Dopisi. Od Velke. Kakor iz zanesljivega vira vem, bili so se napotili trije gospodje, ravnatelji železniških postaj v Vuhredu, na Breznera in v Šent-Lovrencu, k Sonsovim na Brezno. Govori se, da so imeli zato poeeben namen. Pri Milemotu se pogrešajo lepi prostori za obhajauje šulvereinskih burk ; kajti krčma pri Milemotu je jako priprosta, pri Sonsovih pa so prostori za gospode. Sli so tedaj bojda ovi gospodje tje črez Dravo moledovat gospo oštarico, naj bi privolila, da ae stolica nemskega šulvereina prenese iz Velke od Milemota v Sonsove sobane na Brezno. A glej ! Gospa odbije laskavo prošnjo. Šulvereinski prvaki so zbog tega precej poparjeni. ,,Biti slovenske krvi bodi Slovencem ponos!" Neka bledolična gospodična na Velki, katera bi naj deco v šoli mili materni jezik učila, pa je menda drugih miali, nego naš slavni pesnik, kajti ta gospodična je z ovimi tremi gospodi šla na Brezno brž čaa za mešetarico. Ta gospodična je bojda iz Ljubljane doma. Slovenka, Ljubljančanka! ko bi vedele v Ljubljani vaše elovenske sestrice, kako se na Stirskem za prajzovski šulverein poganjate, kaj bi neki storile z vami, ko bi vkup prišle? Mi avetujemo, da omenjena učiteljica še za časa sama sebe apozna ter iz lokave poti krene na pošteno slovensko stezo. Ob jednem pa opomnimo, da učitelji in učiteljice na slovenakem Stajerju imajo alovensko deco pred sebo, katera le slovensko ume. Podučujte torej našo mladež v njenein slovenskem jeziku, sicer bote z vsem avojim podnčevanjem le prazno slamo mlatili! Iz Ptnja. (Ali imamo pomoč proti oderuhom?) Oderuhi nahajajo se po vsem svetu; oderuštvo je nadloga, ki tare razne narode in zatorej ni redka, pa tudi ne nova prikazen. Tudi pri nas v Ptujskem okraju je kuga oderuštva jako razširjena; oderuhi ee nahajajo med meščani in vaščani, odirajo bogatini, nekteri trgovci, obrtniki in kmetje, odirajo taki Jjudje, ki so se svoje dni kaj učili, pa tudi taki, ki se niao nit-esar učili, ki neznajo niti pisati, niti brati. Od kod pride to? Meni sta znana dva glavna vzroka ali izvira. Prvi vzrok je ta, ker ae nekaj let sem med bivalstvom uboštvo hudo širi, posebno po Halozah in gornjem polji ; drugi je ta, ker smo aosedi Hrvatakej, kjer je oderuško židovstvo, kakor na Ogrskem in Poljekem doma, in ker tega vedno več s Hrvatskega k nam prikaja in se med nami naseljuje. Uboštvo Haložanov zakrivili so deloma ti sami, ker so slabo gospodarili in zapravljali, dokler so gorice rodile in je vino imelo ceno, deloma tiata gospoda — posebno Ptujska, — a kojo so se Haložani začeli rano bratiti; s kojo so barantali, od katere so jemali živež in denar na poaodo, deloma slaba leta. Zdaj nahajajo se Haložani v takem položaji, da se človeku zdi, da jim ni več pomagati. Kmet je v Halozab redka prikazen; največ poseatev in najlepša posestva nahajajo se v tujib rokah; prejšuji gospodarji so vinitarji in hlapci; oni poseetniki domačini pa, ki še so, ao zadolženi, nemajo živine, nemajo skoro živeža, ker jim manjka njiv, da bi si ga sami pridelali in denarja, da bi kupovali živino in živež, ker gorice ne rodijo.Prebivalci gornjega polja poubožajo, ker je zemlja nerodovitna, a so vendar močno obdačeni. Kdor potrebuje denar in si ga ne more pridelati ali zaslužiti, mora si ga izpo- soditi. Tako je, tako je bilo, tako bo. Haložan zahajal je rad in pogosto v mesto, ko je imel cvenk; pa tudi potem, ko ga ni bilo več, ko je bil ,,suh", šel je v mesto cvenka iskat, si ga izposodit. Ako je imel lepo posestvo z ugodno lego, ako je imel soseda gospoda, kateremu je bilo do tega, da dobi kmeta v roke, da povekša svoje poaestvo pridobivši aosednega kmečkega, ter je obljubil mastne obreati, najmenje 10% — in za ndobroto" vsako leto par polovnjakov vina, poarečilo se mu je, da ga je ,,gospod sosed" uslišal, da se ga je uamilil ter mu je posodil potrebne novce. Tako je zaclo oderuštvo na domaeih tleh prve klice poganjati. (Dalje prihodnjie.) IzLjubljane. (Hudodelstvo.) ,,Šlovenec" piae : Neki devetletni deček iz vasi nCerkvišč-e" v fari Podzemelj, pasel je v logu poleg domače vaai svinje; blizo njega je pa drugi 141etni deček tolkel na cesti kamenje. Tu pride po cesti tuj človek, ogovori dečka, ki je kamenje tolkel ter ga prosi, naj mu pokaže pot proti Cruomlju in zato mu obljubi deset krajcaijev. Ko ta 14letni deček noče ž njim iti, gre tujec k onemu, ki aprejme desetico in gre nekoliko časa daleč ž njim. Nič več se ni vrnil k svoji čedi in ne k svojim staršem. Ta tujec, prava divja zver v človeški podobi, ga je zaklal v grmu in ostudno razmesaril. — Ko pridejo zvečer avinje aame brez dečka domu, so mialili njegovi starši, da je kje v logu zaspal in ga gredo nemudoma iskat. Ali kako se vstrašijo,  ko ga vgledajo vsega krvavega ležati pod grmom! Bil je že mrtev in odrezan mu je bil del telesa. Oni deček na cesti pa je še vedno kamenje tolkel, ne da bi bil kaj videl ali slišal, kaj se je z njegovim tovarišem zgodilo. Ko so mu sporočili, kaj se je zgodilo, je povedal. da je prišel raimb prav čedno, mešeansko oblečen človek, ki je spravil umorjenega saboj, ker on ni hotel ž njim iti. Obleka tujčeva je bila črna. Brodar ob Kolpi je pa pozneje naznanil, da 8e je tisti večer prav takošen človek prepeljal čez Kolpo in jo potem mahnil proti Karlovcu. Soduija vse moii napenja, da bi zasledila morilca, pa do sedaj še ni nič gotovega znanega. Oseba hudodelnikova kakor tudi to, da se je hudobija zgodila pred Veliko nočjo in sicer na nedoraslem dečku, je dala povod, da se tu po Dolenjskem kakor tudi po sosednjem Hrvaškem enoglasno sodi, da mora biti vzrok ostudnega umora židovski — talmudski fanatizem in talmudski velikonočni obred, ki potrebnje kristijanske krvi.