 43a, Šoštanj z dru-
žino.«
»Se več boljših strani in še
več boljših oddaj želi vaš Jo-
že (Volfand, opomba ure-
dništva) za vekomaj.« Zelje
za uspešno delo je poslal tu-
di Milan Seničar.
No, prejeli pa smo tudi
anonimno čestitko, ki smo je
bili prav tako veseli, čeprav
časa za reševanje uganke ni-
smo imeli. Čestitko nam je
poslala vesela družba, zbra-
na v gradu brez oken in vrat.
V čestitki so še zapisali: V
tem gradu pa smo mi, ki več-
krat prepevamo samo stare
domače slovenske pesmi, ki
gredo že precej v pozabo. Le
redka od teh pesmi pa se sli-
ši po radiu. Ce vas je volja,
pridite nas poslušat... Sko-
raj bi lahko rekli, to pa je
zdaj že naš pripis, da je pi-
smo iz Laškega, oziroma la-
ške okolice. O, da, prišli bi
vas ne samo poslušat, mar-
več tudi posnet na magneto-
fonski trak, da bi pesmi, ki
jih pojete in so naše narodno
bogastvo, ne šle v pozabo.
Javite se, saj veste, kje smo.
In seveda hvala za čestitko!
In potem še tople želje, ki
so nam jih poslali Peter Pre-
grad, Franjo Fijavž, Slavko
Pezdir, Robert Suholežnik z
družino, Marija Lesjak, Dar-
ko Naraglav in drugi.
Se enkrat vsem skupaj,
prav vsem, iskrena hvala in
srečno, zdravo ter uspehov
polno Novo leto 1981.
UREDNIŠTVO
ODGOVOR NA
ČLANEK »PO
POLŽEVO IN
NAPAČNO«
Dne 18. 1. 1979 je OKS-
Enota za upravljanje in ure-
janje stavbnih zemljišč Celje
s sporazumom št. 13/79-BV
izplačala KOS Mirku in
ULAMEC Antonu za iz upo-
rabe odvzeto nacionalizirano
zemljišče pare. št. 247/1 vi. št.
1075 k. o. Celje odškodnino v
višini 78.276,80 din. To izpla-
čilo je bilo izvršeno na podla-
gi podatkov zemljiške knji-
ge, po katerih sta bila, dne
23. 4. 1979, pri. zemljiškok-
njižnem vložku 1075 ZK telo
II. v naravi hiša stoječa na
parceli št. 248/1 in 248/2 vpi-
sana kot solastnika do 1/2
KOS Mirko in ULAMEC An-
ton, oba iz Celja, Ul. bratov
Kresnikov št. 23. Pri zemlji-
škoknjižnem telesu I. pare.
št. 247/1, 248/1 in 2 pa je bila
kot imetnik pravice uporabe
na družbeni lastnini po na-
cionalizaciji vpisana občina
Celje.
LORGER Edmund je 21. 8.
1979 po svojem zastopniku -
odvetniku Dušanu PETRO-
VIČU - vložil pri Temeljnem
sodišču v Celju - Enoti v Ce-
lju tožbo zaradi plačila
78.276,80 din s pp. Primarno
tožena stranka je bila OKS-
Enota za upravljanje in ure-
janje stavbnih zemljišč, sub-
sidiarno tožena stranka pa
Anton ULAMEC in Mirko
KOS. V tožbi je navajal, da bi
morala primarno tožena
stranka odškodnino za zem-
ljišče pare. št. 247/1 izplačati
njemu, ker je bilo njemu
zemljišče nacionalizirano in
vzeto iz posesti še pred ku-
poprodajno pogodbo z dne
20. 5. 1968 in njenim dodat-
kom z dne 10. 8. 1968, s kate-
ro je tožnik subsidarnima to-
žencema prodal hišo v ulici
bratov Kresnikov št. 23.
Temeljno sodišče v Celju -
Enota v Celju je s sodbo z
dne 24. 4. 1980 opr. št. P
1221/79 zavrnilo tožbeni za-
htevek tožeče stranke. Višje
sodišče v Celju pa je s skle-
pom z dne 9. 7. 1980 opr. št.
Cp 330/80 pritožbi tožeče
stranke ugodilo, razveljavilo
izpodbijano sodbo ter zade-
vo vrnilo sodišču prve stop-
nje v ponovno sojenje.
Na naroku 23. okt. 1980,
katerega se je udeležila tudi
tožeča stranka, je substitut
njenega zastopnika razširil
tožbeni zahtevek zoper pri-
marno  tožečo  stranko  na
znesek 108,069,22 din zaradi
spremembe cene m^ stavb-
nega zemljišča.
Tov. LORGER se je udele-
žil tudi obravnave, dne 18.
dec. 1980. Sodišče je zaklju-
čilo, da je stvar zrela za raz-
sojo in stranke obvestilo, da
bo sodba izšla pismeno.
Odgovor, ki ste ga od nas
pričakovali, bo k vam prišel
s časovno zamudo. Želeli
smo počakati še na obravna-
vo, ki je bila razpisana za 18.
12. 1980, zato da bi vam lah-
ko prikazali to zadevo takš-
no, kot v resnici je. Kljub
vsemu pa ne moremo kaj, da
se ne bi vprašali, zakaj ni tov.
LORGER ob tem, ko se je
obrnil s svojim člankom na
vaš časopis, prikazal zadevo
tako kakršna je. Tov. LOR-
GER se je namreč udeležil
vsake obravnave in je prav
dobro vedel v kakšni fazi je
zadeva pred sodiščem. Poleg
tega pa je to še manj ra-
zumljivo zato, ker ima za-
stopnika - odvetnika Duša-
na PETROVIČA, za katerega
bi se lahko v vsakem trenut-
ku obrnil s svojim vpraša-
njem.
Nikakor pa se ne moremo
strinjati tudi z drugim delom
članka tov. LORGERJA. V
primeru, da bo sodišče ugo-
dilo razširjenemu tožbene-
mu zahtevku, bo tov. LOR-
GER dobil plačano sporno
stavbno zemljišče po ceni, ki
je sedaj v veljavi (za 1 m^ je
cena 64,06 din) in ne po ceki,
ki je veljala v času sklepanja
sporazuma s subsidiarno
tožbeno stranko (46,40
din/m^), tako da ne bo »kaz-
novan«, kot to sam zatrjuje.
OKS-ENOTA ZA UPRAV-
LJANJE IN UREJANJE
STAVBNIH ZEMLJIŠČ, KI
JO ZASTOPA ZAVOD OB-
ČINE CELJE ZA PLANI-
RANJE IN IZGRADNJO
Direktor:
KOZMUS Janez, dipl. ing.
UREDNIŠTVO: Hvala za
izčrpen odgovor. Hvala še
zlasti zato, ker ste zadevo
pojasnili in ji tako dali
končno vsebino.
V ZBIRALNICI
MLEKA V
BREZOVI
Na tej strani se vrstijo pi-
sma razne vsebine, zato naj
dodam še jaz nekaj misli o
odvzemu rnleka na zbiralnici
Brezova.
Kdor dela, tudi greši. Bilo
nas je pet, ki smo zamudili
uro odvzema mleka. Ta dan
je prišel jemat vzorce mleka
tov. Cmer. In ker ni razumel,
da lahko zaradi slabe poti,
okvare na motorju tudi za-
mudiš, je zbiralnico zaklenil
in dodal, da nas bo že naučil
reda. Ključe od zbiralnice je
odpeljal s seboj, pa tudi de-
nar je odnesel za zamudnike
nazaj.
Vprašujem se, zakaj si je
vse to dovolil?
Potem pa vožnje z denar-
jem popoldne spet nazaj, in s
ključi drugo jutro. Na čigave
stroške gredo te vožnje? Kaj
nam pomeni stabilizacija?
Morali bi čim več prihraniti,
ne pa več trositi!
In še to - ko je zjutraj pri-
peljal avto, da prevzame
mleko, ga ni mogel prevzeti,
ker je bila zbiralnica zakle-
njena. Ker pa so stranke po-
stavile posode z mlekom kar
pred zaklenjeno zbiralnico,
je mleko čakalo dan in noč v
vrčih, drugo jutro je tov.
Cmer dovolil, da so mleko,
ker ni bilo kislo, zlili v hladil-
ni kotel, sam pa seveda ni
počakal strank, da bi se z nji-
mi pomenil.
Pa še nekaj nas žuli. Ko je
tov. Novak prišel po teleta, je
v hlevu obljubil 70 din za ki-
logram, na izplačilnem me-
stu pa je bila cena 65 din za
kilogram. Zakaj?
Za konec menim zlasti to,
da bi zbiralnico ne smeli za-
klepati za kazen tistemu, ki
je morda zamudil.
TEREZIJA ARCAN
UREDNIŠTVO: Pismo ob-
javljamo ne da bi imeli svo-
je posebne predloge, kako
bi naj rešili problem, o ka-
terem piše podpisana. Po
vsej verjetnosti pa gre za
vprašanje, ki mnoge muči
in si želijo odgovor. Prosi-
mo celjsko Kmetijsko za-
drugo, da na to pismo tudi
odgovori. Že v naprej
hvala!
RAD BI BIL
ANONIMEN
Tak je pripis anonimnega
avtorja na prispevek pod
naslovom »Kam naj gre-
mo?«, ki smo ga prejeli v
uredništvu in ki odpira ne-
katera vprašanja mladega
človeka, delo celjskega Mla-
dinskega kluba itd.
Tvoji želji, dragi anoni-
mnež, bomo ustregli. Ostal
boš anonimen tudi na tej
strani, tudi v problemu, ki
ga načenjaš. Anonimnih
razprav pri nas ne pozna-
mo. Zato stopi izza kulise,
ki si si jo zgradil in povej na
glas in javno, kaj te moti in
kaj predlagaš, da bi bilo bo-
lje, drugače. Skratka, povej
kdo si, kje stanuješ, šele po-
tem se bomo pogovarjali
naprej, tudi na tej strani.
UREDNIŠTVO
VELIKA
POZORNOST
Ob koncu leta smo se v
sindikalni dvorani na Ljub-
ljanski cesti v Celju zbrali
nekdanji sodelavci, zdaj že
upokojenci delovne organi-
zacije Komunale, TOZD Vo-
dovod. Na to srečanje nas je
povabil kolektiv. Tu sta nas
sprejela in zaželela srečno in
zdravo novo leto direktor te-
meljne organizacije Erih Po-
Ijanec in predsednik osnov-
ne sindikalne organizacije
Vili Koprivnik.
Po pozdravu nas je Erih
Poljanec seznanil tudi z de-
lovnimi uspehi kolektiva,
širjenjem vodovodnega
omrežja itd. Med prijetnim
počutjem smo prejeh tudi
denarne nagrade, kot prizna-
nje za naše minulo delo. Za
to pozornost in sprejem se
zahvaljujem kolektivu v
imenu vseh upokojencev.
FRANC JAGER
UREDNIŠTVO: Vsekakor
pozornost, ki veliko po-
meni!
SPET SO SE NAS
SPOMNILI
Avtoturistično podjetje
Izletnik tudi ob koncu lan-
skega leta ni pozabilo na svo-
je upokojence. Organiziralo
je izlet s pogostitvijo.
Pot z avtobusom je vodila
najprej v Kumrovec, kjer
smo si ogledali rojstno hišo,
dom borcev in film »Potova-
nje maršala Tita.« Za tem so
nas peljali v Bistrico ob Sot-
li, kjer smo občudovali novo
in moderno osnovno šolo, ki
je poimenovana po Titovi
materi. In spet smo bili na
poti. Zdaj do Trebč, kjer so
nas pogostili in obdarili v
prostorih lastnega, Izletniko-
vega, motela.
Ta izlet je bil za nas enkrat-
no doživetje, kolektiv pa je
tudi tziko dokazal, da ni po-
zabil svojih starih sodelav-
cev.
FRANC UKMAR
UREDNIŠTVO: Tudi naše
priznanje kolektivu Izletni-
ka, ki posveča dovolj pozor-
nosti svojim nekdanjem de-
lavcem.
PRIJATELJSKO
SREČANJE
Tik pred koncem leta smo
se zbrali upokojenci laške
Pivovarne na prijateljskem
srečanju. Bili smo veseli in
zadovoljni ne samo zaradi
pozornosti zdajšnjega kolek-
tiva, marveč tudi zaradi
uspehov, ki jih dosega v tem
času. Da, pivovarna je vsako
leto večja in močnejša.
Ko se kolektivu v imenu
upokojencev zahvaljujem za
pozornost, mu želim, seveda
v imenu vseh nekdanjih de-
lavcev, še veliko delovnih
uspehov.
JOŽE VEBER
UREDNIŠTVO: Dogodek, ki
ostane še dolgo v spominu.
LEP SPREJEM
Krajevna organizacije
Rdečega križa in Krajevna
skupnost Šentvid pri Gro-
belnem sta v nedeljo, 28. de-
cembra, povabila v novo
osnovno šolo na sprejem vse
starejše krajane. Udeležence
je najprej pozdravila Darin-
ka Grafenauer in orisala pot,
ki so jo prehodili. Za kultur-
nozabavni spored so poskr-
beli otroci podružnične šole
in člani krajevne mladinske
organizacije. Nekaj narodnih
pesmi je zapel tudi domači
moški pevski zbor.
Po programu so ostali še
nekaj časa skupaj, obujali
spomine in se ob čaju in sla-
ščicah pomenkovali o tem in
onem. In potem čestitka za
novo leto in skromno darilo.
Kljub slabi poti je bila ude-
ležba zadovoljiva, za kar so
poskrbeli svojci in sosedi
starejših krajanov za organi-
ziran skuE>en prevoz.
Ž. I.
UREDNIŠTVO: Še več takš-
nih srečanj!
NEKOGA MORAŠ
IMETI RAD
v Domu upokojencev v
Celju smo tudi večkrat vese-
lo presenečeni. Razen nasto-
pov pevskega zbora iz Vojni-
ka in tamburaškega zbora iz
Celja smo imeli že tri kino-
predstave. Najbolj smo bili
veseli 29. decembra lani, ko
nam je uprava doma priredi-
la silvestrovanje. Večerja je
bila okusno in odlično na-
pravljena, tudi vina in kisle
vode ni manjkalo. Za dobro
večerjo gre zasluga kuharju
Franciju in njegovim po-
močnicam. Stregli so nam z
vso dostojanstvenostjo: rav-
nateljica, računovodkinja,
medicinski sestri in ekonom.
Vmes so neutrudno igrali in
nas zabavali godci in pevka.
Po večerji so se mnogi še ve-
selo zavrteli, predsednik hiš-
nega odbora Franjo Bauer
pa se je zahvalil organizator-
jem in sodelujočim za lep ve-
čer.
Naslednji večer, 30. de-
cembra, so prišla dekleta iz
zdravstvene šole in nam reci-
tirale nekaj pesmi na temo:
Nekoga moraš imeti rad.
Bila sta izredna večera, za-
to vsem, ki so ju pripravili in
izvedli najlepša hlava. To
nam popestri naše življenje,
da vsaj za nekaj časa pozabi-
mo na svoje težave.
PAVLINA KLANCNIK
UREDNIŠTVO: Da bi imeli
še več takšnih večerov in
dni, da bi vam bilo lepo
povsod in na vsakem ko-
raku.
ROJSTVA
celje:
Rodilo se je 66 dečkov in 63 de-
klic.
žalec:
Rojstev ni bilo.
šmarje pri jelšah:
Rodile so se tri deklice.
slovenske konjice:
Rodilo se je 5 dečkov in 4 de-
klice.
POROKE
celje:
Poročilo se je 31 parov, od teh;
Bojan TOCAJ in Sonja VER-
DEV, oba iz Smartnega v Rožni
dolini, Franc ANTLEJ in Breda
STRAŽNIK, oba iz Teharja.
žalec:
Poročili so se: Ivan PECOV-
NIK iz Crnove in Cvetka ZA-
VRSNIK iz Vinske gore, Franc
PUSNIK iz Vranskega in Terezi-
ja UCAKAR iz Jeronim, Brani-
slav PECNIK iz Gorice pri
Smartnem in Antonija KOS iz
Studencev, Dušan SIRSE in Ire-
na SATLER oba iz Prebolda. An-
ton KAPUS in Andrejka BOGA-
TAJ oba iz Ločice pri Vranskem,
Bojan LAZNIK in Katja PE-
ČENKO oba iz Zabukovice, Mi-
ran SAMEC iz Celja in Marjeta
PEŠKO iz Vrblja, Jasnun TU-
ZLAK in Stojana RADEUlC
oba iz Prebolda, Milan LEKSE iz
Črnega vrha in TERCAK Albina
iz Polzele, Franc POTOČNIK in
Nevenka DIMEC oba iz Žalca.
šmarje pri jelšah:
Poročilo se je 8 parov.
slovenske konjice:
Poročili so se: Mirko PLA-
NINC iz Tolstega vrha in Julija-
na OVCAR iz Zg. Pristave, Alojz
GRASIč iz Tolstega vrha in Dra-
gica RAJH iz Ormoža, Peter
VENKO iz Slovenskih Konjic in
Ivana POTNIK iz Vešenika, Ivan
ROZBORSEK iz Zbelove in Jo-
žica FIJAVŽ iz Selškega vil.a,
Aleksander VOH iz Penoj in Ma-
rija LUBEJ iz Loč, Jože KOKOL
iz Božjega in Milena KOVSE iz
Skomarij.
SMRTI
CELJE:
Umrli so: Ivan JURAK. 43, iz
Podgorja, Angela ŠELIH, 71, iz
Tolstega vrha, Štefka KAJSL ER,
84, iz Maribora, Ignac SENČAR,
72, iz Celja, Rudolf HLEBEC, 72,
iz Celja, Franc LOTRIČ, 75, iz
Kačjega Dola, Ivan POŽUN, 46,
iz Sevnice, Martin TOMINSEK,
48, iz Liboj, Vinko KOKEL, 54, iz
Celja, Miroslav BOFULIN, 61, iz
Celja, Rozalija PERGAMOŽ, 66,
iz Zadobrove, Tomaž PUSNIK,
67, iz Planine pri Sevnici, Franc
BUDNA, 83, iz Dobrove, Jožef
KOLSEK, 74, iz Lahomška, Jurij
KOVAČ, 68, iz Tmovelj, Milja
BESENSKI, 71, iz Socke, Ivan
AHTIK, 72, iz Trnovelj, Vladimir
IVACIC, 50, iz zagrada.
ŽALEC:
Umrli so: Ivan PRISTALlC,
73, iz Vranskega, Alojzija NO-
VAK, 76, iz Žalca, Elizabeta ZU-
PANC, 48, iz Griž, Franc KRA-
MER, 55, iz Arje vasi, Janez
STINGL, 55, iz Žalca, Terezija
MASTNAK, 88, iz Gabma, Pavel
SKORSNEK, 35, iz Polzele, Tere-
za JAKOPINA, 73, iz Vrenske
gorice, Viktor TANJSEK 75, iz
Dobriše vasi, Josip KODRNJA,
73, iz Pregradskega Pavlovca.
Šmarje pri jelSah:
Umrli so: Mihael KRIŽNIK,
75, iz Drenskega rebra, Florjen
GAJSEK, 73, iz Sp. Ponkvice,
Marija LOVRENCAK, 79, iz VeU-
ke Rodne, Roza JANSEK, 80, iz
Topole.
SLOVENSKE KONJICE:
Umrli so: Franc RUTNIK, 70,
iz Koroške vasi, Anton PETRE,
74, iz Vitanja, Peter ZALEZINA,
80, iz Loč, Maria KVAS. 79, iz
Zreč, Jožefa MLINSEK, 68, iz
Pake, Marija OSTRUH, 89, iz Vi-
tanja.
OBISKALI SMO VRH NAD LAŠKIM

V prihodnje bodo še bolj skrbeli za\
Prijazna hribovska vas Vrh je dočakala prve, tako težko in krvavo zaslužene pridobitve,
ki iim bodo omogočile še hitrejši razvoj. .
»PRELJUBI
ŠENTLENART, KAKO
SI TI LEP...
... 'maš majčkeno faro, pa dosti deklet!«
Ce ponarodela popevka, ki jo dplga deset-
letja prepevajo po Sloveniji »cilja« prav na
nekdanji Sentlenart nad Laškim, tega ne
vem. Sem pa prepričan, da krajani Vrha nad
Laškim o tem ne dvomijo. Vse namreč drži
kot pribito. Kraj je lep, krajevna skupnost
(kot tudi fara) majhna in deklet tudi ne
manjka.
Krajevna skupnost Vrh nad Laškim, ne-
koč samostojna kmečka občina, leži med
Lahomnico in Gračnico. Na vrhu potegnje-
nega hriba je prijazna vas - Vrh. Okoli te
hribovske vasi so še druge vasice in zaselki:
Selo, Žigon, Gozdec, Velike Gorelce, Laška
vas, Velike in Male Grahovše, Kladje.
Krajevna skupnost ima nekaj nad 900 pre-
bivalcev, okoli 200 domačij, čez petdeset či-
stih kmetov in po lanskoletnih podatkih še
143 krajanov zaposlenih v organizacijah
združenega dela, kar pomeni, da se krajevna
skupnost polagoma spreminja v skupnost
kmečko-delavskega življa. V zadnjih letih so
ti kraji dobili še sobotne in nedeljske kraja-
ne, kajti počitniške hišice rastejo kot gobe
po dežju.
Vrh sam ima šolo, pritlikavi gasilski dom,
gostilno (Šemrov) in trgovino (Merx), nad
vasjo pa župno cerkev sv. Lenarta s pokopa-
liščem. Gručasta hribovska vas je že dolga
desetletja priljubljena izletniška točka, kjer
so bile pred vojno kar tri gostilne. S Površja
so pred desetletji ob nedeljah po stari cesti
čez Škratnike v zimskem času drčah v La-
homsko dolino celi vlaki sani, na njih pa
Laščani, rdečih lic od ostrega hribovskega
zraka in »poroštanega« kuhanega vina.
Čez Vrh pelje cesta iz Laškega v Jurklo-
šter, krajevne ceste pa povezujejo okoliške
vasi. Da jih je skupaj za 15 kilometrov, je
sicer kar prav, toda vzdrževanje povzroča
nemalo skrbi, truda in denarja.
Poleg živinoreje je bil kraj znan po sadjar-
stvu, ki pa je prav tako propadlo, kot so
razpadle nekdanje sadne sušilnice in pečni-
ce za sušenje lanu. Namesto teh so po vaseh
zgrajeni sodobni živinski hlevi, kozolcem
delajo družbo silažni silosi, namesto hrzanja
konj ropotajo po poljih traktorji, brenčijo
kosilnice, koleslje in zapravljivčke so zame-
njali avtomobili in petrolejke električna luč.
Pa je kljub temu kraj še vedno lep, majč-
ken in z dosti deklet...
PETROLEJKA SREDI
VASI
Posledice vojne so bile za
te kraje hude. O tem berite
poseben zapis na desni. Kra-
jevna skupnost Vrh si od
udarcev vojnih dogodkov
dolgo ni opomogla. Prva ve-
lika pridobitev za Vrh in
okoliške vasi je bila elektrifi-
kacija, ki je stekla leta 1954.
Večinoma so vse domačije
takrat prižgale električne lu-
či in z leti je dobra polovica
domačinstev okrepila elek-
trični tok tudi za potrebe go-
spodarstva s trofazno nape-
ljavo. Kljub temu pa je v kra-
jevni skupnosti do lanskega
leta bilo 24 hiš, ki še niso
imele elektrike. To so bile hi-
še v odročnejših zaselkih in
nekatere po vaseh, ker se po-
samezniki niso odločili zanjo
ob prvi akciji. V okviru akci-
je odbora za hitrejši razvoj
manj razvitih krajevnih
skupnosti, med katere spada
tudi KS VRH, je bila ta kra-
jevna skupnost povsem
elektrificirana.
A je vendar še izjema. Sre-
di vasi Vrh si Fortunatov še
vedno sveti s petrolejem, a
tudi vodovoda si ni omislil,
čeprav so ga za oboje prepri-
čevali in mu bili pripravljeni
tudi pomagati.
PRED DESETIMI LETI
JE PRITEKLA VODA
Se pred desetimi leti so se
ljudje nekam čemerno šalUi,
da je v Vrhu za vodo bolj
hudo kot za jabolčnik in vi-
no. Zato so leta 1971 zgradili
vodovod za 21 hišnih številk
v Vrhu. Vodo so morali spe-
ljati iz doline in prečrpavati
v rezervoar. I^ani pa so z vo-
do oskrbeli tudi Male Gra-
hovše, Laško vas in Kladje.
Za ta vodovod, ki ima zbiral-
nik v Voluški gori v sosednji
krajevni skupnosti Jurklo-
šter, je bilo treba izkopati in
urediti 10 kUometrov dolgi,
napeljavo. ■
HORUKARSKO I
OSEMDESETO LETO ]
Pred sedmimi leti so krajaj
ni s svojo akcijo in sredst^)
občinskega samoprispevka
uresničili svojo dolgoletn^
željo. Od Tevč v sosednji mi
rijagraški krajevni skupno^
do Vrha so zgradili popolncj
ma novo cesto v dolžini 380i
metrov. Cesta je bila spelji
na bolj položno, kot je bii(
stara čez Škratnike polnj
hudih klancev in po odsoj
nem terenu. S cesto so si zv
gotovili tudi avtobusni pij
voz, kar je zlasti prav prišj
šolarjem in naraščujočerm
številu delavcev, ki so naši
zaposlitev v laški industrij
in drugod. i
Toda to je bila le polovic
uresničitev   njihove   žel
Makadamsko   izvedbo
imeli le za začasno rešite
Sredi vasi bo skromen »gasilski golobnjak« kmalu dobil večjega in sodobnejšega tek-
meca. V tej hišici je bil med vojno in po njej sedež takratnega Krajevnega ljudskega
odbora.
JOŽE JANČIČ, predse-
dnik sveta KS: »Lansko leto
je bilo za krajevno skupnost
leto delovnih akcij, ki so več
ali manj zajele vse krajane.
Skoraj 4 kilometre asfaltira-
ne ceste, prenovljeno šport-
no igrišče, elektrifikacija 24
domačij in dograditev treh
vodovodov so bile naloge, ki
so bile kar prezajeten zalogaj
za eno samo leto. Najbolj pri-
zadevne je ta izreden tempo
kar precej utrudil. V nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju bo program razvoja bolj
enakomerno razporejen,
predvsom pa zato, ker bodo
tudi finančne zmogljivosti
skromnejše, saj smo z lanski-
mi naložbami segli po do-
hodku prihodnjih let. Za
krajevno skupnost je po-
membno, da raste število za-
poslenih, da se ljudje spet
vračajo in da malone vse
kmetije premorejo mlade na-
slednike, da ni bojazni pred
izumrlimi domačijami.«
SAŠA KOVAČ, predse-
dnica krajevne konference
SZDL: »Ne bi rekla, da so
prodornejši uspehi pri hitrej-
šem razvoju naše krajevne
skupnosti posledica pomla-
ditve v krajevnem politič-
nem aktivu. Akcije so dozo-
revale iz preteklosti in tudi
pogoji so bili bolj ugodni.
Res pa je, da smo se tokrat
bolje organizirali, k sodelo-
vanju pritegnili skoraj vse
krajane in do zadnje trohice
izkoristili možnosti ter raz-
položenje med ljudmi. Mi-
slim, da bo poslej vse lažje,
ker so krajani spoznali, da
jih le enotnost in solidarnost
lahko kam pripelje. Se nekaj
podobnih akcij, kot so bile v
minulih letih in krajevna
skupnost Vrh se bo odkriža-
la nerazvitosti. Pomembno
je zdaj, da ohranimo prebu-
jeno solidarnost, ko so na
vrsti poleg nekaterih skup-
nih potreb tudi tiste, ki so v
interesu posameznih vasi in
zaselkov, da bodo sodelovsdi
vsi, ki so glavne cilje že dose-
gli.«
FRANC BREČKO, pre
sednik borčevske organii
cije: »Vrh je kot partizans
kraj, ki ima na spomenil
vklesanih 45 imen žrtev, m
ral kar predolgo čekati i
boljše čase. Pridobitve,
smo jim priča v zadnjih leti
so za mnoge uresničene pt
pozno. Mislim tu na borce,
jih je bilo ob koncu voji
okoli 80. Precej jih je pon
lo, veliko se jih je odseli
Danes šteje borčevska org
nizacija 36 članov, brez tisi
iz Laške vasi in Velikih G
rele, ki so včlanjeni v Jurki
šter. No, borci se niso urti
knili v zapeček. Vsi po vr
so aktiimi v političnih org
nizacijah, krajevni sarti
upravi in društvih. Ker je c
bra polovica borcev kmeti
bi boljši položaj in razvite
kmetijstva pripomogla, da
bila njihova življenjska je9
lepša, čeprav je tudi res, <
med borci nimamo nobel
ga socialnega problema.«
Spominek na preteklost. Odslužena sadna sušilnica in na njej odslužene vprežne sani,
luMI tudi tu so konji ifubili s traktorji.
m UMIRAJO,
JE VEDNO VEČ
razvite zaselke v krajevni skupnosti
ar naprej so omenjali as-
It, se zagrizeno borili, pre-
ičevali sebe in širšo druž-
), da ta cilj ni neuresničljiv.
i ko so lani napovedali, da
I nameravajo za krajevni
•aznik peljati po asfaltu, je
arsikdo v Laškem in so-"
dnji dolini dvomil, da bi se
I tako hitro uresničilo. j
In se je. Ob velikanskih na-
Drih, ki so spravili na noge
se krajane, ob pomoči sa-
loupravne komunsdne
tupnosti, s kreditom cest-
5ga podjetja, z dodatnimi
rispevki, ki so pritekli sko-
ij iz vsake hiše, z neštetimi
damiškimi urami, brez-
lačnimi vožnjami, so svoj
rajevni praznik začeli z
tvoritvijo asfaltiranega ce-
išča do vasi. Le nekaj dni
) bili prekratki, da bi se as-
ilt razlezel tudi po vasi, a jih
I prehitelo slabo vreme.
Istočasno, kot smo že ome-
ili, so gradili vodovode,
iektrificirali 24 domačij, pri
šoli pa uredili asfaltirano in
ograjeno športno igrišče, ki
jim služi tudi za letne prire-
ditve in proslave.
VSE ZMOREJO, LE
VREMENA NE ZNAJO
DELATI
Za otvoritev ceste in kra-
jevni praznik se jim je že
drugi dan vreme skisalo. Ga-
silci niso imeli sreče. Dva-
krat so prestavili slovesnost
razvitja društvenega prapo-
ra, a tudi v tretje ni bilo vre-
me kaj prida. Nič čudnega,
da so bili toliko bolj veseli
pobude in ponujene pomoči,
da bi v bližnji prihodnosti
vendarle dobili večnamen-
sko stavbo, kžimor bi se zate-
kli pred nezanesljivostjo vre-
mena. Najprej bodo do pro-
storov prišli gasilci. V rokah
imajo urbanistični red, v ka-
terem je že predviden pro-
stor za gradnjo stavbe. Načr-
tujejo   postopno   gradnjo.
Najprej bodo prišli pod stre-
ho gasilci, za tem pa bodo
dogradili še druge prostore,
predvsem pa večjo dvorano
za prireditve.
Toda to je že pogled v pri-
hodnost, v naslednje sred-
njeročno obdobje...
VPRAŠAJ NAD
SREDNJEROČNIM
NAČRTOM
V krajevni skupnosti Vrh
se zavedajo, da tempa, ka-
kršnega so »udarili« v letu
1980, ne morejo pričakovati
vsa naslednja leta. Spisek
potreb, tistih najnujneših, je
salamensko dolg. Treba bo
temeljito pretehtati možno-
sti in »kondicijo« krajanov
za uresničitev predstoječih
akcij.
»Zaboga, so rekli, zapišite,
da načrtovalci programa
srednjeročnega razvoja kra-
jevne skupnosti za nasled-
njih pet let še nimajo v rokah
zanesljivih adutov za načrto-
vane naloge! Da bo marsikaj
odvisno od možnosti, razpo-
ložljivih sredstev, predvsem
pa od nadaljne zavzetosti in
solidarnega obnašanja kraja-
nov«
Predsednik sveta krajevne
skupnosti Jože Jančič je na-
štel le nekatere načrtovane
akcije:
• Eden od ciljev je tele-
fon. Ce bodo solidarno v to
»tepko« vgriznili tudi sose-
dje v KS Marijagradec, imajo
izglede tudi v KS Vrh. Vsaka
vas naj bi dobila vsaj en prik-
ljuček.
• Ceste. Kaj pa drugega?
Najprej naj bi rekonstruirali
cestno povezavo Vrh - Male
Gorelce in Vrh - Gozdec.
Ostale krajevne ceste bi raz-
širili in izboljšali, medtem ko
se za ureditev občinske ceste
proti Mišjemu dolu bolj na-
rahlo pogovarjajo.
• V načrtu je tudi podalj-
šek vodovoda do Vrha, da bi
voduški izviri pritekli na Vrh
brez črpalke. Vodovod naj bi
dobila tudi vas Žigon.
• Večnamenski dom je
bil že omenjen. Vrabec, o ka-
terem mislijo, da ga držijo že
v rokah, je njegov gasilski
del.
• Manjši problem je po-
stavitev avtobusnega posta-
jališča, manj je od njih odvi-
sen podaljšek avtobusne
proge do Velikih Gorele.
Še kaj? O, pač! Toda boljše
manj obljubljati in presene-
titi samega sebe...
POMLAJEVANJE NA
VSEH RAVNEH
Nekaj razveseljivih zna-
menj.
Pravijo, da ni več nevarno-
sti za izumiranje domačij, da
ima praktično vsaka kmetija
naslednika in marsikje imajo
vajeti v rokah mladi gospo-
darji.
Tudi rojstva naraščajo. V
mali šoli čeblja 16 nadebu-
dnežev. Čeprav z letošnjim
letom ostaja v Vrhu nižja
stopnja osnovne šole, da so
višje razrede prešolali v La-
ško, ni več strahu za preko-
merni odliv mladih iz krajev-
ne skupnosti. Nasprotno.
Nekaj primerov vračanja,
gradnje hiš v domačem kra-
ju pomeni obetajoče prve la-
stovke. Tudi nekateri zdom-
ci so se že vrnili. V svet so šli
za pridobitvami napredka,
zdaj jih napredek domačega
kraja spet privablja nazaj. In
mladi si znajo življenje nare-
diti tudi bolj zanimivo, živa-
hnejše. Čeprav se na usta-
novitev kulturnega društva
šele pripravljajo, to ne pome-
ni, da kulturnega življenja
ni, prav nasprotno.
Besedilo:
JURE KRASOVEC
Fotografije:
DRAGO MEDVED
DRAGO CEPUŠ, sekretar
K SZDL in predsednik
K: »Krajevna organizacija
ZDL resda nima formalno
roko razvejanih organiza-
jskih obJik, raznih sekcij,
iborov, koordinacij itd. S
m pa ni rečeno, da sociali-
ična zveza ne obvladuje
ieh problemov in interesov
rajanov, ki jih ponuja živ-
;nje. Krajevno konferenco
ustavljajo vsi člani frontne
ZDL, katerih sklepi se ure-
ličujejo preko izvršilnega
ibora in štirih zelo aktivnih
iških odborov. Tako bo na
'imer kmetijska sekcija sa-
la po sebi vzniknila iz zelo
'izadevnega aktiva mladih
idružnikov, ki so že leta
ien najbolj aktivnih druž-
?nih organizmov v krajevni
zupnosti. Najbolj razvita
bJika političnega dela in sa-
moupravnega uresničevanja
) zbori občanov, ki so vselej
ilo dobro obiskani, ker jim
rajevni problemi določajo
nevni red.«
MARJAN RAJH, predse-
dnik mladinske organizaci-
je: »Aktivnost mladih v kra-
jevni skupnosti je precejš-
nja, vendar ne tolikšna, da bi
ne mogla biti še boljša. Na
spiskih je nekaj čez 100 mla-
dih, od teh jih je polovica
trajno ali občasno aktivnih.
Predvsem si kmečka mladi-
na vzame manj časa za sode-
lovanje v mladinski organi-
zaciji. Treba bo spet spodbu-
diti večjo aktivnost v aktivu
mladih zadružnikov. Mladi
imamo športno sekcijo, a tu-
di kulturna dejavnost je
predvsem na plečih mladih.
Imamo tudi sekcijo za mla-
dinske delovne akcije, ki je
lani sodelovala na dveh kra-
jevnih akcijah, posamezniki
pa so se udeležili tudi repu-
bliških in zvezne akcije. Mla-
di se vključujejo v dramsko
sekcijo, v gasilsko društvo,
mali nogomet, smučanje, na-
mizni tenis, šah in druge ak-
tivnosti. Za delo imamo kar
dobre pogoje v tukajšnji
šoli.«
VINKO PLAHUTA, po-
veljnik gasilskega društva
in predsednik odbora za
SLO: »Gasilsko društvo v
Vrhu nad Laškim je eno naj-
starejših v občini saj je lani
praznovalo 48-letnico obsto-
ja. Pravzaprav je v času usta-
novitve bilo malo tako maj-
hnih krajev, ki bi tako druš-
tvo premogli. Društvo ima
dve operativni desetini in
eno pionirsko. Sodobneje se
je društvo opremilo šele zad-
nja leta, čeprav prevoznega
sredstva še nima in je za hi-
ter prevoz motork treba mo-
bilizirati najbližnji traktor.
Lani je društvo razvilo svoj
prapor in ob tej priložnosti je
bil razglašen najbolj pomem-
ben obet: da bomo v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju dobili nov gasilski dom
kot »prvi obrok« bodoče
večnamenske stavbe. Pona-
šamo se z mnogimi priznanji
in diplomami in s tem, da
sodimo med najbolj aktivna
gasilska društva v občini.
DRAGO PLAČANA SVOBODA
V Vrhu in vaseh okoli njega so od nekdaj živeli
ponosni, svobodoljubni in narodno zavedni ljudje. Ena
od žrtev fašističnega terorja Marija Šoper je že med
prvo svetovno vojno zbirala podpise za znano »majni-
ško deklaracijo« in podpisov, ki jih je dobila, ni bilo
malo. Nemčurjev v teh krajih niso imeli med seboj.
Ko je okupator leta 1941 zasedel te kraje, so krajani
izkazali svojo visoko zavest. Osvobodilna fronta je tu
zajela v osvobodilno gibanje prenekatero hišo, celo
rodovine. Partizani in aktivisti osvobodilnega gibanja
so bili od prvih dni vojne kot doma.
Potem se je našel izdajalec, ki so mu ljudje zaupali in
je ob prvem pritisku gestapovcev klonil.
Nikoli v teh krajih ne bodo pozabili avgusta 1942, ko
se je nadnje zgrnila najhujša nesreča. Zaradi izdaje so
gestapovci aretirali 11 ljudi in jih 15. avgusta v celj-
skem »starem piskru« ustrelili. Se tisto noč so prihru-
mele črne »marice« in odpeljale v taborišče smrti nji-
hove svojce. V taborišču jih je ostalo za vselej 18.
Teror ni zlomil ljudi. Odhod v partizane je bil v teh
krajih množičen. Blizu sto borcev in aktivnih sodelav-
cev NOV je dala ta majhna krajevna skupnost, 16 jih je
padlo v borbi in tako je na spomeniku na robu vasi
vklesanih 45 imen. Pred zidovi in v krematorijih so
izginile cele družine: Gračnerjevi, Šoperjevi, Jurkov-
škovi, Lapornikovi...
Vsa štiri leta so nad njihovimi domovi bdeli mašče-
valci. Borci II. grupe odredov, kozjanski partizani,
borci XIV. divizije. Menda ni hiše, ki bi ne bila parti-
zanska in v teh krajih niso okupatorski vojaki ter
njihovi domači podrepniki nikdar storili brezskrbnega
koraka.
Gračnarjeva hiša (Šemrov), v kateri sta gostilna in trgo-
vina. V gostinski sobi visijo štiri spomenice 1941; očetu
Jožetu in materi Ani, sinu Stanku in hčeri Štefki. Od
šestih Gračnarjev sta iivi prišli iz taborišča samo dve
sestri.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 1-8. januar 1981
ŽALSKA OBČINA
DA BI PRIDELALI ŠE VEČ HRANE
Delegati so se zavzeli za zaščito rodovitnih površin
Na 26. seji zbora združene-
ga dela, zbora krajevnih
skupnosti in družbenopoli-
tičnega zbora skupščine ob-
čine Žalec, so razpravljali
med drugim tudi o Resoluci-
ji o neposrednih nalogah pri
razvoju agroživilstva v obči-
ni Žalec za obdobje
1981-1985. Gre za predlog, ki
dovolj na široko pristopa k
reševanju te problematike.
Da je agroživilstvo gospo-
darska veja, ki ji je potrebno
posvetiti vso skrb in pozor-
nost o tem nihče ne dvomi.
K zaželenemu uspehu pa
lahko pripeljejo le dobro
premišljeni ukrepi in prav o
teh govori predlagana reso-
lucija. Naloge s tega področ-
ja opredeljuje tekole: pristop
k realizaciji prostorskega
plana, usmeritev v visoko
produktivne in donosne pro-
izvodnje v družbenem sek-
torju, hitrejši razvoj v koope-
racijskih odnosih, vključeva-
nje trgovine in predelave v
celotno repro verigo in
ustvarjanje primernih do-
hodkovnih odnosov, kadrov-
ska vprašanja in sodelovanje
SIS s področja zdravstva in
socialnega varstva pri reše-
vanju nekaterih vprašanj, ki
se bodo pojavila pri struktu-
rarnih spremembah v kme-
tijstvu.
PROSTORSKI PLAN
O pristopu k realizaciji
prostorskega plana govori
resolucija precej široko in
osvetljuje ta problem z vseh
strani. Kot pozitivno šteje,
da so v žalski občini ta plan
že sprejeli in kot prvo nalo-
go, da je potrebno uporablja-
nje kmetijskih zemljišč za
nekmetijske namene prepre-
čiti, oziroma ga omejiti le na
tiste primere, ko se spre-
membi namembnosti ni mo-
goče izogniti. Poleg tega je
potrebno neizkoriščena zem-
ljišča usposobiti za predelo-
vanje. V občini je namreč še
precej površin, ki bi jih lah-
ko z melioracijo ali krčenjem
spremenili v rodovitna polja.
Izvršni svet in strokovne
službe uprave občine in Za-
voda za načrtovanje naj bi
predložili ustrezne ukrepe,
da se gradnja omeji, poleg
tega je treba preveriti vse za-
zidalne načrte po posamez-
nih krajevnih skupnostih in
jih po potrebi popraviti tako,
da se bodo zapolnili posa-
mezni gradbeni kompleksi,
ne pa, da se odpirajo novi.
VEČJA
PRODUKTIVNOST V
DRUŽBENEM
SEKTORJU
Nosilec te naloge je SOZD
Hmezad. Kot izredno razve-
jana delovna organizacija
ima nalogo in možnost, da
napravi za povečanje in
izboljšanje kmetijske proiz-
vodnje prav vse. Tu gre za
povečanje površin, za sodob-
no mehanizacijo in tehnolo-
gijo in za kar najbolj ugodne
dohodkovne odnose med
kmetijstvom, predelavo in
trgovino. Površine družbe-
nega sektorja naj bi se pove-
čale s pridobivanjem novih
zemljišč z melioracijo, krče-
njem, arondacijo in prevze-
manjem zemljišč ostarelih
kmetov, ki sami dela ne zmo-
rejo več. O tem zadnjem go-
vori program preživninske-
ga varstva kmetov. Na po-
dročju lastništva kmetij in
statusa kmetov je še mnogo
nerešenih vprašanj, ki bodo,
ko bodo rešena, doprinesla k
povečanju zemljišč v druž-
benem sektorju ali pa pove-
čanju produktivnosti v za-
sebnem. Vsekakor si je druž-
beni sektor postavil nalogo,
pridobiti 500 ha novih zem-
ljišč v naslednji petletki. Že
prihodnje leto bodo opravili
podrobno inventarizacijo
zemljišč in aktivirali vsa do-
slej neuporabljena zemljišča.
Prav tako pomembno je
povečanje produktivnosti po
enoti. Za to bodo uporabili
vsa razpoložljiva sredstva.
Predvsem  bodo  poskušali
povečati hektarske donose,
povečali pa bodo tudi črede
živine. Srednjeročni načrt je
1250-1300 glav visoko pro-
duktivne črede s povprečno
molznostjo 6500 1 mleka let-
no. Povečali bodo tudi prire-
jo mesa in drugih živil.
V zasebnem kmetijstvu
naj bi končno našlo mesto
združevanje dela, saj le tako
lahko pričakujejo visoko
produktivnost in dobre do-
hodkovne učinke. Jasno je
namreč, da lahko le z meha-
nizacijo dobro opremljeni
kmetje, ki so poleg tega še
dobro informirani, dosežejo
visoke donose. To pa je mo-
goče doseči le z združeva-
njem sredstev in dela.
STROKOVNOST
Gotovo je tudi znanje po-
membna postavka v razvoju
agroživilstva. Pri tem ne gre
le za strokovne kadre v druž-
benem sektorju, čeprav tudi
teh manjka. Tudi v zaseb-
nem kmetijstvu je potrebna
zadostna mera znanja, da
lahko kmet uspešno dela kot
poljedelec, živinorejec ali sa-
djar. Zato si v Žalcu prizade-
vajo, da bi bil center za
usmerjeno izobraževanje na
tem področju prav tu.
Vsega, kar zajema resolu-
cija ni mogoče povedati v
tem sestavku. Vse pa je
usmerjeno k enemu samemu
cilju: povečati proizvodnjo,
zagotoviti kar največ hrane
in krmil doma, s tem pa si
zagotoviti tudi dobre eko-
nomske učinke. Možnosti
imajo v žalski občini dovolj.
Tu je hmeljarstvo, ki ga iz
leta v leto povečujejo, razvita
je živinoreja, pridelovanje ži-
vil in sadjarstvo. Ce se bodo
resolucije dosledno držali,
bodo gotovo uspeli.
T. TAVČAR
GABROVLJE
ZA KOMASACIJO
Napotnikovi so zanjo
Lepo kmetijo sta s pridni-
mi rokami ustvarila Karolina
in Bogo Napotnik v Gabrov-
Ijah. Tudi delež očeta Vinka
Potnika ni majhen, nekaj pa
postorijo tudi sinova Bojan
in Dušan ter hči Jožica, če-
prav pravega veselja do
kmetovanja zaenkrat še no-
beden od te trojice ni poka-
zal. Vidijo, da je dela veliko,
da je treba trdo poprijeti na
njihovih osmih hektarijih
zemlje. No, obdelovalne je le
za pet hektarjev, ostalo so
godzovi.
Naše ljube nestabilne cene
so tudi pri njih razdrobile
pridelavo. Za pol hektarja
imajo vinograda, v hlevih pa
18 glav živine - za meso in za
mleko. Za več ni zemlje, pra-
vijo. Iz te, kar jo je imajo,
skušajo potegniti čim več.
Trikrat kosijo in še enkrat
pasejo, pa ni mogoče prere-
diti več goveda. Za to pa niso
krive cene, pač pa razdrob-
ljenost zemljišč. Zato tudi
pozdravljajo predvideno ko-
masacijo zemljišč med Rada-
no vasjo in Konjicami. Zlož-
ba zemljišč tudi temu reče-
mo, a kmetje uporabljajo sa-
mo izraz komasacijo, saj se z
njim zadnje čase že kar
dnevno srečujejo. Že res, da
niso vsi tako vneti zanjo kot
Napotnikovi. Ti se zavedajo,
da bi na večjih površinah
lahko zmanjšali stroške pri-
delave in pridelali več. Več
krme, več živine, večji doho-
dek. Cisto preprosta raču-
nica.
Za silo še kar gre, pravijo.
Precej je treba vlagati v me-
hanizacijo in gnojila, cene so
visoke, a brez tega ni mogo-
če gospodariti. Še dobro, da
je vsaj gorivo za kmetijske
stroje malo cenejše. Drugače
je pa treba res precej dajati.
Tudi za kmečko zdravstveno
varstvo, pa za kmečke pokoj-
nine ... Razlike med njimi in
delavci so še vedno precejš-
nje. »Da imamo to, kar ima-
mo, je že veliko.«
Napotnikovi so tudi koo-
perantje Kmetijske zadruge
v Slovenskih Konjicah. Pra-
vijo, da sodelovanje ni slabo,
pa bi bilo vseeno prav, če bi
ga bilo še več. Vsako novo
znanje je dobrodošlo, vsaka
oblika, s katero je mogoče
ustvariti več in bolje. Nobe-
ne priložnosti ni kar tako za
ovreči.
MILENA B. POKLIC
Očeta Vinka Potnika ter Karolino in Boga Napotnika smo
slikali kar pred drvarnico, med pripravo kurjave. Že pri
tem se je videlo, da znajo bitro in dobro poprijeti sa delo.
Tudi nJUMV lepo urejen dom priča o tvn.
KOMENTAR
O izenačevanju kmetov z delavci se le veliko govori,
stori pa zelo malo, trdijo nezadovoljni kmetje. Pov-
prečni denarni dohodki slovenskih kmetov so v pri-
merjavi s povprečnimi dohodki delavcev res mali. Pri
primerjavi dohodkov pa navadno ne upoštevajo, da
delavec, ki nima posestva niti vrta, porabi od povpreč-
nega osebnega dohodka skoraj polovico za prehrano,
precej pa še za najemnino za stanovanje in drugo, kar
kmetu ni treba plačati.
Take zapletene račune pa pustimo za drugo prilož-
nost in si raje oglejmo otipljivejše stvari, ki povzročajo
neenakost med delavci in kmeti.
Že razprave o kmetijstvu v sosednji republiki so
zbrali podatke, da kmetijski delavci na družbenih po-
sestvih premalo delajo za svoje osebne dohodke. Izra-
čunali so, da za 100 kg pšenice porabijo le 30 minut
svojega dela. Ker na delavca pride povprečno 17,5 ha
obdelovalne zemlje s po 50 stoti hektarskega pridelka
pšenice, opravi torej vse leto le 437 ur koristnega dela
ali na mesec 37 ur. Ocena je tako površna, da je ne bi
kazalo upoštevati, če računarji ne bi dodali, da je to -
37 ur na mesec - le nekaj več kot dva garaška dneva
prizadevnega kmeta, ki dela po 16 ur dnevno.
Imamo natančnejše podatke. Na kmetijsko indu-
strijskem kombinatu Vukovar v SR Hrvatski obdeluje
okrog 300 stalnih in 100 do 150 sezonskih delavcev
13.000 ha zemlje, torej več kot 30 ha eden. Lani so
posejali 4600 ha pšenice, 4650 ha koruze in skoraj
ENAKI PRI DOHODKIH IN
DELU
2000 ha sladkorne pese, večino drugih zemljišč pa so
namenili za pridelovanje krme. Ni pa všteta živinoreja.
Povprečna velikost kmetij je na Hi-vatskem podobna
naši in državni - okrog 3 ha obdelovalne zemlje. Kako
obdeluje kmet tako kmetijo, če gara po 16 ur dnevno?
Koliko je vredno njegovo »garaško« delo? Ali mu ga
kdo lahko plača po uri enako kot delavcu, ko pridela
zelo malo ?
Ali bi kovaču, ki bi še ročno delal žeblje, lahko
priznali enako urno nagrado za delo kot delavcu, ki jih
dela v tovsurni? Ponapornosti dela, da, ali celo višjo, saj
bi opravljsd težje delo kot pri stroju, ne pa po učinku,
sicer bi bili njegovi žeblji 5 ali 10-krat drsLŽji kot tovar-
niški. Kdo bi jih kupil?
Podobno je v kmetijstvu. Če kmet gara po 16 ur
dnevno na kmetiji, ki ima le 3 ali 4 ha obdelovalne
zemlje, in ima premale dohodke, ker ne pridela veliko
za trg, potem bi moral resno razmišljati, kaj naj ukrene,
da se reši takega garaštva.
Delovni ljudje imajo enak družbenogospodarski po-
ložaj po svojem delu. Njihovo delo pa ne more biti
kakršnokoh, temveč družbeno koristno. Meri se z iz-
delki, pri kmetih in kmetijskih delavcih pa s pridelki.
Brez enakosti pri produktivnosti dela - koliko človek
naredi, izdela, pridela in ne le koliko dela - ne bo
enakosti pri gmotnih dobrinah.
STROKOVNJAK SVETUJE
SADNE VRSTE IN SORTE ZA VRT
Piše: Mojca Sodin
Večina hruškovih sort je samoneplo-
dna (avtosterilna) kar pomeni, da se ne
oplodi s pelodom iste sorte. Zato po-
trebujemo za opraševanje drugo sorto.
Dobre opraševalke so diploidne sorte,
ki razvijejo veliko dobro kaljivega pe-
loda, druge t. im. triploidne sorte pa
razvijejo malo peloda in so slabe opra-
ševalke.
NEKATERE SORTE HRUŠK
ANDRE DESPORTES: je diploidna
sorta, dober opraševalec. Cveti srednje
pozno, zato jo oprašujejo sorte kot so
npr.: avranška, viljamovka... Sorta zo-
ri v drugi polovici julija, njen plod pa
je droben do srednje debel. Kožico
ima zelo občutljivo, zato plodovi ne
prenašajo dolgih prevozov.
ZGODNJA MORETINIJEVA: je do-
ber opraševalec: odporna je na bolezni
in škodljivce. Ima belkasto, topno me-
so sladkega okusa. Zori konec julija ali
v začetku avgusta; v hladnejših ob-
močjih nekoliko kasneje.
VILJAMOVKA: je vodilna sorta, ta-
ko za plantažne nasade, kakor za vrto-
ve. Zori v sredi avgusta ali v začetku
septembra, užitno dozori v približno
10 dneh. Je zelo trpežna za prevoze in
zelo dolgo zdrži: v hladilnici do marca,
v kontrolirani atmosferi celo do maja.
Je dober opraševcdec. Ima zelo zrnato
meso, sočno, sladkega okusa.
FETELOVA tudi ABATE FETEL:
zori v sredi septembra in zdrži en me-
sec, v hladilnici tudi do konca januar-
ja. Je zelo odporna na škrlup, slaba
stran pa je njena občutljivost rta kloro-
zo ali listno bledikavost, ki se pojavlja
zaradi nesorazmerja hranilnih snovi v
tleh. Hruške so zlasti občutljive na po-
manjkanje železa. Le-to se rado ob pri-
sotnosti aktivnega apna veže v netop-
no obliko in rastline ga zato ne morejo
sprejemati iz zemlje. Ima belo, topno
meso, sladkega okusa.
KONFERANS: je odlična sorta, tako
za svežo porabo, kakor za skladišče-
nje; zato jo imajo za kraljico hrušk. Je
dobra opraševalka. Zanjo je tudi znači-
len pojav partenokarpije, to je, da se
lahko razvijejo plodovi tudi brez pred-
hodne oploditve. Taki plodovi so brez
semen.
SORTE SLIV IN ČEŠPEU
Po številu dreves so slive in češplje v
slovenskem sadjarstvu na tretjem me-
stu. Večinoma se nahajajo v ekstenziv-
nih kmečkih sodovnjakih. V družbe-
nem sektorju je le 1% dreves, od tega
jih je le nekaj hektarov strnjenih nasa-
dov. Znano je, da obnovo nasadov za-
vira cenejše blago iz drugih republik,
vendar pa bi se pri nas splačalo pride-
lovanje najbolj zgodnjih sort v okolici
večjih pridelovalnih središč. Slive in
češplje uspevajo v globokih tleh, po-
trebujejo sorazmerno veliko vlage.
Kot indikator za napravo slivovih na-
sadov se uporablja oreh; tam kjer le-ta
dobro uspeva, lahko brez skrbi napra-
vimo tudi slivove nasade.
Nekatere sorte: morettini 355, ruth
gerstetter, zelena renkloda, stanley,
wangenheim, domača češplja...
SORTE ČEŠENJ IN VISENJ
Češnje in višnje so v Sloveniji razšir-
jene v vseh sadnih okoliših, proizvod-
nja za trg pa je omejena, odvisna je od
bližine prodaje in tudi od naravnih ra-
zmer. Češnja zelo dobro prenaša nizke
zimske temperature, tudi -30° C, je pa
zelo občutljiva na toplotne spremem-
be konec zime. Brsti in cveti zelo zgo-
daj, v tem obdobju je češnja zelo ob-
čutljiva na nizke temperature. Dobro
uspeva na lažjih in srednje težkih tleh,
zemlja mora biti odcedna, drenirana.
Sotre: kratkorepka, napoleonova,
hedelfinška...
Višnja uspeva v vseh okoliših, ki so
primerni za pridelovanje češenj. Ima
mehkejše in bolj kisle plodove, ki so
primerni predvsem za predelavo in
manj za svežo porabo.
KONEC
VABILO K
SODELOVANJU
Radio Celje ima na sporedu vsako
nedeljo ob 11.30 uri polurno kmetijsko
oddajo. V vsebinski zasnovi oddaje so
uveljavljene naslednje zvrsti: aktualen
komentar, poročila iz občin o uresni-
čevanju kmetijske politike, razgovori s
kmeti-kooperanti, vesti iz zadrug in
drugih kmetijskih organizacij, stro-
kovni nasveti, razširjamo pa prispevke
v oddaji vse bolj na splošne cilje pride-
lovanja in predelave hrane.
Želimo pa si več sodelovanja in od-
mevnosti med našimi bralci in poslu-
šalci Radia Celje: sporočite nam torej
svoje predloge, želje, mnenja, kritiko
in prispevke; skupaj popestrimo kme-
tijski rubriki!
MITJA UMNIK
§t. 1-8. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
CELJE
ZA ŠPORT IN REKREACIJO
TRIM, deseta specializirana trgovina Tkanine
v ponedeljek, 5. januarja
dopoldne, je predsednica de-
lavskega sveta Tkanine te-
meljne organizacije za malo-
prodajo Mira Goršek odprla
novo in deseto specializirano
prodajalno tega celjskega tr-
govskega kolektiva. Gre za
prodajalno TRIM, ki je našla
svoje prostore v pritličju
stolpnice na vogalu Sta-
netove in Miklošičeve ceste,
torej na izredno prometnem
delu celjske peš cone, tam,
kjer vsak dan prehodi svojo
pot na tisoče ljudi.
Kot je v uvodnem pozdra-
vu dejal direktor delovne or-
ganizacije Ivo Brenčič, je to
prodajalna s športno in re-
kreacijsko opremo, ki bo
sposobna kriti potrebe širše-
ga območja. V prodajalni bo
na voljo vse blago športnega
in rekreacijskega področja,
tudi za potrebe jadranja,
navtike itd. Razumljivo, da
se bo prilagajala potrebam in
zahtevam časa. Zato v njej,
ta čas, prevladuje zimskoš-
portna oprema, čeprav seve-
da tudi druge ne manjka.
Vsi prostori skupaj imajo
330 kv. metrov, samo prodaj-
ni pa 266. Torej dovolj pro-
stora in lep pregled nad raz-
stavljenirn blagom. Celotna
naložba je veljala okoli 18
milijonov dinarjev. Sicer pa
je pomemben še podatek, da
je kolektiv samo lani name-
nil za nove naložbe okoli 30
milijonov dinarjev.
Ko je Ivo Brenčič izročal
novo prodajalno v upravlja-
nje kolektivu TOZD Malo-
prodaja, je poudaril, da je to
tisti koelktiv, ki se je uvelja-
vil tudi lani, saj je v doseda-
njih devetih prodajalnah za-
beležil okoli 255 milijonov
dinarjev prometa.
Nova prodajalna TRIM je
velika pridobitev za Celje
kot pomembno trgovsko sre-
dišče. Zaradi nje so v vele-
blagovnici Tkanine ukinili
športni oddelek. Ta prostor
bodo namenili prodaji blaga
za otroke.
Otvoritve nove prodajalne
pa se je nepričakovano ra-
zveselil tudi Ivan Korošec,
sicer kontrolor v Cinkarni, ki
je kot prvi kupec dobil smu-
či in nekaj opreme zastonj,
kot pozornostno darilo Tka-
nine, TOZD Maloprodaja.
Ob tej veseli novici sta mu
čestitala še direktor temeljne
organizacije inž. Alojz Foršt-
ner in vodja propagandne ter
aranžerske službe Zdravko
Božičnik.
Na posnetku: med govo-
rom Iva Brenčiča na slav-
nostni otvoritvi. MB
1
ŠTIRJE NOVI PEVCI KMZ
Silvestrovanja članov Komornega moškega zbora so po-j
stala že tradicionalna, sicer pa prireditve, ki bi si zaradi;
sporeda, njihove vsebine in značilnosti, zaslužile večjo po- ■
zornost, in zakaj tudi ne domače televizijske hiše.
To ni samo družabno srečanje, to je tudi skrbno izbran
koncert, ki ga pevci pripravijo svojim ženam, gostom in
prijateljem. Svojim ženam tudi za oddolžitev dvakratnih
večernih izostankov na teden zaradi vaj. In kje so še potem
nastopi, ki jih je bilo v minulem letu nič manj kot triintride-
set.
O vsem tem je tekla« beseda na silvestrovanju, še posebej v
kroniki, ki jo je odlično zapel Loopold Pere ob spremljavi
kvarteta.
Dogodek zase pa je bil seveda sprejem novih članov v zbor.
Bili so štirje. Postati član Komornega moškega zbora ni tako
enostavno. Imeti moraš seveda dober glas, odločilna pa je
preizkušnja pred več kot strogim tribunalom. Spraševanja
ni bilo konec, in potem zaobljuba, poljub zborove zastave in
prav tako velike kuhalnice, s katero je novosprejeti član
dobil tudi krepak udarac po zadnji plati. Za tem še kozarec
vina, stisk roke in solističen nastop.
Seveda pa tudi zdaj ni manjkalo čestitk, ki sta jih zlasti
izrekla predsednik Štefan Fras in dirigent, prof. Vid Marčen.
Skratka, bilo je prijetno, zabavno, pevsko...
Na posnetku: Štirje novi člani Komornega moškega zbora
pred strogim sodnim zborom: dr. Franc Gril, Marjan Ger-
fak, Branko Semulič in Božo Jager.
M. Božič
ROGAŠKA SLATINA
TUDI GLASRENA TERAPIJA
Nove metode zdravljenja nespečnosti
Naše največje zdravilišče.
Rogaška Slatina, je minulo
leto sklenila z več ali manj
pričakovanimi rezultati. Če-
prav dokončne številke še
niso znane, so v temeljni or-
ganizaciji za zdraviliško de-
javnost, ki jo vodi Stane Cu-
jež, zabeležili okoli 300.000
nočitev. To je sicer nekaj
manj od predvidevanj, toda
tudi razumljivo, saj je bilo
zaradi preureditvenih del ne-
kaj nočitvenih zmogljivosti
celo izvzetih iz prometa.
»Pri vsem tem pa tudi zdaj
ugotavljamo, da smo imeli
nekaj več domačih gostov,
medtem ko je bilo tujih spet
manj. To je pojav, ki se vleče
že nekaj let in ki je sploh
značilen ne samo za naše
zdravilišče, marveč tudi za
druga območja,« je poudaril
direktor Stane Cujež.
»In kaj bo novega letos?«
»V programu zdravstvenih
uslug in terapevtskega dela
sploh bo zanimiva glasbena
terapija. Tudi med našimi
pacienti je vse več takšnih,
ki težko zaspijo, ki jih muči
nespečnost. Da bi jim poma-
gali, smo se odločili za ko-
rak, ki je v nekaterih zaho-
dnih državah že uveljavljen.
Gre za glasbeno terapijo,
skratka za to, da se pacient,
ko leže v posteljo, ob primer-
ni glasbi umiri in tudi zaspi.
Tudi za to terapijo že ima-
mo ustrezne strokovnjake, ]
ki so se šolali in dobivali pri-■
merne izkušnje v tujini. Zdaj]
jih bodo uveljavili sami in j
doma... Prepričan sem, da ]
uspešno.« j
Sicer pa so se v zdravili-i
škem kolektivu skrbno pri-:-
pravili tudi na letošnje leto.^
Tudi s programom ustreznih 1
prireditev, tudi s poveča-;
njem možnosti za rekreacijo..
Zato bodo uredili nekatera j
nova igrišča in še kaj. Skrat-j
ka, vse je nared tudi za letos,;
za novo in večjo uveljavitev?
zdravilišča in kraja. i
Stane Cujež ^ MBOŽIč^
ČETRTI TURISTIČNI ZBOR V
VELENJU
v sredo, 17. decembra je bil v Velenju četrti turistični ■
zbor, katerega so se udeležili občani velenjske občine, člani ;
turističnega društva ter predstavniki drugih Turističnih j
društev in DPO organizacij. Zbor je pozdravil predsednika,
Slovenske Turistične zveze, Leopold Krese. i
V kritičnem tonu je predsednik lO TD Velenje okarakteri-1
ziral vzroke za nekatere neuspehe, ki pa v večini primerov ^
niso bili odvisni od društvene dejavnosti, temveč od neod- i
govornosti posameznikov in institucij. \
Na zboru je Leopold Krese podelil prehodna pokala OS ;
»Miha Pinter Toledo« iz Velenja ter Temeljnemu sodišču in ;
domu DPO v Velenju za doseženo prvo mesto v tekmovanju i
za zunanjo ureditev družbenih zgradb na območju mestnih ■
KS. i
Ob zaključku zbora je jamarski klub »SPELEOS« prikazal >
več deset barvnih diafilmov o odkritju kraške jame Huda j
luknja, ter o prizadevanjih velenjskih jamarjev, da bi pod- J
zemske lepote v bližnji prihodnosti prikazali tudi drugim,  j
JOŽE MIKLAVC i
NOVOLETNI UTRINKI
IZMIŠUENE ZGODRICEl
S KANČKOM RESNICE
Obljub se spomnimo tudi med letom!
Gostilničarji so se pri-
toževali, da konec de-
cembra ni več takšnega
prometa kot je bil še pred
leti, organizatorji silve-
strovanj so marsikje pre-
klinjali, ker ni bilo pra-
vega zanimanja, trgovci
so tožilS da je promet
manjši kot je bil včasih,
direktorji so se pritože-
vali nad strašnim tem-
pom, ki skorajda ne do-
pušča časa za razna naz-
dravljanja in v občinah
so podpisovali družbene
dogovore za naslednje
srednjeročno obdobje...
Nori časi, nikjer ni čutiti
prihoda novega leta. Ta
hudimana stabilizacija
je odvzela vse nekdanje
čare. Pa je zares bilo
tako?
Preberite izmišljene
zgodbice, pa presodite
sami, če bi lahko bile re-
snične.
BOLJ SKROMNI
BOMO!
Podpisovali so sporazu-
me in dogovore za nasled-
nja leta. Zaključili so v ob-
čini, imenujmo jo X, da ne
bo zamere, nekajmesečno
obdobje dogovarjanja in
sporazumevanja. Bolj
skromni bomo morali biti
v naslednjem obdobju,
govori družbenopolitični
delavec. Odpovedati se bo
treba marsičemu. Delovni
ljudje in občani bodo to že
razumeli! Potem so se de-
legati iz krajevnih skup-
nosti in TOZD in OZD itd.
lepo postavili v vrsto. V
rokah so imeli svinčnike
in štampiljke ter podpiso-
vali. Ko je bilo direndaja
konec, je sledila bogata
zakuska. Saj veste, ruski
bife. Množica delegatov ni
mogla vsega spiti in poje-
sti. Se polovica dobrot je
ostala na mizah. Niso si
upali ali pa niso mogli
vsega spraviti vase. Saj
veste - odslej bo drugače!
Odreči se moramo troše-
nju. Treba je varčevati na
vseh koncih in krajih.
In še nekaj. V republiki
smo se dogovorili za umir-
jenejšo rast.
Realna rast družbenega
proizvoda naj bi bila letno
triodstotna. Menda pa je
ni občine v Sloveniji, ki
ne bi v svoj dogovor zapi-
sala, da bo realna rast
družbenega proizvoda
najmanj petodstotna. Ka-
ko je lahko potem v repu-
bliki le triodstotna? Kdo
ve? Tu se matematično
znanje ustavi!
GOSTILN SE NE
IZPLAČA ODPRETI
Gostilničar Jože je tar-
nal, da gostov ni več toli-
ko kot včasih. Povprašal
sem ga, če bo imel na sil-
vestrovo odprto, pa me je
pogledal kot da sem z lu-
ne padel: »Daj no mir! Za-
kaj neki! Se ne izplača!«
Pa sem razmišljal in ra-
zmišljal, kako je sedaj s
tem. Prometa ni, gostilna
pa zaprta. No ja, če bi Jože
rabil denar, bi že imel od-
prto! Dva dni pred izte-
kom starega leta pa sva z
znancem vstopila v nje-
gov lokal. Trlo se je ljudi v
njem. Nazdravljali so, pla-
čevali runde drug druge-
mu ter zaključevali razgo-
vore z mislimi: »Kar daj-
mo ga, kdo ve, kako bo i
prihodnje leto. Letos je že i
bil hudič. Upajmo, da bo i
drugo leto boljše.« Nekdo?
je pripomnil, da bi še karj
šlo, četudi bi bilo kakšnih)
dvajset odstotkov slabše.^
In so se znanci naprej na-!
livali ter nazdravljali drugi
drugemu. Ubogi gostilni-
čar Jože! Saj se mu na sil-;
vestrovo res ne izplača od-
preti svojega lokala...      '
POLNE IN PRAZNE
DVORANE
Vprašam direktorja ho- :
tela Zlati smaragd, če bo i
silvestrovanje. Seveda bo! i
Z večerjo vred stane 1000 i
dinarjev. Vse je že proda- .
no. Pela bo znana pevka i
Tatjana Zaspana. Prvega j
in drugega januarja pa še j
ni vse zasedeno, čeprav ■
stane vse skupaj za eno ;
osebo le 700 dinarjev. Po- :
tem telefoniramo v hotel j
Zvajga in izvemo, da bo ;
treba za silvestrovanje od- •
šteti 850 dinarjev. Je še I
kaj prostega? Niti slu- s
čajno!
Povsod seveda ni bilo ;
tako. Tam, kjer so bile ce- [
ne nižje, jim ni uspelo na- ;
polniti dvoran. Celo sama ,
Tereza ni vžgala. In slavni '
prodajalec starih vicev Si- j
mek ter Avsenikov pevec ;
ne. Lahko sklepamo na- ,
prej? Ljudje gremo tja (če i
lahko), kjer je cena visoka \
in je to porok, da bo vse v i
najlepšem redu. j
MED 5000 in 15.000
JE RAZLIKA
Na avtobusu sem slišal |
prednovoletni    razgovor 1
dveh mož. Nekako takole j
je potekal: i
Franc: »Živijo Miha!
Srečnega ti želim in pred-
vsem zdravega!«
Miha: »Tudi jaz tebi.
Kdo ve, kako bo drugo le-
to. Pravijo, da bo treba še
bolj stisniti pasove kot le-
tos.«
Franc: »Hja, pa delati
bo treba več in bolje!«
Miha: »Saj to je vse lepo
in prav, meni pa se dozde-
va, da so morali pasove
krepko stisniti že sedaj vsi
tisti, ki zaslužijo 500 tiso-
čakov. Tisti, ki dobijo mi-
lijon in pol, pa bodo že
prenesli nove čase, se ti ne
zdi?«
KOZAREC V
NATAKARICO
Silvestrov večer v hote-
lu Žvajga. Dva ansambla
sta igrala. Pa še v discu se
je lahko človek zavrtel po
mili volji. Ansambel v ve-
liki dvorani je bil obupno
slab, ansambel v manjši
pa je znal zabavati goste.
Vsi gostje pa so lahko ple-
sali, kjer jim je bilo povše-
či. Vodstvo hotela je nek-
do potegnil za nos in jim
priporočal tudi tisti slab
ansambel. Toda, ubogi na-
takarji! Požirati so jih mo-
rali, da je le kaj. Roko na
srce - najbolj od tistih, od
katerih bi človek to naj-
manj pričakoval. Nek zelo
ugleden človek, ki je men-
da celo direktor, z veliko
hišo, BMW in še čim se ni
znal obvladati. Vzel je ko-
zarec ter ga zalučal nata-
karici pod noge. Srečo je
imela, da je še pravi čas
odskočila, sicer bi novo
leto pričakala z razrezani-
mi nogami.
SREČNO 1981
Ob polnoči smo se po-
ljubljali, si voščili srečo,
zdravje in tako naprej.
Sklenili smo, da bomo
boljši kot doslej in sploh.
Tako kot je treba. Voščili
smo si že teden dni prej,
voščimo si še danes in še
nekaj dni si bomo. Pa bi
bilo prav, če bi se voščil in
želja ter obljub spomnili
tudi kdaj med letom. Ve-
lja?
JANEZ VEDENIK
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 1-8. januar 1981
NA ZADNJEM ŽALSKEM LOVU V LETU 80
NA LOVU BREZ ULOVA O LOVU
Zajčki so se smejali pred lovskimi cevmi, saj so za nekaj let zaščiteni
Zadnja nedelja v lanskem de-
cembru. V navadi je, da se takrat
zberejo člani Lovske družine Žalec
na svoj zadnji letni lov, ki pa po-
meni bolj tovariško srečanje ob
koncu leta, kot pa takšen lov, kot
smo jih sicer navajeni. Vendar tu-
di v tem primeru gre v prvem delu
povsem zares, kasneje, od kosila
dalje pa je dovolj prostora tudi za
šaljiv, razigran klepet, ki ga med
lovci nikoli ne zmanjka.
Ce je bilo vreme na zadnjem lovu
leta 1979 lepo, je bilo tokrat še lepše.
Tanka snežna skorja je lepšzila po-
krajino tam gori nad Gotovljami,
kjer imajo žalski lovci svoj Lovski
dom Rinka. Na nasprotni strani so
iz zemlje proti nebu štrleli oskublje-
ni koU, kjer se sicer zlasti oktobra
obešajo čudoviti grozdi. Na prosto-
ru pred Lovskim domom je po tra-
diciji gorel velik kres, katerega pla-
men se je vrtoglavo izgubljal proti
nebu, iz katerega so se spuščale in
nagajivo plesale drobne snežinke.
Kres je bil kar pravšen, da so se
lovci pred odhodon v gozd malce
pogreli. Nekaj metrov vstran je
močno in prijetno dišalo, saj je bil v
velikem loncu dober vinski čaj.
Med zeleno bratovščino se je prega-
njalo nekaj kužkov, ki so komaj ča-
kali, da se podajo na lov.
Vse skupaj se je uradno začelo
nekaj po deveti uri, kar pa sploh ni
pomembno, saj je šlo za zadnje, to-
variško srečanje. Predsednik Lov-
ske družine Žalec ŠTEFAN PECO-
LAR je uvodoma razzložil, kaj bodo
lovci tisti dan sploh lahko lovili.
Praktično nič! Samo lisico, to zvito-
repko, ki nam v zadnjem času pov-
zroča toliko težav in preglavic.
Zakaj pa ne zajčka?
S. Pečolar: »Iz več razlogov je nje-
govo razmnoževanje začelo močno
upadati in druge izbire ni bilo, kot
da smo se odločili za zaščito, kajti v
obratnem primeru bi se nam ka]
lahko zgodilo, da bi kmalu ostali v
našem lovišču brez njega. Tega pa si
ne smemo dovoliti in zato smo se
odločili za dvoletni varnostni
ukrep, torej je pri nas zajček zašči-
ten. Upamo, da si bo v tem času
opomogel in da bo kmalu ponovno
toliko zajcev, kot nekoč.«
So drugje tudi zaščitili zajca?
Š. Pečolar: »Ne, mi smo edini.«
Lovovodja je tokrat bil Ivan Roje,
ki je vsem lovcem razložil »jago«,
jih opozorU na varnost in previ-
dnost, da ne bi prišlo do neprijetno-
sti ter jim začelel »dober pogled«!
Pa so odšli! Spustili so se po sne-
gu v dolino z majhnim upanjem, da
kaj uplenijo.
VRNITEV BREZ PLENA...
Medtem, ko se je večja skupina
lovcev »sprehajala« po gozdovih
pod Lovskim domom Rinka ter je
od časa do časa odjeknil kakšen
strel, so v kuhinji lovskega doma
pripravljali kosilo, s katerim se ne
morejo pohvaliti niti največji moj-
stri kulinarike v sodobnih hotelih!
Rado Kovačev in Pečolarjev Štefan
sta paberkovala o lovu, samo ne na
lisice. Ugotavljala sta, da lovec zmo-
re toliko, kot upleni, samo kaj, ko
plena ni, tisti v hosti je pa sumljiv...
Letele so drobne in debele lovske,
ki so se odbijale od pojočega sonca!
Nekaj po dvanajsti uro so se vračali
lovci. Od živali so imeli s seboj sa-
mo pse! Tarnali so, ker ni bilo nič,
čisto nič. Menda so počili neko lisi-
co, samo je niso prinesli iz gozda iz
varnostnih razlogov. In to je bilo
vse. Po lovsko pa so se zajčki smeja-
li v brk lovcem in njihovim cevem,
češ, kaj nam pa morete, saj smo za-
ščiteni!
Na zaključnem lovu leta 1979 so
padli vsaj trije zajčki in potem je
prišel »odlok« žalske lovske druži-
ne »stop« za nadaljne odstreljevanje
dolgouhcev. Zdaj pa čisto nič, razen
prešerne dobre volje, lepega vreme-
na, na tone dobrih dovtipov, izvrst-
nega srninega hrbta v omaki in še
česa. Navsezadnje pa je tudi to ne-
kaj oz. veliko, resnično veliko. Bil
pa je zadnji lanskoletni lov tudi do-
govor za letošnje delo, za nadaljno
skrb pri urejevanju lovnih površin,
skrbi za divjad in podobno.
Na lovu brez ulova je bilo zaradi
vsega tega še toliko bolj lepo.
Tekst in foto: TONE VRABL
Na zadnjem lovu so »skupaj sedli« tudi tisti jagri, ki so bili starejši od 60
let (od leve proti desni): Janko Krašovec, Rado Kovač, Ivan Roje, Konrad
Pevec (gost), Jože Sitar, Janko Petriček in Štefan Pečolar (predsednik LD
Žalec).
Na zadnjem lanskem lovu je bil
lovovodja Ivan Roje.
Brez plena utrujen ...Bo pa drugič
kaj več!
Po zaključeni »jagi* še spominski posnetek pred Lovskim domom Rinka na zadnji lov v letu 1980 brez ulova!
OBETAVEN ZAČETEK ZIMSKE
SEZONE
Redkokdaj zima takoj na
začetku postreže z lepim vre-
menom in ugodnimi razme-
rami, kot se je to zgodilo le-
tos. Sneg se je prijel na ska-
lo, tako da so bile razmere v
stenah idealne. Edina nepri-
jetnost je bila gazenje do
vstopa v steno, saj se je sijeg
udiral krepko čez kolena, pa
še ponoči je veter gaz sproti
zamedel. Kljub temu je bilo
za praznike v gorah polno al-
pinistov, ki so začeli nabirati
prve zimske vzpone. Že 27.
12. sta Lojz Cajzek in Matjaž
Pečovnik (AO Impol) plezala
v steni nad Ospom. Ponovila
sta smer Medox (IV), nasled-
nji dan pa Staro smer (V +,
Al). 29. 12. je Cajzek s Franč-
kom Knezom spet izplezal
prvenstveno smer v severni
steni Planjave. Imenovala
sta jo Smer mimo macesnov,
ocenila s II-III, plezala pa
sta štiri ure. Dan za tem sta
ponovila še Centralno smer
(V-VI; Ale) v Planjavi. Franci
Topolovec in Aleš Stopar pa
Vzhodno grapo v Mrzli gori.
31. 12. sta Stopar in Topolo-
vec opravila prvo zimsko po-
novitev Tečaj niške smeri
(III-IV, Al) v Mali Rinki. Za
300 m dolgo smer sta potre-
bovala 5 ur.
Na novega leta dan sta Caj-
zek in Knez ponovila smer
Geršak-Grčar (V -t-,Al) v Ve-
žici in Kamniško smer (VI,
Al) v Vršičih. 2. 1. sta Aco
Pepevnik in Franci Topolo-
vec opravila prvo zimsko po-
novitev in drugo ponovitev
nasploh smeri Avrikelj
(III-IV) v Mrzli gori. Napra-
vila pa sta še 150 m prven-
stvene izstopne variante, ki
sta jo ocenila s IV. težavnost-
no stopnjo. Slavko Cankar in
Aleš Stopar sta ponovila Du-
šanov steber (III), Lojz Caj-
zek in Franček Knez pa Raz
Dedca (VI, Al) in Perčičev
steber (V-VI, Al) v Vežici. 3.
1. sta Marjana Šah in Dani
Tič (AO Impol) ponovila Du-
šanov steber (III) v Mali Rin-
ki, Navezi Uršič Mira in
Franci Topolovec ter Slavko
Cankar in Aleš Stopar sta
ponovili Szalay-Gerinov gre-
ben v Turški gori. 4.1. je Aco
Pepevnik v solo vzponu pre-
plezal Belo piramido (40°) v
Turški gori, sestopil pa je po
Tschadovi smeri (II) prav ta-
ko v Turški gori.
Vsekakor uspešen začetek
sezone v zasneženih stenah.
A. S.
IZID ŽREBANJA
nagradne križanke TTG Celje, ki je bila objavljena v
Novem tedniku štev. 51-52 - 25. decembra 1980.
Žreb je razdelil nagrade takole:
1. nagrada (500.- din); Barbara KRAMAR, Dobrova
64, 63000 CELJE
2. nagrada (400.- din); Franjo VERDEV, Šmartno v
Rožni dolini 39/a, 63201 ŠMARTNO V ROŽNI
DOLINI
3. nagrada (300.- din); Marija DJIPAN, Rimska
cesta 2-c, 63270 LAŠKO
IZID ŽREBANJA
nagradne križanke Ljubljanske banke - Splošne ban-
ke Celje, ki je bila objavljena v Novem tedniku št.
51-52 - 25. decembra 1980.
Žreb je razdelil nagrade takole:
1. nagrada (500.- din); Jožica KRESNIK, Štore 128,
63220 ŠTORE
2. nagrada (400.- din): Valerija KOŠIČ, Moše Pijade
12, 63000 CELJE
3. nagrada (300.- din); Štefi TILI, Bezjakova 2, 62250
PTUJ
ČESTITAMO!
ŽG - ŽTO Celje
TOZD za promet Celje, Titov trg 1,
objavlja
prosta dela in naloge
več delavcev za premik z železniškimi
vozili
Pogoji: končana osemletka in odslužen vojaški rok
Pridobitev kvalifikacije v posebnem tečaju.
Prijave sprejema kadrovska služba v roku 15 dni po
objavi.
Razpisna komisija
Združene osnovne šole Celje,
TOZD Osnovna šola Štore
razpisuje
zaradi reelekcije dela in naloge
ravnatelja
za dobo štirih let.
Pogoji:
- najmanj višja izobrazba pedagoške smeri
- najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobra-
ževainem delu
- biti mora družbenopolitično razgledan in aktiven
pri skupnih družbenopolitičnih nalogah v smislu uve-
ljavljanja samoupravljanja in načel socialistične mo-
rale
- predložiti mora predlog o načinu uresničevanja
nalog in razvoja šole ter vloge ravnatelja pri tem.
Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi,
na gornji naslov.
Prijavljene kandidate bomo o izDiri obvestili najka-
sneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
št. 1 - 8. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
V BESEDI IN SLIKI
Pozdravljeni v letu enainosetndesetem, dragi mladi prija-
telji. Čas veselja in zabave je mimo in že smo zopet sila resni
in delavni. To se vidi tudi po vaših pismih, ki smo jih v teh
dneh prejeli. Bliža pa se čas obračuna, saj veste, na kaj
mislimo. Počitnice bodo pač takšne, kakršne ste si z delom
izborili. Lani vas je zima grdo opeharila za snežno odejo,
zato vam iz srca želimo, da bi v prihodnjih dneh zapadlo
veliko snega, ki je prvi pogoj za počitniško zimsko veselje.
Pa še nekaj: V dneh pred Sovim letom ste se nekateri
spomnili tudi na nas in nam poslali prisrčne čestitke. Učenci
osnovne šole Ivanke Uranjek iz Celja so nas celo obiskali ter
nas s pesmicami razveselili. Lepa hvala za čestitke učencem
osnovne šole Edvard Kardelj iz Slovenskih Konjic ter celo-
dnevne osnovne šole Fran Roš iz Celja.
Lep pozdrav!
MLADINA NA
TITOVI POTI
Dan JLA smo letos prvič
proslavljali brez tovariša Ti-
ta. Ostajamo pa zvesti zapri-
segi tovarišu Titu: braniti
svojo domovino pred vsemi
sovražniki. Mladi znamo ce-
niti svobodo, za katero je bilo
prelito mnogo dragocene
krvi.
Leto 1981 je prvo leto, v ka-
tero smo vstopili brez našega
dragega tovariša Tita. Toda
on živi v naših srcih in v na-
ših mislih in vsak svoboden
korak dolguješ njemu in hra-
brim partizanom. Oni so nam
pokazali, da nismo narod, ki
bi bi ga lahko podjarmili, da
smo narod, ki se z vsemi
močmi bori za svobodo in si
pravice in zakone postavlja
sam. Res je bilo treba težkih
bojev, da smo dokazali, in ve-
liko prelite krvi. II. svetovna
vojna je bila polna grozot in
je zahtevala milijone in mili-
jone žrtev, a zmagali sta pra-
vica in rodoljubnost nad
zlom in pohlepom. Tudi po
drugi svetovni vojni smo
imeli sovražnike, ki so nam
zavidali lepo domovino, lepo,
čeprav je bila vsa v ruševi-
nah. A na teh ruševinah smo
začeli graditi novo, neodvi-
sno socialistično Jugoslavijo.
Vsi ljudje, ki živimo v svobo-
dni Titovi Jugoslaviji, smo
hvaležni pogumnim partiza-
nom in njihovemu vrhovne-
mu poveljniku, ki so se borili
ne samo s fašisti, ampak tudi
z lakoto, mrazom in zavestjo,
da je sovražnik številnejši in
močnejši po orožju. Toda po
duhu je bil šibkejši. Danes je
JLA dobro oborožena in pri-
pravljena braniti svojo domo-
vino. 22. decembra ima svoj
praznik, ki smo ga praznovali
tudi mi z njo. Prvič brez tova-
riša Tita. Prvič brez vrhovne-
ga   poveljnika  JLA.   Prvič
brez našega predsednika,
prvič brez človeka, ki je ljubil
svobodo in pravico nadvse,
ki se je po vsem svetu boril za
neodvisnost. Ko je bila Jugo-
slavija kakor ptica v železni
kletki, je zbral ljudi in rešil to
ptico, ki je sedaj spet zaži-
vela.
Vso to pot, ki smo jo preho-
dili od vojne pa do danes, vso
to pot nam je začrtal on, tova-
riš Tito. Ta pot se ni pretrgala
z njegovim življenjem, kajti
nadaljevali jo bomo mi, pio-
nirji, mladinci, na katere je
bil tovariš Tito tako ponosen
in jih imel tako rad. Obdržali
bomo njegovo geslo: »Misli,
da bo večno mir in se pri-
pravljaj, kot da bo že jutri
vojna.«
Držali se bomo zaprisege:
»Hodili bomo po poti brat-
stva in enotnosti, se učili ter
branili domovino pred vsa-
kim sovražnikom.«
J02ICA SPOLOVNAK, 7. a
OS Franja Vrunča
Slivnica pri Celju
DA Bi BIL MIR NA
SVETU!
Kaj je to mir? Tako in še z
veliko drugačnimi vprašanji
se danes srečuje mnogo ljudi,
med njimi tudi otroci, takšni
kot smo mi. Mir ni samo to,
da prosto tekaš po travnikih
in svobodno stopaš po cesti,
kamor te vodi. Beseda mir
pomeni veliko več.
Ljudje vsega sveta, bodite
prijatelji, podajte si roke in
sklenite večno prijateljstvo!
Vaše misli naj se združijo
skupaj v eno misel, ki lahko
naredi mnogo, saj med takš-
nimi ljudmi, ki so kot en mož,
vedno vlada sloga. Mi vsi si
želimo tako, saj vemo, da se
še danes po svetu porajajo
vojne. Koliko je otrok, ki so
ostali sirote, kajti ti grdi voja-
ki so jim odpeljali starše, ki
se niso nikdar več vrnili. Da,
tudi takšni otroci obstojajo.
Ne poznajo toplega doma, in
namesto miru jim noč in dan
zvenijo krogle nad glavo. Ta
drobna bitja, ki so čisto ne-
dolžna, zelo trpijo in njihova
srca trepetajo pred vsakim
novim napadom. Misli jim ni-
so ob velikih in novih igra-
čah, njihove želje so drugač-
ne, kajti vse bi dali za skorji-
co kruha, pa še tako suhega.
In prav zato, za toliko sirot
in mater, ki so ostale same,
nemočne, se je organizirala
pomoč po vsem svetu. UNI
CEF je do zdaj veliko pripo-
mogel, saj za te otroke zbira-
mo oblačila, obutev in tudi
denar, ki ga potem porabijo v
dobre namene.
Pomoč je solidarna in vsak
državljan rad prispeva svoj
delež, saj si tudi on želi, da bi
vendarle posijala luč svobo-
de in miru tudi pri njih.
MAJA MILNAR, 7. c.
OŠ Peter Sprajc-Jur,
Žalec
ŠENTJUR VČERAJ,
DANES, JUTRI
Nekoč je bil Šentjur maj-
hen. Nato so začeli graditi no-
ve hiše, bloke, tovarne in
otroški vrtec. V bližini šole
imamo bazen in stadion.
Manjka nam še drsališče in
nova avtobusna postaja.
V nedeljo so se starši na
referendumu odločili za sa-
moprispevek, da bi otroci
imeli novo šolsko kuhinjo in
jedilnico.
FRANJA ARLIC, 1. b
OS Franjo Malgaj, Šentjur
NIKOLI VEČ V
TUJINO
Proslavljal sem 3. rojstni
dan in mamica me je slikala
ob torti. Potem sem se šel
igrat z otroki. Ko je minil
dan, mi je mamica povedala,
da gremo čez teden dni v
Nemčijo.
Nisem vedel, kaj sploh je
Nemčija. Le ko je prišel tisti
dan, sem videl, da je mamica
imela vse v kovčkih in solze v
očeh. Ko smo prispeli na me-
sto, je bilo zame vse tuje. Sto-
pil sem ven pred naše stano-
vanje. Zunaj so bili otroci.
Začudil sem se, ko so me na-
govarjali, a jih nisem ra-
zumel. V igro se tudi nisem
mogel vključiti. Minilo je dol-
go časa, da sem se lahko
vključil med otroke. Toda v
njihovi sredini sem bil »au-
slender«. Ta beseda me je v
tujini popolnoma spreme-
nila.
Prišel je čas, ko sem moral
v šolo. V tisti šoli sem bil edi-
ni »auslender«. Ce so otroci
kaj ušpičili, sem bil zmerom
jaz kriv. To me je zelo bolelo.
Nobeden ne ve, kaj pomeni
biti »auslender«, kdor tega ni
poskusil. Učiti se tuj jezik na
tak način, ko še materinega
nisem pravilno izgovarjal.
Tudi moji starši so to opazili,
zato smo se vrnili v domovi-
no. .Tu sem doma, tu imam
prijatelje, prej pa še vedel ni-
sem, kaj je sploh prija-
teljstvo. Nikdar več ne bi od-
šel v tujino.
Ljubim svojo domovino in
sem jo pripravljen braniti.
DANI MOTOH, 7. a
OS Slavko Slander,
Prebold
PRVO MESTO -
VZTRAJNO DELO -
SPODBUDA ZA
ŽIVLJENJE
Za lepo in čisto okolje OS
Frana Kranjca na Polulah se
člani vrtnarskega krožka tru-
dimo že več let. Sedaj smo v
osmem razredu, člani pa smo
postali že v petem razredu.
Ko smo letos spomladi izve-
deli za razpis tekmovanja
»HORTIKULTURA 80«, smo
se z vnemo lotili ureditve šol-
ske okolice.
Spomladi smo pričeli z de-
lom. Obrezali smo drevje in
grmičevje, posadili na novo
lipe, breze, smreke in vrtnice.
Velike površine smo posuli s
peskom, cementne cevi pa
smo napolnili z zemljo in za-
sadili cvetje. Vsako lepo vre-
me smo po pouku skupaj s
tovarišico mentorico izrabili
za delo.
Poskrbeli pa nismo le za
zunanje okolje, temveč ima-
mo cvetje tudi na okenskih
policah, hodnikih in učilni-
cah. To je bilo težko delo, ki
pa smo ga z veseljem opra-
vili.
Vabila za slovesnost ob raz-
delitvi nagrad v Pionirskem
domu smo se zelo razveselili.
Zbrali smo se v dvorani in
nestrpno čakali. Menili smo,
da bo naša tretja nagrada. Ta-
ko pa nas je prva nagrada to-
liko bolj presenetila in razve-
selila. Cenimo jo, ker je z njo
nagrajena naša vztrajnost,
delo naših rok in delo naše
tovarišice mentorice. Vzpod-
bujala nas bo k urejanju oko-
lja, kjerkoli bomo, tudi ko bo-
mo končali osemletko.
ROBI GORENJAK,
ALBIN FIDERSEK,
JANI SIVKA
člani vrtnarskega krožka
OS Polule
NABIRALNA AKCIJA
Na naši šoli Edvard Kardelj
se je rdeči križ odločil, da bo
zbiral denar za otroke, ki so
doživeli hud potres v Italiji.
Vsi razredi so pričeli zbirati
denar. Tudi naš razred, 3. a, je
zbral majhno vsoto. 2elim si,
da bi vsak učenec prispeval
vsaj starega tisočaka. Tako bi
se iz vseh razredov zbrala
majhna pomoč otrokom, ki
so lačni in brez strehe. Rdeči
križ se trudi in pomaga koli-
kor se le da. Otrokom mora
biti zelo hudo, saj so nekateri
izgubili starše in dom. Veliko
jih je za vselej obležalo pod
ruševinami. Tudi starši iščejo
svoje otroke. Želim, da bi tu-
di po drugih šolah in usta-
novah zbrali čimveč denarja,
s katerim bi vsaj malo olajšali
gorje, ki jih je doletelo.
BERNARDA REBERNAK,
3. a
OS Edvard Kardelj
Slov. Konjice
ALMA M. KARLIN
SAMOTNO
POTOVANJE
41
[ Ljudje so prihajali in
jih strokovno ocenjevali, si natanko ogledali obliko stebel
in prešteli cvetove. Vselej si je cvetlice najprej ogledal
možiček, ki je potem vprašal za mnenje še svojo, za njim
stoječo in ponižno sklonjeno boljšo polovico. Boljše polo-
vice pa niso bile vedno ponižne; hišnik na našem poslaniš-
tvu je bil kar krepko pod copato svoje zadirčne ženice, in
zapoved, da je treba ubogati - očeta, moža in svojega sina -
je vkljub vzhodnjaški ponižnosti večkrat doživljala hude
trenutke.
Vzhodnjaki, kar je razumljivo, ne poznajo božiča, a Evro-
pejci se za ta praznik niso pustili prikrajšati in poslaništvo
je bilo od vrha do tal prenatrpano z malimi kruhki in s
predprazničnim veseljem. Rusinji sta pazili na vsak jen,
počasi sta namreč nameravali opustiti svoje gostišče in se
preseliti v Nemčijo, kljub temu pa sta pripravili božično
drevesce. Na božični dan, bila je nedelja, sem dopoldne
obiskala svoje znance in s teh obiskov prinesla domov
pravi pravcati plen. Gospe pa gospod kancler, ki takrat še
ni bil poročen, so mi poklonili pecivo in marcipan, dr. Solf
pa mi je poleg sladkarij poklonil še svilo. Male kruhke smo
jedle vse tiri - Rusinja, njena hčerka in jaz - skoraj tri
tedne.
Bil pa je tudi običaj - menda samo na Japonskem, ker ga
drugod pri rajhovskih Nemcih nisem opazila - da so pokla-
njali milo; z božičnim darilom sem pol leta prala sebe in vse
svoje perilo.
Na božični dan je delal dopoldne nekaj ur samo kancler,
naslednjega dne pa so prišli vsi na delo, ki so delali dopol-
dne, torej tudi jaz. Praznikov, ko Nemci ne bi bili delali, še
nisem poznala, zato se rada spominjam dneva, ko sem
prišla na delo na praznik, ki zanj nisem vedela. V pisarni
sta bila samo moja neposredna predpostavljena; v popolni
nevednosti sem delala do enajstih in še nekaj čez in se
čudila, kako to, da na delo niso prišli tudi krugi. Tedaj mi je
rekel kancler in se pri tem po diplomatsko smehljal:
»Pozabil sem vam povedati, da je danes pravzaprav praz-
nik!«
To je rekel človek, ki ni nikoli ničesar pozabil! Ker pa je
bil z mano vedno dober (graje ne štejejo) in me je tudi
vselej nakrmil, kadar mi usoda ni bila naklonjena in sem
morala ostati zaradi dela dlje na poslaništvu, sem se brez
tožbe vdala v neizbežno.
NOVO LETO
To je največji praznik v letu; tedaj je treba plačati vse
dolgove, sicer v novem letu nimaš sreče, kupujejo pa tudi
nove kimone, sprejemajo nove sklepe. Ginza je en sam
neskončen prodajni prostor, poln čudežnih stvari, trgovine
pa so natrpane s prelepimi okraski.
Pred vsemi hišnimi vrati stojita bambus - simbol pravič-
nosti, zvestobe in vztrajnosti - in bor, simbol dolgega živ-
ljenja. Vhode zapira vrv iz slame, ki odvrača bolezni, in rak,
ki žari kot škrlatna pika sredi obdajajočega zelenja in spo-
minja na srčno željo vsakega Vzhodnjaka: da bi živel ne-
skončno dolgo. Trpka pomaranča govori o »rod za rodom«,
na rdeče lakiranih pladnjih pa stoje skodelice sake brez
ročajev za banzai (za nazdravljanje) in kolački, imenovani
mochi. Mochi so strašni kolački iz leplivega riža, ki posta-
nejo v ustih tem večji, čim dlje jih ješ, so kot gumi, ki ga ni
mogoče razgristi, sprijemajo pa se kot lepivo. Te kolačke za
novo leto povsod ponudijo in tisti, ki noče biti nevljuden,
se jim ne more izogniti. Najbolje je, da jih poskusiš pogolt- i
niti tako, kot jastreb pogoltne svoj plen, potem pa se prepu- \
stiš upanju, da bo o priložnosti spet vse prišlo iz želodca, i
Kar koli delajo v tem času, vse ima simboličen pomen, i
Tako jedo ne primer »slanikove otroke« (ikre), ker so ti '
simbol rodovitnosti. Vse jedi pripravijo že pred praznikom,
v novoletni noči pa sploh nič ne kuhajo in tudi ne gredo k
počitku. Hiše ne smejo pometati, da bi ne pregnali sreče,
goste pa sprejemajo šele po polnoči. Vsi, domači in gostje,
morajo popiti skodelico sakeja in na ta dan ima vsak pra-
vico, da se ga naleze. Trgovina na večer pred novim letom
cvete, razigrana množica se preriva in suva s komolci, na
novega leta dan pa je vse mirno. Samo moški se vozijo na
obiske z rikšami, ki imajo zadaj privezano zastavico, in
vedno podrejeni obišče nadrejenega. Hišne gospodinje
ostanjeo doma in strežejo gostom.
Prvi teden po novem letu igrajo doma z otroki družabne
igre, na cesti pa vse igra perjanko (badminton). V trgovinah
prodajo v tem času veliko loparjev, večina med njimi je
okrašenih s podobami znamenitih igralcev - podobe so Iz
svile in lepo poslikane - tu in tam pa so loparji okrašeni
tudi z vejicami cvetočih češenj in drugimi okraski. Loparji
so različne velikosti, so majhni za otroke, in veliki kot so
naši teniški loparji.
Mraz še ni pritisnil, čeprav je bil hibyjaški park že skoraj
gol in je siva megla že otožno krožila okoli dolgih borovih
iglic. Nad sivimi strehami torijev so viseli sivi zimski
oblaki, sive so bile ceste, sivo rjava je bila reka Sumido,
Japonci pa so bili zimsko oblečeni v zato podložene prešite
kimone, v maminem kimonu je tičal otrok in z nepokrito
glavo kukal iz njega kot na njivi pozabljena repa. V teh
dneh so svečano jedli sedem zdravilnih rastlin, osmi dan
po novem letu pa so svečano prebrali pesem leta, ki jo je
nagradil sam cesar. Vladar je določil tekmo in vsak se je
lahko udeležil tekmovanja. Udeležili so se ga tudi princi.
Najboljše pesmi so zjutraj na dan ko so razglasili izid
tekmovanja, predložili cesarju, ki je potem izbral najboljšo
in jo nagradil.
Vsak Japonec na večer pred novim letom kaj pokloni in
tudi jaz sem dobila od vseh učencev in znancev ljubka
darila, ki sem jih uvrstila v svojo zbirko. Bambusove škat-
lice, prevlečene z lakom, svilene torbice, japonski koledar,
en kakemono (stenska slika) a tudi uporabne stvari, kot so
kolački, riž, čaj. Za novoletne praznike so me vabili v razne
kraje, tako da sem spoznala vrsto neznanih jedi. Vedno
sem, kot je to zahteval običaj, sedela na rogoznici, sprva s
petami pod sabo, potem pa s postrani iztegnjenimi nogami,
da mi ne bi čisto otrpnile. Najtežje je bilo vstati, kajti vselej
sem se nekoliko prekucnila, preden sem spet ulovila rav-
notežje in mi je začela po nogah krožiti kri.
Nekaj pa mi je bilo vedno neprijetno: izguba čevljev.
Zdelo se mi je, da je z njimi ostalo na poledenelem pragu
vse moje zaupanje samo vase, in temna stran praznovanja
je bila, da si moral pri odhodu vtkaniti noge v mrzle čevlje.
Pri sedenju skriješ noge iz dveh razlogov: prvič zaradi
običaja in toplote, drugič pa zato, ker imaš zaradi nogavic
vedno slabo vest. Naj bodo še tako nove, luknje v njih se
porajajo hitreje kot greh.
Sicer pa sem ob majhnih mizicah sedela prav spretno,
vzela iz papirnatega ovoja še nerabljene hashi, se pravi
jedilne paličice, polovila z njimi vse, kar je bilo na posa-
meznih krožničkih in v lončkih, in to prenesla v mojo
posodico za riž, potem pa sem vse skupaj prav spretno
zmetala v usta. S tem vzhodnjaškim orodjem sem prav
rada jedla in imenitni suhi riž, ki nadomešča kruh, še danes
pogrešam. Z iztegnjeno dlanjo sem, tako kot je treba, dvig-
nila skodelico, jo podala ob strani sedeči gospodinji, nato
pa jo s prav tako kretnjo in z vzklikom »ponižno spreje-
mam« spet vzela in dvignila do čela.
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 1-8. januar 198
ZAkRATEKČAŠ IN RAZVEDRILO
GROB V
MORSKIH
GLOBINAH
Tam, kjer so nekoč bogata-
ši uživali svojo »Indijo Koro-
mandijo«, so lansko pomlad
kraljevale le še mačke in kr-
delo podgan. Zarjavela,
strohnjena in zapuščena kot
ogromna ladja strahov, je
»Bremen« sledila holand-
skemu vlačilcu Sumatric
skozi Indijski ocean. Staro
ime ladje so prepleskali v Fi-
lipinas Saudia. Pravzaprav
se je stara lady inkognito od-
pravila na zadnjo vožnjo. Od
Saudove Arabije naj bi jo od-
vlekli na Taivan. Toda zgodi-
lo se je drugače. Osmega ju-
nija zvečer so morali na vla-
čilcu popustiti vrvi, ker bi si-
cer zaradi močnih valov že
načeta ladja za sabo potegni-
la še vlačilec. Se eno noč se
je bojevala z valovi, drugo ju-
tro pa se je popolnoma poto-
pila. Valovi so pogoltnili tudi
42-letno razgibano zgodovi-
no tega parnika.
Njena kariera se je začela
pod imenom Pasteur, ko je
pred drugo svetovno vojno
peljala zlate zaklade franco-
ske nacionalne banke pred
nemškimi okupatorji v Ka-
nado. Malo pozneje je služila
hitremu transportu vojaških
enot in prepeljala nad 4000
ameriških vojakov preko At-
lantika. Njeno luksuzno
opremo so žrtvovali za do-
movino. Po vojni so ji kot
edini ladji na svetu podelili
križ francoske legije časti.
Po vojni je prevažala vojake
v Indokino in na področje
Sueškega   prekopa.    Leta
1957 so jo kupili Nemci in jo
predelali v luksuzni parnik
pod imenom »Bremen«. Ta-
kratni francoski ministrski
predsednik Michel Debre je
bil zelo ogorčen, češ, ladjo s
tako pomembnim odlikova-
njem prodajo Nemcem, proti
katerim se je pravzaprav bo-
rila. Leta 1959 je vozila na
liniji Bremenhaven-New
York. Z njo so se prevažali le
bogataši. Leta 1972 so jo kot
nekakšno deficitarno blago
prodali grškemu ladjarju
Chandrisu. Ta jo je preime-
noval v Regino Magno. Leta
1976 jo je prodal v Saudovo
Arabijo kot ladjo-hotel. Toda
stara kot je bila, tudi temu
namenu ni mogla več služiti.
Kupila jo je neka taivanska
firma kot odpadni material
za 6 milijonov mark. Nadalj-
njo zgodbo pa poznamo, o
čemer pričajo tudi posnetki.
Britanska zavarovalna druž-
ba Lloyd je morala plačati
zavarovalnino za totalno iz-
gubo. Ponosni parnik si je
izbral častni grob: globino
morja!
IMATE ČAS?
NAPIŠITE KAJ ZA
NOVI TEDNIK
ALI
RADIO CELJE!
NAGRADNA
KRIŽANKA OB
3S'LETNICI
NOVEGA
TEDNIKA
Spoštovani bralci, odšle
bo v vsaki številki Novegj
tednika nagradna slikovni
križanka. Z nagradami bo
do sodelovale različne de
lovne organizacije, za zače
tek pa vam nagrade in ne
kaj trenutkov razvedrili
poklanja naše uredništv(
ob jubileju Novega tednika
Upamo, da bomo v lett
uspeli pripaviti še kakšne
obliko primernega razve
drila, saj ste tudi v anketi
izrazili željo, da bi bilo ;
tedniku več prispevkov, ki
bi krajšali čas a obenem nt
bi bili namenjeni zgolj za
bavi. Toliko za uvod.
NAGRADNI
RAZPIS
1. nagrada 300 din
2. nagrada 200 din
3. nagrada 100 din
Pri žrebu bomo upošteval
le pravilne rešitve, pošljitt
pa jih najpozneje do torka
13. januarja do 9. ure. Prine-
sete jih lahko tudi osebno v
uredništvo, na hodniku k
poštni nabiralnik. i
NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA NOVI TEDNIK
ALIZE
VESTE...
NI ČUDEŽA
Praznoverja je povsod do-
volj, zakaj ga ne bi bilo nekaj
tudi v samostanu sv. Nauma,
na robu Ohridskega jezera,
blizu jugoslovansko-albem-
ske meje. Ce boste obiskcdi
kdaj ta samostan in prislonili
uho na grob sv. Nauma, bo-
ste slišali nekakšno trkanje,
kot da tolče srce. Včasih so
ljudje menili, da tolče svetni-
kovo srce. Gre pa za čisto
naraven pojav. Tla okrog sa-
mostana so bogata z vodo;
vsepovsod je polno izvirov.
Vode tečejo tudi pod cerkvi-
jo, ponekod tudi kaplja, po
naključju pa se to najbolj sli-
ši prav nad samim grobom
sv. Nauma. Ko boste v cerk-
vi, si oglejte še freske. Na eni
izmed njih boste videli sve-
tega Nauma, kako se vozi na
vozilu, ki ga složno vlečeta
vol in medved. Ni še prever-
jeno, ali je tudi to čudež.
ŽIVI KRIŽ
Na Bregu nad Pazinom, ob
vhodu v Lindar, stoji stara
cerkvica sv. Katarine; v nje-
ni notranjosti je zanimiva
freska iz leta 1409, na kateri
je prikazan takoimenovani
živi križ. To je zelo zanimiva
in redka kompozicija, morda
celo edinstvena v naši drža-
vi. Na njej so kraki Kristuso-
vega križa spremenjeni v šti-
ri roke, ki simbolično prika-
zujejo dobro in zlo.
NAJBISTREJŠE
JEZERO
Med vsemi večjimi jezeri v
Jugoslaviji ima Ohridsko je-
zero najbistrejšo vodo. Pone-
kod je mogoče videti do 22
metrov globoko. Zato ni ču-
dno, da živi v jezeru znana
ohridska postrv (ki je naj-
boljša, kadar jo pripravite na
ohridski način: zavito v list
mlade trte ali v zeljni list).
Treba se je odločiti in obi-
skati Ohrid.
SINCLAIR O
DUBROVNIŠKEM
MESTNEM OBZIDJU
Dubrovniško obzidje šte-
jejo med največje in najlepše
utrdbe v Evropi. Tako so le-
pe, skladne in čv^dovite, da
jih je slavni ameriški pisatelj
Louis Sinclair v neki svoji
knjigi prištel med največje
svetovne zanimivosti. (Ob
kanjonu reke Colorado in
beneškem Canalu Grande z
doževo palačo omenja tudi
staro obzidje mesta Dubrov-
nika). Obzidje je dolgo 1940
metrov, oklepa pa površino
140.000 kvadratnih metrov.
Prvi zidovi so nastali že ob
ustanovitvi Dubrovnika; z
zidavo so nadaljevali v dese-
tem stoletju, v petnajstem
stoletju pa so obzidje kon-
čali.
NJEGOŠEV PRSTAN
Na otoku Hvaru hranijo
tudi prstan Petra Petroviča
Njegoša. Prstan je v lasti
družine dr. Jože Avelinija.
Njegov sin je podedoval
prstan od svoje matere, nje-
nemu dedu pa ga je podaril
sam Njegoš. Prstan je zlat in
ima vgraviran napis in Nje-
gošev monogiam.
EDINI V DALMACIJI
Med zelo redke stavbe iz
turških časov v Dalmaciji so-
di tudi minaret džamije v Dr-
nišu. Stoji na gričku nad
mestnim obzidjem. Številne
strele so ga sčasoma tako po-
škodovale, da je od vitkega
minareta ostala samo še po-
lovica. Turki so prišli v Dmiš
leta 1520.
TO JE ULOV
To ni ribiška šala. Meho
Catič iz Bugojna je ulovil na
trnek sulca, težkega osem ki-
logramov, dolgega pa 90 cen-
timetrov. Ko ga je odprl, je
našel v drobu dva lipana, tež-
ka po 25 dekagramov in 30
centimetrov dolgega klena.
To pomeni, da je Meho na en
sam trnek naenkrat ulovil
štiri ribe.
OD LETA 1858 j
Ne pravimo zaman Hvan
jugoslovanska Madeira. Imi
izjemno blago podnebje, pi
tudi eno najstarejših meteo
roloških postaj pri nas. Po
staja deluje že vse od leti
1858. Ustanovil jo je dr
Grgur Bučič. Po dosedanji!"
opažanjih pade na otok sne{
samo enkrat na leto, pa še fe
se hitro stopi. ^
AMADEUS POROČA
Konec čvekanja po telefonih, vendar še več
čakanja. Takšen bi bil moj skromni komentar na
vest, da bodo impulzi po treh minutah telefon-
skega pogovora precej dražji. V to sta me prepri-
čali tudi dve moji sosedi, ki svak dan obereta
preko žic vso sosesko. Pravita, da bodo po dveh
minutah in devetinpetdesetih sekundah preki-
nile pogovor in čvekale naprej. Ni kaj, iznajdlji-
vost jim pa moram priznati.
št. 1-8. januar 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
ZMAGO SAGADIN KOMENTIRA PRVI DEL PRVENSTVA
»Na enajstih tekmah
prvega dela lige smo za-
beležili pet zmag in šest
porazov tako, da smo po
prvi polovici lige pristali
z desetimi osvojenimi
točkami na sedmem me-
stu razpredelnice. Od še-
stih tekem na domačem
terenu smo jih pet dobili
in eno izgubili (s trenutno
vodečim čačanskim Bor-
cem). Z vseh petih gosto-
vanj smo se vrnili poraže-
ni kljub temu, da smo
tekmi z Alhosom v Sara-
jevu in Slobodo v Tuzli za
las (v zadnji minuti) izgu-
bili. Z doseženim rezulta-
tom smo zadovoljni, kar
nam daje realne možno-
sti, da si zagotovimo ob-
stanek v ligi, kar je naš
edini cilj v tej tekmovalni
sezoni.
Odhodi Pipana in Po-
lanca (Iskra-Olimpija) ter
Prodana, Tovornika in
Janžka (JLA) so naše
vrste kvalitetno tako osi-
romašili, da smo z veliko
bojaznijo startali v najtež-
jo sezono. Poleg tega nam
cel prvi del lige ni igral
edini izkušeni center
Kralj (zlom fibule) pa tudi
organizator igre M. Saga-
din je pavziral prvih se-
dem kol (poškodba liga-
menta). Edini pravi okre-
pitvi Mitja Muha in Dra-
gan Pribanovič vsekakor
nista kompenzirala odho-
da omenjenih igralcev, še
manj so to uspeli mladi
igralci Musovič (19 let),
Aničič (20) in Kafedžič
(22), ki so na svojo željo
pristopili v naš klub iz
nižjerazrednih ekip.
Precej težav nam je
povzročila tudi pogosta
zasedenost dvorane Golo-
vec, nikjer drugje pa ni-
smo uspeli dobiti dvora-
ne za dopoldansko vad-
bo. Vendar nas vse te te-
žave niso omajale, borili
smo se in borili se bomo
še bolj, da izborimo oz.
zadržimo status I. B li-
gaša.
Malce razočarani smo
nad podporo celjske pu-
blike v prvem delu, saj
smo prečesto ostajali »sa-
mi« v boju z enakovre-
dnim ali kvalitetnejšim
nasprotnikom. Liga je
izenačena (izstopa le Bo-
rac) in v njej ni takoime-
novanih »levih« ekip. Vse
to so izkušene in uigrane
celote z od nas ustreznej-
šimi strukturami ekipe,
saj imajo vsi »višino« in
nas prekašajo v igri pod
košem (v skoku, moči) in
jasno vse to so ekipe, ki
vadijo osem do desetkrat
tedensko!
Mi smo Novoletne praz-
nike izkoristili za inten-
zivno vadbo (dvakrat
dnevno), saj nas že na za-
četku drugega dela lige
čakata dve težki gostova-
nji: v nedeljo, 11. januarja
pa igramo z IMT v Beo-
gradu. Nasprotnika sta
težka, če ne celo pretežka
za nas, vendar brez upa-
nja le nismo še posebej,
če se bomo iznebili »gri-
pe«, ki v teh dneh napada
naše igralce, ki sicer dela-
jo izredno prizadevno in
srčno, kar bo naš glavni
adut v drugem delu lige,
kjer moramo biti uspeš-
nejši.«
NOVO PRESENEČENJE
PARTIZAN GABERJE CELJE
Takoj po Novoletnih praz-
nikih smo v športno uredniš-
tvo dobili sicer tiskovno in
oblikovno povsem enostav-
no, skoraj bi rekli neopazno
brošurico, v kateri pa se
»skriva« na stotine resnično
hvaležnih podatkov. Člani
enega najboljših tovrstnih
društev pri nas - TVD Parti-
zan Gaberje - so znova pre-
senetili. Poiskali so možnost,
kako bi na najbolj enostaven
način sporočili širši javnosti,
kaj so naredili, kaj delajo in
seveda, kaj načrtujejo.
Na šestnajstih polovičkah
A4 formata razložijo vse, kar
potrebujemo. Začnejo s
»Partizan Gaberje danes« in
zaključijo s slikovnim prika-
zom, kdaj katere sekcije va-
dijo. Današnji zapis ima pre-
malo odmerjenega prostora,
da bi navedli vse, kar piše v
brošurici. Bo pa v prihodnjih
tednih dovolj časa, da bomo
vse ali vsaj del tistega objavi-
li   kot  dober  pripomoček
ostalim, da se poslužijo iste
oblike in ponudijo v spozna-
vanje svoje delo širšim mno-
žicam.
Njihova najvidnejša priz-
nanja: Zastava Maršala Tita,
Bloudkova plaketa. Zlata
trim značka. Specialna di-
ploma, Šlandrova nagrada.
Plaketa RK ZSMS, Prizna-
nje OF, Plaketa...
V društvenih vrstah pri re-
dnem delu 27 (!) vadbenih
skupin združujejo 980 čla-
nov (694 žensk, 286 moških)
vseh starostnih skupin od 3
let pa do 70 in več.
Ker vemo, da so objavljene
stvari v brošuri bile realizira-
ne in da tiste, ki jih napove-
dujejo še bodo, ima prav zato
to gradivo še večjo težo. Je
pa tudi izredno lep prispe-
vek k zbiranju športne zgo-
dovine v našem mestu, kjer
smo lani slavili 90-letnico or-
ganizirane telesne vzgoje.
Pohvaljeni!
TONE VRABL
NAKRATKO
GRABNER, KAMPUŠ,
JUG IN BRINOVEC
OBČINSKI PRVAKI
Občinska zveza Društva
prijateljev mladine Žalec je
pripravila občinsko šahov-
sko prvenstvo za pionirje in
pionirke. Nastopili so pred-
stavniki sedmih šol: Griže
(11 udeležencev), Petrovče
(4), Polzela (9), Prebold (5),
Šempeter (8). Vransko (2) in
Žalec (14) ali skupaj 53 tek-
movalcev. Med mlajšimi pio-
nirkami je zmagala in s tem
postala občinska prvakinja
NIVES GRABNER (Griže)
pred Judito Knap (Griže),
Martino Kač (Šempeter) itd.
Med mlajšimi pionirji je bil
najboljši ANDREJ KAM-
PUŠ iz Žalca pred Mitjo Uri-
skom in Rihardom Virantom
(oba Griže) itd. Med starejši-
mi pionirkami je slavila
ZDENKA JUG (Polzela)
pred Martino Painkert (Ža-
lec), Ljubico Rodušek (Sem-
jjeter) itd. Najmočnejša kon-
kurenca je bila med starejši-
mi pionirji, kjer je nastopilo
21 tekmovalcev, v finale pa
se jih je uvrstilo enajst. Zma-
gal je FRANC BRINOVEC
(Žalec) pred Markom Povše-
tom (Šempeter), medtem ko
so tretje do peto mesto delili
Sandi Škoflek in Marjan
Panjkert (oba Žalec) ter Ivi
jLorenčak (Griže) itd.
' tv
MUSIL V LIBOJAH
i Mednarodni šahovski
mojster Vojko Musil iz Ma-
ribora je gostoval v KIL Li-
boje in odigral simultanko
na 30 šahovnicah. Petin-
dvajsetkrat je zmagal, izgu-
bil pa z Gučkom, Jurakom
in Avsecem ter remiziral z
Uriskom, Kosom, Grumom
in Kvedrom.
NOVOLETNI TURNIR V
PREBOLDU
Na prvem novoletnem ša-
hovskem turniriu v Prebol-
du je nastopilo 30 šahistov.
Presenetljivo je zmagal
Franci Brinovec ml. iz Žalca
pred očetom Brinovcem,
Plevnikom iz Velenja itd. V
drugi skupini je bil najboljši
Kunst iz Griž, v tretji pa Voš-
njak iz Prebolda.
Po končanem turnirju je
še bil zanimiv nastop bratov-
skih šahovskih dvojic, kjer
sta zmagala brata Skoka iz
Prebolda pred bratoma Pe-
terneloma iz Šempetra, Štor-
manoma iz Šempetra itd.
Nastopilo je deset bratov-
skih dvojic.
Na novoletnem turnirju
ŠK Savinjčan v Šempetru je
zmagal Martin Štorman pred
Stanetom Skokom in Pe-
trovskim iz Velenja.
JOŽE GROBELNIK
LORGER V
ŠAHOVSKEM KOTIČKU
Znani športnik, atlet,
STANKO LORGER, je na
povabilo voditelja šahov-
skega kotička FRANCA
PEŠCA, sodeloval v prvi le-
tošnji oddaji »Ponedeljko-
vo športno dopoldne«. Kako
Stanko Lorger v šahovskem
kotičku? Poleg tega, da je
bil odličen atlet in da je
zdaj vrsto let odličen preda-
vatelj matematike, zna zelo
dobro igrati šah. Pravza-
prav to počenja domala ce-
lotna njegova družina. Se-
veda je radijski pogovor te-
kel tako o šahu pa tudi atle-
tiki, kjer je na vprašanje,
kaj bi njemu pomenil uspeh
na lanski olimpiadi v Mosk-
vi odkrito odgovoril: »Tam,
kjer ne nastopajo vsi naj-
boljši športniki sveta, je
vsak vidnejši uspeh manj
vreden, kot bi bil sicer.«
Povejmo še to, da je Stan-
ko Lorgar bil rojen leta
1931, to pa pomeni, da bo
letos srečal Abrahama. Ho-
di in govori pa tako hitro,
da bo Abrahama gotovo
»obšel«! Stanko, še naprej
tako pogumno »čez« leta,
kot včasih čez ovire!
TONE VRABL
MATJAŽ MIKAC
NAJBOLJŠI
Kljub temu, da je Franc
Pešec osvojil prvo mesto na
zadnjem, desetem turnirju
Celja, ki ga je pripravilo ŠD
Celje pod pokroviteljstvom
EMO Celje ob dnevu JLA, je
najboljši igralec hitropotez-
nega šaha v letu 1980 mladi
Matjaž Mil:ac. Na desetih
turnirjih v preteklem letu je
namreč zbral skupaj 42 točk
in zmagal pred Štuclom (oba
Celje) 37, Crepanom (Žalec)
36, Pertinačem 30, F. Pešcem
17, Bogadijem (Celje) 9, Sko-
kom (Šempeter) 7, Pišornom
6, J. Pešcem (oba Celje) 6,
Pajkom (Velenje) 6, Jazbe-
cem in Ceglerjem (oba Celje)
5 točk.
TOMAŽIČ - URH
ZMAGOVALCA
Celjski kegljači so tik
pred Novim letom pripravi-
li tradicionalno tekmova-
nje mešanih parov. Po pred-
hodnem žrebanju sta naj-
boljši rezultat dosegla Slav-
ko Tomažič in Magda Urh,
ki sta podrla 884 kegljev.
Slavko je porušil 470, Ma-
gda pa 414 kegljev. Sledijo:
Alojz Urh - Lojzka Bajde
870, Ivan Šrot in Marija Se-
ško 820 kegljev itd.
J. KUZMA
DOMA ŠELE FEBRUARJA
Pred hokejisti HDK Celje je težka serija srečanj
izven Celja. Po srečanju proti Vojvodini, katero so
Celjani odigrali včeraj, sledi namreč dolga serija gosto-
vanj. Najprej se bodo Celjani pomerili v soboto v Za-
grebu proti Medveščaku. sledijo pa še srečanja proti
Tivoliju, Partizanu v Beogradu, Jesenicam in Olimpiji!
Sele 7. februarja se bodo Celjani ponovno pomerili v
Mestnem parku proti vrsti Crvene zvezde iz Beograda
ter v zadnjem kolu proti Tivoliju. To bo 28. februarja,
ko bo prvenstvo končano.
Vse to pomeni, da bo iz srečanj na gostovanjih po-
trebno osvojiti vsaj šest točk, kajti le tako bodo Celjani
obdržali tretje mesto pred Partizanom iz Beograda.
Vsi igralci pri HDK Celje obljubljajo odprto in bor-1
beno igro. Seveda so favoriti v srečanjih proti Tivoliju,'
Medveščaku in Partizanu, toda omeniti velja, da sej
ekipi Medveščaka in Tivolija borita za obstanek v ligi
ter bo zato v teh srečanjih najtežje.
HDK Celje bo februarja pripravil tudi tradicionalni
turnir »Memorial Janeza Kokalja«, na katerem bodo
sodelovali igralci Medveščaka, Kranjske gore in ver-,
jetno tudi ekipa iz Avstrije.
J. KUZMA
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA
PREJELI 733 ODGOVOROV
Z igro bomo nadaljevali tudi letos
V lanskem letu smo neka-
ko z bojaznijo začeli z uvr-
ščanjem šahovskega kotič-
ka v naše ponedeljkove
športne dopoldneve. Potem
smo dodali še nagradno
igro in jo razširili s kuponi
v Novi tednik. Razmišljali
smo ali smo naredili prav.
Danes ne dvomimo, ampak
smo globoko prepričani, da
smo, po šahovsko poveda-
no, potegnili najboljšo mož-
no potezo. Poskus je padel
na plodna tla in zato bomo z
njim oz. igro in šahovskim
kotičkom nadaljevali tudi
letos.
Seveda pa ne bi uspeli, če
za vse to ne bi skrbel nadvse
prizadevni, skrbni in natanč-
ni FRANC PEŠEC, dober ša-
hist in odličen poznavalec te
kraljeve igre ter sploh člo-
vek, ki je v današnjem času
iz čistega ljubiteljstva pri-
pravljen še kaj narediti. Ta-
ko je Franc Pešec pripravil
podroben pregled vseh lan-
skih šahovskih iger.
Kdo so bili vse gostje v
»tvojih« šahovskih kotič-
kih?
F. Pešec: »Januarja Zvone
Dežnak, februana Matjaž Mi-
kac in Vojko Musil, marca
smo obiskali na domu zdaj
že pokojnega Mirka Fajsa,
med nami pa je bil tudi
Franc Gazvoda. Po telefonu
se nam je oglasil Ivo Bajec.
Aprila sta prišla Jano Bervar
in Vojo Džinovski, maja pa
Zlatko Bezjak in Štefan
Cvar. Junija smo se pogovar-
jali z Robertom Cegleriem in
Cirilom Knezom, julija pa s
Francem Dečkom in ing. Bo-
risom Nečemerjem. Avgusta
sta prišla Milan Goršek in
Mladen Jazbec, septembra
pa Božo Štucl in Aco Gro-
šev. Ponovno se je oglasil tu-
di Ivo Bajec. Oktobra smo
imeli na obisku dr. Antona
Kovača in Draga Kristana,
novembra Romana Leska in
Mirana Gerželja ter decem-
bra Zvoneta Streicherja, To-
ma Studničko in Franja Bo-
gadija. V Ljubljano smo po-
klicali Bruno Pcirmo.«
V lanskem letu smo izgu-
bili precej dobrih šahistov
in šahovskih organizator-
jev ...
F. Pešec: »Lani smo se po-
slovili od trojice šahistov, ki
so leta 1950 pomagali naši re-
prezentanci osvojiti zlato
medaljo na olimpiadi v Du-
brovniku, to so Vasja Pire
(malo pred smrtjo je napisal
tudi prispevek za naš šahov-
ski kotiček!), Milan Vidmar
in dr. Petar Trifunovič. V Ce-
lju pa smo izgubili Iskrena
Pipuša, Mirka Fajsa in Džura
Vučkoviča.«
Kdo vse je prispeval na-
grade za šahovsko igro?
F. Pešec: »Metka Celje,
TTG, Aurea, EMO, Vojko
Musil, Steklarna Rogaška
Slatina, REK Velenje, Pivo-
varna Laško, Železarna Što-
re, Kovinotehna Celje, Stra-
ža Rogatec, Gorenje Velenje,
ponovno TTG Celje in In-
grad Celje. V enajstih nagra-
dnih igrah smo podelili 37
nagrad oz. z decembrskimi
kar 40!«
Kako pa je bilo z odzivom
na šahovsko igro med bral-
ci in poslušalci?
F. Pešec: »Prejeli smo 733
odgovorov ali v poprečju 67
na eno igro. Med vsemi po-
slanimi odgovori je bilo sa-
mo 62 nepravilnih, kar po-
meni, da je odstotek pravil-
nih zelo visok, 92 odstotkov.
To pa dokcizuje, da poslušal-
ci Radia in bralci Novega te-
dnika poznajo šahovsko igro
in njeno zgodovino.«
Pripravljaš za letos kaj
novega?
F. Pešec: »Saj ne smemo
korakati na istem mestu...«
In še izžrebanci v zadnji
lanski šahovski nagradni
igri. Žreb je opravil Franjo
Bogadi, tehnični urednik
Novega tednika, sicer pa iz-
jemno dober poznavalec ša-
hovske igre. Takole je izvle-
kel:
1. nagrada: LOJZKA
PERTINAC, Trubarjeva 34,
Celje (enoletna brezplačna
naročnina Novega tednika),
2. nagrada: MARTIN PE-
TRINJAK, A. Kovačiča 1,
Zagreb (posoda EMO CE-
LJE) in
3. nagrada: IDA LOTRiC,
Zagrad 49, Celje (žensko kri-
lo MIK Prebold)!
Zaradi Novoletnih praz-
nikov je izjemoma možno
pošiljati odgovore na danes
še enkrat objavljeni kupon
do 15. januarja!
TONE VRABL
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 12
v naši olimpijski šahovski reprezentanci, ki je osvojila tretje mesto in
bronasto medaljo na Malti, so nastopili tudi trije bivši mladinski
svetovni prvaki. Da so to lahko postali, so morali pred tem postati
državni mladinski prvaki.
Vprašanje:
kdo Izmed omenjene trojice je kar trikrat zapored (leta 1958, 59 in
60) osvojil naslov državnega mladinskega prvaka, nato pa še
enkrat svetovnega?
BORA IVKOV     BRUNO PARMA     BOJAN KURAJICA
Pravilni bdaovor obkrožite, kupon izrežite in nalepite na
dopisnico (er pošljite najkasneje do 15. januarja 1981 v
našo redakcijo. Trije bodo nagrajeni, nagrajuje pa DO
INGRAD CELJE!
20. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 1 - 8. januar 19
ZGODILO SE JE...
PROMETNE
NESREČE
PROMETNE
NESREČE MED
PRAZNIKI
Ni jih bilo veliko, so pa
med prazniki umrle kar
tri osebe. Nekaj ur po ne-
sreči, ki je bila v četrtek
okrog enih zjutraj, je v
celjski bolnišnici umrla
20-letna NEVENKA ME-
DVED iz Velenja. Medve-
dova je bila sopotnica v
avtomobilu, katerega je iz
Velenja proti Gorenju vo-
zUa MARJANA KU-
STER, 24, iz Mozirja. Ker
pa je vozila prehitro, cesti-
šče pa je bilo poledenelo,
jo je začelo med zavira-
njem v Lokovici zanašati.
Zapeljala je na travnik,
kjer se je avtomobil pre-
vračal in obstal v 9 m glo-
bokem potoku Lokovšči-
ca. Najhuje se je ranila
Medvedova, pa tudi dva
sopotnika imata težje po-
škodbe, voznica Kusterje-
va pa le lažje. Škode na
vozUu je bilo pri tej nesre-
či za 120.000 dinarjev.
1. januarja se je smrtno
ponesrečil tudi 22-letni
traktorist MARJAN DRO-
BINC iz Bukovja pri
Šmarju. Tudi on je zaviral
na poledenelem klancu,
pa ga je zaneslo v desno,
kjer se je traktor prevrnil
in Drobinca pokopal pod
seboj.
Tri tedne po prometni
nesreči (bila je 12. decem-
bra v Pristavi) je v mari-
borski bolnišnici umrl 28-
letni FRANC GABER-
ŠEK iz Nezbiš. Gaberška
je takrat, ko je ležal ob
motorju na cestišču, pre-
vozil tovornjak in ga po-
škodoval s podvozjem.
Žal so bile poškodbe zelo
hude.
Tudi na Silvestrovo so
celjski miličniki obravna-
Vcili eno prometno nesre-
čo. Na Dečkovi cesti v Ce-
lju je v križišču pred Ae-
rom stal pešec MILUTIN
AKSENTIJEVIČ, 37, iz
Celja. Ko se mu je pribli-
žal voznik osebnega avto-
mobila, pa je Aksentijevič
stopil predenj in tako ga
je vozilo zbilo po cestišču.
Pešec ima hude po-
škodbe.
USODNA HOJA PO
PROGI
Med obema tiroma v
bližini Pivovarne v La-
škem je hodil VJEKO-
SLAV PILKO, 41, iz De-
snica pri Pregradi. Za
njim je prij)eljal elektro-
motomi potniški vlak in
strojevodja je pešca opazil
na razdalji približno 70
metrov. Zaviral je in ga
opozarjcd z zvočnimi sig-
nali. Aksentijevič se je
umaknil v levo, vendar
premalo in vlak ga je zbil
po progi. Poškodbe so bi-
le tako hude, da je Aksen-
tijevič na kraju nesreče
umrl.
KRONIKA
S POSTAJE MILICE
V ŽALCU
MOŽ JE POBESNEL
Nekaj dni pred novim
letom, ko si tudi sicer za-
želimo obilo sreče in med-
sebojnega razumevanja,
je ob dveh zjutraj prišel
domov v ulico F. Pohlina
v Žalcu vinjeni B. M. Do-
ma je razsajal ter iz stano-
vanja nagnal ženo in otro-
ka, povrhu vsega pa še,
bojda nehote, prebudil
vse sosede. Pri sodniku za
prekrške bo B. M. bržčas
bolj pohleven.
POŠTENI TAT
Odklenjen avtomobil je
v Aškerčevi ulici v Celju
pustil L. L. iz Celja. Mimo
je prišel mladoletni B. B.
ter iz avtomobila ukradel
torbico z dokumenti. Ne-
kaj dni kasneje je otročeta
pričelo stiskati pri pošteni
duši, obiskal lastnika av-
tomobila ter mu vrnil če-
kovno knjižico, rekoč, da
jo je našel. Ker si verjetno
s čeki ni mogel pomagati,
je upal vsaj na nagrado.
Miličniki pa so kaj kmalu
ugotovili, da ima sinko
doma še torbico z drugimi
ukradenimi predmeti. Ce
so ga starši med tem že po
zadnji plati, še ne vemo.
Lahko pa bi tudi lastnika
avtomobila zaradi njego-
ve lahkomiselnosti.
LAČNA
MLADOLETNICA
Mladoletna A. O. se je
dopoldne ob osmi uri
sprehajala v samopostrež-
ni trgovini NAMA v Žal-
cu. Bogato neiložene poli-
ce razno raznih dobrot so
jo tako močno premamile,
da se ni mogla premagati
in ukradla je zavitek rola-
de. Mamica bi lahko doma
otrokom večkrat spekla
sladkarije, pa se ne bi do-
gajalo kaj takega...
MOKER JE OVIRAL
PROMET
Novoletno vzdušje je
prevzelo tudi možakarja
M. L., ki je ob magistralni
cesti pri bifeju Storman
obleži moker in blaten
(od česa lahko domnevate
sami). Ko so ga maligani
malce zapustili, se je na-
potil domov ter na cesti
oviral promet. Občani, ki
so ga prijavili, so žalske
miličnike zaprosili naj pri-
dejo po tovariša z ustrez-
nim vozilom, ki bi bilo
primemo za prevoz mo-
krega in blatnega človeka.
NEVESTO JE
ODPEUAL i
Oče P. T. iz Kasaz je pri- \
javil miličnikom, da jej
njegov zet H. P. iz Avstrije
(tudi sicer je Avstrijec)
znova prišel v Jugoslavijo
ter že tretjič zapored prisi-'
lil svojo zakonito družico,
da gre z njim nazaj v Av-
strijo, od koder je sicer že
nekajkrat ušla. To ni nič
čudnega, saj je Avstrijec
zelo ljubosumen in meni,
da je za njegovo najdražjo
najbolj primemo mesto -
hišni pripor. Mednarodna
ljubezenska avantura s
posledicami...
J. V.
V osnovnih šolah celjske
regije uspešno delujejo pla-
ninski krožki, ki so člani SSD
posameznih šol. Iz nepopol-
nih statističnih podatkov je
na šolah v občinah Žalec, Ve-
lenje, Celje, Mozirje, Šentjur,
Šmarje, Laško in Slovenske
Konjice 29 planinskih krož-
kov. Na nekaterih šolah sta
celo po 2, in sicer na ružji in
na višji stopnji po eden. To je
priporočljivo zaradi lažje or-
ganizacije izletov glede na te-
žavnostno stopnjo. V te krož-
ke je vključenih okrog 900
učencev, kar ni majhno števi-
lo. Največ planincev je v žal-
ski občini, saj delujejo na
vseh devetih centralnih šo-
lah, kar je največja zasluga
MDO Savinjskih planinskih
društev. V Celju, ki ima naj-
več učencev od vseh občin v
regiji, bi pričakovali, da bodo
imele tudi vse šole planinske
krožke, vendar temu ni tako.
Pri PD Celje ne obstaja pla-
ninski odsek za delo z osnov-
nimi šolami, čeprav ne manj-
ka aktivnih planincev. V Ce-
lju se zato krožki vežejo na
planinska društva in sekcije
pri organizacijah združenega
dela. Tako sta planinska
krožka z osnovnih šol na Hu-
dinji in na Polulah člana PD
Železničar Celje, krožek na
osnovni šoli Store je vključen
v PD Železar, planinska sek-
cija Cinkarne pa je prevzela
mentorstvo nad krožkom na
osnovni šoli Veljko Vlahovič.
V svojih delovnih načrtih
imajo krožki poleg drugih na-
log tudi pomembno nalogo,
da se planinci seznanjajo s
kraji in dogodki znanimi iz
NOB na svojih izletih in po-
hodih. Menim, da je taka
oblika obujanja tradicij NOB
uspešnejša kot predavanja iz- ■
za katedra.
Prvo nedeljo v januarju
1981 je bil pohod v počastitev
bitke Pohorskega bataljona,
od Osankarice do Rogle, ki
ga organizirata PD Zreče in
MDO Savinjskih planinskih
društev Žalec.
Druga možnost za udelež-
bo pionirjev v pohodu pla-
nincev je tradicionalni pohod
na partizanske Dobrovlje v
organizaciji PD Polzela.
Smoter tega pohoda je, da se
pionirji planinci postopoma
seznanjajo z vsemi spomeni-
ki, spominskimi obeležji in
dogodki iz NOB. Letos se je
pohoda udeležilo okrog 150
pionirjev planincev iz osnov-
nih šol žalske občine in sku-
pina iz osnovnih šol Hudinja
in Polule.
Marca 1981 bi bilo zažele-
no, da bi se pohoda udeležili
še planinci iz drugih osnov-
nih šol celjske regije.
O drugih skupnih pohodih,
ki bi se jih lahko udeležili
pionirji v letu 1981 bo redno
poročal MDO Savinjskih pla- ;
ninskih društev, ki bi naj bil ^
usmerjevalec in organizator
planinske dejavnosti na os-
novnih šolah v celjski regiji.
MILAN GOMBAČ
Za stanovanje je potrebno varčevati
Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi
sredstvi kupila stanovanje ali zgradila
hišo, zato bi vas želeli seznaniti z
možnostmi namenskega varčevanja za
stanovanje pri temeljnih bankah
združenih v Ljubljansko banko.
Varčujete lahko z rednimi mesečnimi
pologi ali z enkratnim pologom.
Varčevati je potrebno vsaj dve leti.
Pravico do posojila za stanovanje si
lahko pridobite tudi s prodajo
prihranjenih deviznih sredstev in vezavo
njihove dinarske protivrednosti ali z
vezavo dinarjev.
Če se odločite varčevati za stanovanje
ali hišo z rednimi mesečnimi pologi,
dobite npr. po štirih letih na
privarčevani znesek kar 200 % posojila
in še 40 % za ohranjanje realne
vrednosti hranilne vloge.
Na vsa vprašanja o varčevanju vam
bodo odgovorili v vaši banki.
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
IRSKA - »SMARAGDNI OTOK«
DINGLE
Magistralna cesta se je vse
bolj zoževala in vijugala; nje-
no obrobo so začeli tvoriti
veliki grmi čudovitih fuksij.
Res so bili cvetovi nekoliko
manjši, kot so pri naših lonč-
nicah s tem imenom, vendar
tako visokih fuksij pri nas ni
videti, sploh pa ne v obliki
žive meje.
Ustavili smo se na prvi si-
pini zahodne obale. V tem
zalivu, imenovanem po naj-
večjem kraju na polotoku
Dinglski zaliv, je bilo morje
raznieroma mirno v primer-
javi s sicer vedno razburka-
nim Atlantskim oceanom, ki
se v mogočnih valovih zaga-
nja ob skalnate pečine otoka.
Pihal je izredno močan ve-
ter, tako da so nam zelo prav
prišle vetrovke, ki so bile
prva stvar, katero smo po
priporočilih domačinov na-
bavili po prihodu na Irsko.
Kljub temu je bilo ob sipini
ali »strand-u«, kot se origi-
nalno imenuje takšen pešče-
ni del obale, več šotorov; ob
nekaterih so stali avtomobili
s tujo registracijo - tudi tam
so prevladovali Nemci med
tujci. Nekaj ljudi se je celo
kopalo, saj so očitno tam
preživljali svoj dopust. Ob
misli na naš topli Jadran člo-
veku ni preostalo drugega,
kot da se je še bolj zavil v
vetrovko!
Zanimivejše je bilo jadra-
nje po sipini, v katerem so se
preizkušali drugi dopustni-
ki, zlasti mladeniči: stali so
na dokaj  velikih deskah.
opremljenih s kolesci in ja-
dri. Le-ta so obračali po ve-
tru in vozila so drvela po dol-
gi sipini, medtem ko so se
prevrnila ob vsaki neprevi-
dnosti.
Nadaljevali smo pot vzdolž
zaliva in srečali nenavadno
vprego: konj je vlekel cigan-
skemu vozu podobno vozilo,
ki je izgledalo zaradi mate-
riala in oblike tudi kot pre-
mikajoči se velikanski sod
na kolesih. V njem je bilo
prostora za dve, a največ za
štiri osebe. Takšna vozila se
lahko poleti najamejo za do-
kaj nizke stroške in z njimi
se da prepotovati del Irske.
Ob večerih se je treba ustavi-
ti v enem izmed posebnih
počivališč te izposojevalne
družbe, kjer poskrbijo za va-
šega konja. Takšen način le-
tovanja je zlasti priljubljen
pri mladini. Še v večji meri
pa se mladi poslužujejo kole-
sarjenja in pri tem jih nepre-
stani dež ter veter očitno
sploh ne ovirata.
Dingle je majhno ribiško
mesto, skrito v mirni zajedi
istoimenskega zaliva. Zaradi
svoje idilične lege privablja
številne turiste, čeprav tam
kopanje v morju menda nik-
dar ne pride v poštev. V me-
stecu in okoliških vasicah le-
tujejo tudi otroci vseh staro-
sti v sklopu različnih organi-
zacij, kot so taborniki ali ne-
ke vrste šola v naravi pod
pokroviteljstvom kakšne
cerkvene bratovščine oziro-
ma reda. Za zabavo teh otrok
skrbijo med drugim sobotni
in nedeljski plesi, ki jih pri-
rejajo njihovi voditelji v telo-
vadnicah ali drugih velikih
dvoranah za takšne in po-
dobne namene. Irski tradi-
cionalni plesi so prava umet-
nost v primerjavi z našima
plesoma te vrste polko in
valčkom. Pri njih ne gre ni-
koli za ples v paru, pač pa
tvorijo skupine z najmanj
štirimi plesalci, katere se
med seboj ob poskočnem rit-
mu še izmenjujejo. 2e otroci
znajo biti pri pJesu izredno
spretni, opazovanje velikih
pa predstavlja prav svoje-
vrstno zabavo.
Več dni smo prebili v Din-
glu v čudoviti družinski po-
čitniški hiši našega gostitelja
in delali celodnevne izlete v
okoliške kraje ter na sosed-
nje polotoke. Vendar nikoli
nismo uspeli videti, da bi ka-
terakoli ribiška ladja ali iz-
plula ali priplula, medtem ko
je ribarnica prodajala sveže
ribe. Stari ribiči, ki so po cele
dneve posedali v zavetju na
začetku pomola, sploh niso
hoteli povedati pravega
vzroka, zakaj ladje ostajajo
zasidrane; izgovarjali so se
na razburkano morje na At-
lantiku, a zaliv ni odražal ni-
kakršnega viharja.
PIŠE:
JELKA ŽOLNIR
5
MOJCA POKRACULJA NA OTROŠKI
KIRURGIJI
Iz Laškega je prišla Mojca Pokraculja s svojim sprem-
stvom v prazničnih dneh. Ustavila se je tudi na otroškem
oddelku celjske kirurgije, pri malčkih in malo večjih otro-
cih, ki jih je bolezen ali poškodba za nekaj časa zaprla v
bolniške sobe. Veselje je bilo v teh dneh povsod doma in
tudi mali bolniki so se veselili. Novoletne jelke, dedka
Mraza, daril in obiskovalcev. Tisti, bolj zdravi, so se veselili
odhoda domov, oni drugi pa, da bodo tudi v bolnici preživeli
prijetne novoletne dni.
Tisti dan, ko je prišla Mojca Pokraculja, so se vsi zbrali na
hodniku in napeto prisluhnili zgodam in nezgodam Mojce in
živali. Po lutkovni predstavi so v en glas obsodili grdo lisico,
ki je preložila svojo krivdo na zajčka. Vedeli so, da to ni prav
in še nekaj časa se je pogovor sukal okrog igrice. Tudi mlada
skupina Laščsmk je imela pri tem zasluge, skupina, ki jim je
s prisrčnostjo in lutkami pričarala vedre trenutke.
MBP
HITREJE IN VARNEJE Z NOVIMI
REŠILCI
Kdor čaka - dočaka, so si
nekaj dni pred koncem leta
rekli delavci v celjski reše-
valni službi. Z veseljem in
ponosom so sedli vozniki
prvič v štiri nova, sodobna
reševalna vozila OPEL. Z ve-
seljem, ker so dočakali vozi-
la, ki so jih že tako močno
potrebovali, saj so doslej
uporabljali kar sedem že od-
pisanih avtomobilov, ki je
vsak prevozil vsaj 400.000 ki-
lometrov. Ne hitra, ne varna
ni bila več vožnja z njimi, ne
za reševalce, ne za tiste, ki so
nujen prevoz potrebovali.
Takšnih pa je veliko, veliko.
Veseli so bili, ker bodo sedaj
lahko pomagali še bolje in z
nekoliko manj naporov. Po-
nosni pa niso bili le zato, ker
so nova vozila lepa, temveč
tudi zato, ker so jih pridobili
tudi z lastno zagnanostjo.
Precej sredstev je bilo tre-
ba zbrati za štiri avtomobile.
Delavci reševalne službe so
pri tem naleteli na polno
podporo občinske zdrav-
stvene skupnosti Celje, ki je
prispevala 1,800.000 din, ob-
činske zdravstvene skupno-
sti 2alec s 400.000 dinarji in
Zavarovalne skupnosti Tri-
glav, ki jim je zagotovila izre-
dno ugodne kreditne pogoje
za 1,120.000 dinarjev iz po-
sebnega preventivnega skla-
da, kjer združujemo sredstva
po načelu solidarnosti. Žal,
občinska zdravstvena skup-
nost Šentjur za vozila ni
zaenkrat prispevala še niče-
sar, čeprav opravljajo celjski
reševalci prevoze tudi za to
občino.
S temi vozili pa potrebe re-
ševalne službe še niso pokri-
te. Poleg avtomobilov bo tre-
ba zbrati sredstva še za nuj-
no dodatno opremo. Kar ža-
lostno je, da je še nimajo.
Kdo ve. Morda bi z njo lahko
že jutri komu rešili tudi živ-
ljenje. Pomislimo malo. Mor-
da bi bil to kdo izmed nas.
MILENA B. POKLIC
Dingle je majhno ribiško mesto.
USPEŠNI ŠPORTNIKI PRI AMD
ŠLANDER
že od leta 1969. naprej go-
jijo pri AMD Šlander tekmo-
vanje v avto rallyu. Organizi-
rali so že vrsto tekmovanj v
tej panogi avtomobilizma.
Zadnjih pet let pa so organi-
zatorji že tradicionalnega
tekmovanja v avto rallyu
»Štajerska«, na katerem tek-
mujejo predvsem tekmoval-
ci iz območja Štajerske. Pri-
zadevajo si, da bi to tekmo-
vanje AMZ Slovenije vklju-
čila v točkovanje za republi-
ško prvenstvo, s tem seveda,
da bi potem lahko tekmova-
la tudi društva iz ostalih pre-
delov Slovenije. Tekmova-
nje pa bi s tem pridobilo na
večjem pomenu. Že deset let
se udeležujejo tudi tekmo-
vanj v avto rcillyu na Madžar-
skem, kjer so doslej vedno
osvojili najboljša mesta. V
letu 1980 so se tekmovalci
udeležili petih tekmovanj za
prvenstvo Štajerske, spret-
nostne vožnje v Laškem in
že omenjenega rallya na
Madžarskem. V generalnem
plasmanu sta bila vsak v svo-
jem razredu druga Jože Me-
sarec in Slavko Hacin, pri
ženskah pa je bila Glorija
Planinšek prva. Seveda so
tudi kot ekipa osvojili vedno
najboljša mesta.
V najbolj privlačni panogi
za gledalce, tekmovanju v
kartingu je bilo v letu 1980.
opaziti velik prodor mladih
perspektivnih tekmovalcev.
Ti so v tekmovanjih v kartin-
gu za republiško in državno
prvenstvo osvojili v svojih
kategorijah najboljša mes
Posebno velja pohvaliti A
ša Pepela, ki je osvojil nai
publiškem prvenstvu pr
mesto in na državnem |
venstvu drugo mesto v sv(
kategoriji. Za njim pa ne zj
stajata veliko Matjaž PeČol
in Jure Bitenc. Opaziti je t
di napredek pri Jakobu V
fu in Francu Kralju. Dra;
Bužan in Alojz Perl^, tekn
valca s precejšnjo mero m
ne v tekmovanju s karti
gom, bi lahko z malo v
športne sreče zasedla tu
najvišja mesta v republiki
državi. Ekipno so tekmov
ci AMD Šlander zasedli v i
publiki prvo in državi druj
mesto, kar je velik uspeh.
V letu 1980 je pri šport
komisiji AMD Šlander p
novno zaživela dejavne
motocrossistov. Trenuti
nastopata za barve AW
Šlander na raznih tekmov
njih dva tekmovalca in sta
na začetku zasedla vsak
svoji kategoriji zavidljive i
zultate, predvsem če upošt
vamo, da sta oba še zelo ml
da in brez večjih izkušenj
tovrstnem tekmovanju.
Spomladi so ustanovili t
di motosekcijo. Tudi tu ni
fantje držali križem rok in i
se zavzeto lotili dela. Skup
s člani ZŠAM Celje so org
nizirali I. medrepubliško sr
čanje motoristov na avtop
ligonu v Ljubečni. Tu so:
pomerili med drugim tudi
moto rallyu. Skupaj so :
udeležili pet srečanj motoi
sto v v Sloveniji in Hrvatsl
kjer so osvojili kot ekipa tu
dva pokala za dosežei
uspehe.
Posebno pozornost narr
njajo pri AMD Šlander tu
športnim funkcionarje;
Brez njih si ne bi mogli zan
sliti nobenega tekmovanja
avtomoto športu. Skrbijo n
mreč, da se posamezno te
movanje odvija po predi
sih. Vidimo jih lahko tudii
trim akcijah »Vsi na kolo
zdravo telo«, na šolskih te
movanjih s kolesi, škrati
povsod tam kjer je vkljui
cestni promet.
Za leto 1981. so si pri špc
ni komisiji med drugimi:
logami zadali tudi nalogo,
pomladijo in številčno ok
pijo svoje vrste. Okrepiti
lijo sodelovanje z drugi
avtomoto društvi, predvs<
z ZŠAM v Celju.
F. GABI
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice. Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo. Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Liubliana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369. 23-105.