Slovenski volivci in volivke S V nedeljo 12. oktobra boste tudi vi odločali, kakšen bo bodoči občinski svet Trst je že dovolj občutil posledice komisarskega režima vna občini in demokristjanskega monopoliziranja prejšnjih uprav. Se posebno so to občutili tržaški Slovenci, ki So jih vse demokristjanske uprave ob vsaki priliki zapostavljale. Slovenci! Ne pozabite, da so demokristjani bili vedno sovražno in šovinistično nastrojeni do našega naroda, kar so ponovno dokazali )rav te dni z divjo gonjo proti slovenskemu govoru na trgu Unità. Žato nobenega slovenskega glasa za DC in njene zaveznike. ^Odrecite glas tudi «Slovenski listi», ki ni vredna vašega iaupanja. Pomnite, da so njeni voditelji na političnih volitvah pozivali Slovence naj volijo DC; v občinskem svetu pa so Podpirali klerikalno upravo, ki je načrtno prezirala potrebe Volivci in volivke ! M netf k«»| 18.3" U in zahteve tržaških Slovencev. ra*ii" »n«*' « P ,0 il . i1, M»1" K ;> db” :> pa»1' ■dii» ^1 ) $ ral«? 3 . ti* S° 8 > idj .ih1’" Ji'J :> i.0 “ . WS M zkažite tudi na teh volitvah, in v še večji meri vaše zaupanje Komunistični partiji, )ila vedno ob strani v vaših borbah in zahtevah. Glasujte za komunistične kandidate, ki so se v vseh občinskih svetih resno 'aše pravice in potrebe. ki vam je zavzeli za banes, v petek 10. oktobra ob 21. bo na trgu Garibaldi Naključno volilno zborovanje K. P. I. Govorila bosta Vittorio Vidali in Karel Šiškovič. Predseduje Padlo Sema Za prosto cono, teritorialno avtonomijo, gospodarski procvit ter razvoj industrije in trgovine VOLITE SRP KLADIVO HELEBARDO ! Naši kandidati 1. poslanec VIDALI Vittorio 2. DOGASSI Giuseppe 3. BERNETIČ (BERNETTI) Marija 4. GOMBAČ (GOMBACCI) Frane 5. RADICH Ernesto 6. WEISS Laura 7. CALABRIA Arturo 8. BURLO Giuseppe 9. IGNEI. Claudio 10. BRAUN Atto 11. SAJOVITZ Umberto 12. MUSLIN Giuseppe 13. RUSSO por. DEE ERRI Jolanda 14. PADOVAN Lucijan 15 ZIDAR Ferdinand 16. KODRIČ Dušan 17. DESANTI Mario 18. DEBARBORA Silvio 19. SIGULIN Mario 20. REN KAISER Pietro 21. ZOBEC por. VALENTINIS Armida 22. SEMILLI Emilio 23. KALUŽA Rudolf 24. GHERSINI Marcello 25. DEL VECCHIO Renzo 26. D’AGOSTO Artemio 27. TROIANI Giovanni 28. MASSI Raffaele 29. GERBEC Gabrijela Marija 30. SLAVEC Mario 31. COLLI Mario 32. BLAŽIČ (BIAGI) Rudolf 33. BERTOCCHI Vittorio 34. PERINI Sergio 35. PAGANI por. COSSUTTA Ester 36. GATTONAR Antonio 37. MOSETTI Bruno 38. KODRIČ (C.ODRI) por. SIRK Leda 39. PRATOLONGO Guido 40. POCCECAI Vittorio 4L PRAŠEL Vladislav Aloje 42. ŽUŽEK por. WALDERSTEEN Vera 43. VARDABASSO Giorgio 44. VECCHIET Giusto 45. MEULA Santina 46. KREČIČ Venceslav 47. CERMETI Giordano 48. APOSTOLI por. TOMASELL! Giuseppina 49. WILHELM (GUGLIELMI) Adolf 50. TRIBUSON Libero 51. ERVATTI Mario 52. STOCK por. ZAMBON Maria Mercede 53. BOGATEČ Viktor 54. PUGLIESE Mario 55. GIACOMINI Alberto 56. ČOK Karel 57. KODRIČ por. MLAČ Helena 58. CARGNAL1 Francesco 59. CERGOL Teodor 60. BERTOCCHI por. GOSETTI Anna. Stran 2 DELO 10. oktobra 1958 Tako bomo volili 12. in 13. oktobra Apel indipendentistom NDTPENDENTISTI ! 12. oktobra boste šli na volišča, da bo- 1. Ko greš na volišče, vzemi s seboj volilno potrdilo In osebno izkaznico. Ce te nimaš so veljavni tudi naslednji dokumenti, ki morajo biti seveda o-premljeni s sliko : potni list, poštna, šoferska in pokojninska knjižica ali drug dokument, ki ima sliko. V primeru, da nimaš nobenega osebnega dokumenta, lahko jamči zate eden od skrutinatorjev, zastopnik liste ali kateri koli volivec, ki je že voli! v tvojem volilnem sedežu ; seveda te mora osebno poznati. 2. Ko se boš predstavil na volišču, ti bo po identificiranju predsednik izročil glasovnico in svinčnik. 3. Nato greš v volilno kabino. Poišči naš volilni znak, to je SRP, KLADIVO IN HELEBARDO, ki je na PRVEM MESTU na glasovnici in ga prečrtaj, kot kaže gornja slika. 4. Imaš tudi pravico oddati 4 preferenčne glasove štirim kandidatom. Preferenčni glas oddaš s tem, da napišeš na črtastem prostoru poleg našega volilnega znaka priimek ali pa številko, s katero so kandidati označeni na kandidatni listi. . 5. Ko si to opravil, ko si torej volil, prepogni glasovnico kot je bila prej in jo zalepi. Pri tem pazi, da ne bi na njej napravil kakega znamenja s svinčnikom. Zenske naj pazijo, da ne bi glasovnico umazale s šminko. Svinčnik in zalepljeno glasovnico vrni predsed niku volišča, ki jo mora v tvoji prisotnosti vreči v žaro. je fizično kabino v Volivci invalidi, ki jim nemogoče voliti, gredo v spremstvu. Zdravniška potrdila za spremljevalce lahko izda le pokrajinski zdravnik, zdravnik zdravstvenega urada ali pa občinski zdravnik. Zdravniška potrdila se izdajajo brezplačno. V dneh volitev bo izdajal potrdila le zdravstveni urad v ul. Cavana 18 in sicer v nedeljo 12. oktobra ves dan nepretrgoma do 22. ure in v ponedeljek pa do 14. ure. Nekatere značilnosti dogodkov v Franciji zadnji številki smo objavili nekaj točk za študij in diskusijo o dogodkih v Franciji in naukih, ki jih je treba povleči v zvezi z «referendumom». Klerikalei, socialdemokrati in fašisti vodijo kampanjo potvarjanja resnice in obrekovanja, da hi sejali zmedo in skrili svoje odgovornosti. Zato je potrebno znova podčrtati nekate-dariti obenem potrebo budnosti in ljudske akcije proti vsakemu re značilnosti dogodkov in pon-poskusu napada na demokracijo in njene institucije. 1. Izvor propasti francoskih demokratičnih instituciji je treba poiskati v reakcionarni politiki kolonialistične veleburžoa-lije. ki je bila pripravljena na vsak korak samo, da zaduši bor. vojne v Alžiru se kolonialistin-ho ljudstva za neodvisnost. Da si odprejo pot za nadaljevanje ne sile niso obotavljale napraviti v Franciji naskok na svobodo. parlament, republiko. Po. moč so dobile pri vseh buržoaznih strankah in pri večini socialdemokratskih voditeljev. usmerjale vernike naj volijo za De Gaullovo ustavo. Tukajšnji klerikalci pravijo, da je prišel v Franciji De Ganile lahko na oblast, ker... ni bilo stalne večine. To je groba laž, s katero skušajo zakriti odgovornosti klerikalcev in duhovščine v Franciji, ki so delali za De Gaulla, medtem ko mu je KD v Italiji ploskala. Protikomunizem osnova njihove politike Odgovornosti Guy Moietta 2. Glavna ovira za ustvaritev široke in strnjene fronte v obrambo republike, je bil protikomunizem. Za to nosijo največje odgovornosti Guy Molle! in drugi desničarski socialdemokratski voditelji, ki so razbili demokratično enotnost s tem, da so pretrgali enotnost med socialisti in komunisti, ka-piluli ra li pred kolonialisti in vodili nato kampanjo za De Gaulla. 3. Težke odgovornosti nosijo francoski demokristjani. Njihov voditelj Pflimlin je v svoj st vu ministrskega predsednika stopil 27. maja v stik z De Gaullnm in podal nato ostavko, kar jr ustvarilo ugodne pogoje za pohod diktature. Nato ie prišel v ospredje demokristjan Bi- Tukajšnji socialdemokrati sku. «a j o naprtiti odgovornost za nastali položaj Komunistični partiji Francije, ker bi hoteli na ta način pokriti težke odgovornosti desničarskih voditeljev fran. cnske socialdemokracije in skriti pred svojimi pristaši protikomunizem, ki je ista osnova njihove politike kot je osnova politike Guy Molleta. Slednji raje vidi na oblasti De Gaulla, kot pa e-notnost delavskega razreda. So. cialdemokratski voditelji v I-taliji in v Trstu vidijo raje Fan-f ani j a in klerikalni politični monopol, kot pa demokratično in delavsko enotnost. siljena poslužiti se politike uničenja demokracije in parlamentarnih instituciji, kar še poslabša njena notranja protislovja in krizo. 5. Odgovornost za poraz demokracije v Franciji nosijo tudi vsi tisti, ki so v Italiji podpirali ali odobravali De Gaulla. KD je odgovorna, ker je opravičevala ofenzivo De Gaulla proti strankam in parlamentarnim institucijam, odgovorni, so tudi socialdemokratski voditelji, ki služijo za zakrivanje klerikalnega totalitarizma in so najbolj zagrizeni protikomunisti. Zato je treba podčrtati, da se demokracija, republika in ustava branijo danes v Italiji. , danit, ki se je izkazal kot vnet propagandist kolonialističnega in totalitarističnega programa De Gaulla. V kampanjo za plebiscit so aktivno posegle tudi francoske cerkvene oblasti, ki so 3. Komunistična partija je e-dina stranka, ki se je takoj postavila proti diktaturi. Kljub njenim pobudam in predlogom za ustvaritev široke enotnosti, se j p slednja uresničila prepozno in v preozkem obsegu, kar je pripisati politiki protikomunizma. Demokratična uvrstitev ni prišla zato pred referendumom do potrebne učinkovitosti in točno določene politične platforme, ki je bila potrebna, da bi množica volivcev razumela po zitivno perspektivo glasovanja proti De Gaullovi ustavi. 4. Ne smemo pa pozabiti,, da prihaja fašistični napad v Franciji, v trenutku ko v svetu prevladuje pohod socialističnega sveta in emancipacije kolonialnih narodov. Vse se obrača ravno v nasprotno smer, kot bi hoteli francoski kolonialisti in fašisti. Dogodki v Franciji niso torej dokaz moči. marveč šibkosti veleburžoazije, ki ni ver sposobna ustaviti osvobodilnega gibanja narodov. Zato je pri- šle dali vaš glas tistim, ki bodo sestavljali nov tržaški občinski svet. Tudi tokrat korakajo vaši voditelji ločeni, z dvema listama in dvema znakoma. V teku volilne kampanje so se med seboj samo psovali in obtoževali korupcije in nepoštenosti. To so delali prek tiska, v javnosti. na zborovanjih in v odboru za volilno premirje. Podredili so enotnost, koristi gibanja in mesta svojim ambicijam in osebnim mržnjam. S tem so dali dokaj slab vzgled in zmanjšali v očeh prebivalstva, ugled indipendentističnega gibanja. Isto se bo dogajalo tudi v občinskem svetu in tega se bodo veselili edino le sovražniki obnove, napredka in avtonomije Trsta. Vaši voditelji so si nizkotno izbrali za tarča svojih napadov tudi našo partijo. Toda mi nismo hoteli in tudi nočemo odgovarjati. Presodite vi sami. vedro in nepristransko našo akcijo, našo stalno in aktivno u-deležbo v borbi za obrambo koristi Trsta. Mislimo, da smo si zaslužili vaše zaupanje, ko ste leta 1956 v velikem številu volili za našo listo. Branili smo vas in branili smo Trst. bodisi v občinskem svetu, pred sodiščem in v javnosti. Mislimo, da smo si zaslužili to zaupanje na političnih volitvah. in delovanje našega tovariša poslanca Vittoria Vidalija v poslanski zbornici ler naše partije v splošnem, ie dokazalo kako ie treba pogumno in vztrajno braniti koristi Tržačanov. Danes ste znova poklicani, da izbirate. Tn znova vas pozivamo, da volite komuniste. Naš program izraža vaše gospodarske in socialne težnje, ker ie program teritorialne avtonomije, integralne proste cone in gospodarske obnove našega Trsta. Mi smo stranka Tržačanov. Italijanov in Slovencev. Smo stranka, ki hoče. da bo Trst zopet postal nroevitaioč trgovski empori i in veliko industrijsko središče. Samo na ta način bomo lahko zagotovili bodočnost sebi in našim otrokom in noben Tržačan ne bo primoran-iskati skor jo kruha v tujini. Zato vas. prijatelji indipendentisti pozida še enkrat glasujete za komuni- vamo. stično listo, za znak : srp - kladivo - hele- bardo. Ne pozabite, da je močna in enotna sku- se- pina komunističnih svetovalcev, ki jo stavi ja jo pošteni in nesebični možje in žene. katerim je pri srcu samo proevit Trsta, najboljše jamstvo proti klerikalni k a mori in proti vsem tistim, ki nočejo, da bi občino upravljalo tržaško ljudstvo. Za okraj Magdalena osnovno šolo vrtec, lekarno in cestna popravila 10. oki omunisti sekcije pri Magdaleni, medtem ko pozivajo prebivalce okraja naj 12. oktobra oddajo svoj glas kandidatom Komunistične partije, podčrtujejo istočasno glavne postavke splošnega volilnega programa nase partije in sicer: — gospodarsko obnovo z ustanovitvijo proste cone; — avtonomijo našega o-zemlja v okviru dežele Furlanija - Julijska kraji- — sposobno in pošteno občinsko upravo, ki naj napravi konec škandalom, kot je znani primer «posebnih uprav»; — zaščito pravic slovenskega prebivalstva. Kaj zahtevajo komunisti pri Magdaleni Za magdalenski okraj zahtevajo komunisti še po. sebno: venske in italijanske otro- ke; izvzemši avtobuse in kjer je to mogoče; — osnovno šolo za slovenske in italijanske otroke; -— otroški vrtec za slo- — javno pralnico, ki jo magdalenske žene zahteva, jo že dolgo, in javno kopališče; — municipalizacijo treh avtobusnih prog, ki s trga Barriera Vecchia vozijo v Campanelle. Glorio in Ko. lonkovec; — vzpostavitev trolej-busne zveze z glavno postajo in ojačanje voženj: — razširitev ulic Costalunga, Campanelle in posebno ulice del Veltro, po kateri se razvija živahen promet tudi javnih avtobusnih prog in — dokler se ta dela ne izvršijo — enosmerne vožnje v ulicah del Veltro in Costalunga, Vprašanje cestne razsvetljave - O problemih podjetja ACEGAT F z Javno kopališče za Skedenj K omunistična partija se predstavi volivcem ške-denjskega okraia z njenim obračunom borb za zaščito pravic delavcev in vseh delovnih slojev Ozemlja in predloži svoj program za upravne volitve. Obvezuje se. da bo nadaljevala že začeto borbo za uresničitev zahtev v programu. Za okraj Skedenj se prav posebno obvezuje, da se bo borila za uresničitev naslednjih žalitev: 1. - Gradnja v okraju pralnice in javnega kopališča, ki bi jih treba zgraditi na prostoru pred pokopališčem, na križišču ulic Vigneti in Carpineto, s predhodnim popravkom cestnega ovinka. Retifikacija ovinka je absolutno potrebna, ker je tako oster ovinek zelo nevaren za promet. 2. . Dokončanje del na cesti, ki Iio vezala ulico Baiamonti s Škedenjsko ittico, v bližini «Villa Marin». 3. . Ureditev greznice v okraju in tlakovanje ulice Panebianco. 4. - Izvedba sklepov, ki jih je svojčas sprejel občinski odbor za podaljšanje filobusne proge št. 10 do Rižarne. — popravilo prečnih cest, ki vežejo Strada di Fiume z ul. Campanelle in Costalunga; — kanalizacijo v ulicah Campanelle. Costalunga in del Veltro ter nujno ureditev kanalizacije nove hiše v ulici Campanelle Št. 38/8; — dokončno ureditev mreže cestne razsvetljave v okraju, ker ob vsakem vetru ostane redno ves okraj v temi; — okrajno lekarno, zaradi povečanja števila prebivalstva; — postavitev javne vodne pipe za gostilno Palestina : — javno stranišče v ul, Marènzi : — zaščitne verige na krajih, kjer so sunki bu-rje naj večji (v ul. Veltro. Molino a Vento in Campanelle). 0 bčinska podjetja ne smejo ukiniti skrčiti ali izročiti zasebnikom, marveč jU* je treba še razvijati, s stalnim izboljševanjem javnih uslug. ACEGAT, ki je eno od naj večjih italijanskih občinskih podjetij, mora hiti v stanju nuditi prebivalstvu svoje usluge, po kvaliteti in tarifnih pogojih, ki bodo odgovarjali zahtevam it* ekonomskim možnostim prebivalstva, p0-sebno revnejših slojev-Omenjeno podjetje mora prevzeti še druge mestne avtobusne službe, ki so sedaj v rokah zasebnikov. Pri ACEGAT, ki je Že vedno monopol starega centrističnega občinskega odbora, mora prenehati politični kliente!!-zem. Primanjkljaji se ne smejo kriti s povišanjem tarif ali z drugačnim obremenjevanjem življenjskih pogojev delovnih ljudi. Opozicija mora imeti vso možnost udeležbe pri neposredni kontroli nad ACEGAT - kot tudi nad vsemi krajevnimi ustanovami — in t° prek njenih svetovalcev ali drugih oseb, ki jih bo opozicija sama določila. drža ki t IRl. (Iz programa tržaških komunistov) n ah i ske, ki i nad, pok pod indi štev mož in t nen, ob v s p dod Gor okt tog pos Itg. ^ OJptH ni k' Včera; ramo1 Ji® k on I0M. ’ X, U ■'le IR ^rka 1 iah i„ 'jn, kai ^ še bi tarstvo. »'otislo-vlač 'fin 5. - Odobritev sklepa, da se stavi na razpolago slovenskim otrokom, ki obi-skuieio vrtec, učilnica v škedenjskem otroškem vrtcu. fi. - Poskrbeli, da bo telovadnica občinskega zabavišča v Skednju na razpolago učencem, ki delajo korektivno telovadbo. Sle-dnii morajo zabaiati sedai v šolo v Ža vij ab. 7. - Razširitev in obnovitev poslopia osnovne šole «Ezio Demarchi ». ker ne ustreza več današnjim potrebam. 8. - Obnovitev odtoka v mestni klavnici, kar je potrebno predvsem iz zdravstvenih razlogov. Kaj vse potrebujejo na Kolonkovcu nipan 'lo in '’b obr 'GIL t !°*poda Že ol |ačunu , je u- iuii il Parlamentarno delo poslanca tov. Vidalija omunisti iz sekcije na Kolonkovcu, osvajajoč si program, ki ga je predložila naša federacija za tržaški občinski svet, podčrtujejo naslednje točke v prepričanju, da s tem tolmačijo globoke težnje pretežne večine prebivalstva okraja : — potreba organičnega načrta za proevit Trsta, z integralno prosto cono .okrepitvijo pro- meta in pomorstva IRI in zasebne; ÌÉESW- ter razvojem industrij6 na H ki tani ju. fr on todj tr KOS} štirih mesecih odkar se je, po političnih volitvah od 23. maja, začela nova zakonodajna do-ha, je naš poslanec tovariš Vittorio Vid ali opravil v poslanski zbornici nadvse intenzivno parla meniamo delo. V štirih mesecih delovanja parlamenta je naš poslanec predložil 5 zakonskih o-snutkov, 21 vprašani o važnih tržaških problemih ter je imel v zbornici dve daljši intervenciji v teku diskusije o državnem proračunu in o proračunu ministrstva za državne u-delcžbe. Objavljamo v izvlečku njegove intervencije, zakonske predloge in vpia-šanja. Zakonski predlogi : no z drugimi poslanci naše partije : 2. - Za razpis senatnih volitev v občinah Tržaške, ga ozemlja; predložen 18. junija. 3. . Za ustanovitev integralne proste cone: predložen 18, julija. 4. - Posebni statut za deželo Furlanija - Julijska krajina. Predložen skupno z drugimi komunističnimi poslanci 10. julija. 5. - Priznanje vojaških let pri odmerjanju višine pokojnine za stare delavce, ki so služili obvezni vojaški rok v avstro-ogrski vojski v letih 1914-1918. Predložen 1. oktobra skupno z drugimi komunističnimi poslanci. škem položaju in predložitev zahtev v teku diskusije o proračunu ministrstva za državne udeležbe. Vprašanja: Intervencije v diskusijah : I. - Proti postavljanju na nacionalnem ozemlju vzletišč za atomske in jedrske izstrelke, ki je bil predložen 12. junija skup. 24. julija poročilo o gospodarskem položaju Tržaškega ozemlja. Podano v teku diskusije o državnem proračunu. 7. okt. poročilo o trža- 10. julija o agitaciji v podjetju Italcementi; 16. julija za ohranitev politične cene kruha; 23. julija proti prepovedi zborovanj o Srednjem vzhodu ; 23. julija urgiranje občinskih volitev v Trstu; 23. julija proti ukinitvi sprejemanja na delo pri Selad; 23. julija proti ukinitvi ambulatorija ENPAS; 20. julija za razširitev na Tržaško ozemlje zakona o bolniškem zavarovanju kmetovalcev; 29. julija o podjetjih IRI (GRDA in ILV.A); 29. julija za koristnike posojila Aldisio; 6. avgusta proti skrčenju podjetij IRI; 6. avgusta v korist nameščencev bivše ZVIJ (no. J tranja komisija, doklada za menzo in izredne nagrade za nameščene v voz. nem parku); Občina naj da pobudo za postopni razvoj dobro obetajoče ljudske knjižnice in za njeno dokončno juridično in materialno ureditev, prek sporazumov z drugimi občinami, pokrajinsko upravo in višjim nadzorništvom knjižnic, za kulturno delo v mestu in okolici, ki naj bo v korist tako italijanskih kot slovenskih državljanov, z otvoritvijo čitalnic, izmenjavami in razstavami. Občina naj zgradi telovadnice in športna igrišča v raznih mestnih okrajih in podeželskih vaseh, da bo ugodila stvarnim in občutenim potrebam prebivalstva. Urgira naj tudi prepis vse imovine bivše GIL na občinsko upravo, da jo bo lahko stavila na razpolago za telesno vzgojo mladine. (Iz programa tržaških komunistov) 3. sept. za obdržanje centra za poklicno usposobitev (GAM). 8. sept. za nameščence bivše ZVIJ (zavarovanje INPS za člane civilne in administrativne policije, jetniške paznike, finančno stražo in gozdno policijo); 9. sept. za ladjedelnico Sv. Roka; 9. sept. za železarno ILVA; 16. sept. proti birokratskemu zavlačevanju izdajanja potnih listov; 16. sept. v zaščito kmetov iz Lonierja in Padrič, ki so lastniki razlaščenih zemljišč na «Hudem letu»: 30. sept. za ladjedelnico «Cantiere Navale Giuliano» ; 30. sept. za nameščence bivše ZV U (poviški plač. napredovanje, poenotenje plač); 7. okt. za demokratizacijo Delavskih zadrug in proti vsakemu skrčenju poslovanja; 7. okt. proti prepovedi zborovanja na trgu Unità. m — uresničitev avtonomije Tržaškega ozemlja: — enake pravice za Slovence in Italijane; — zaščita krajevne delovne sile ter pospeševanje zaposlovanja; — ukrepi občine v korist tnalih kmetov, znižanje tarife vode za namakanje. Kar se tiče potreb okraja Kolonkovec, komunisti zadolžujejo kandidate za občinski svet, da se bodo borili za uresničitev naslednjih zahtev: Zasilne hiše (A. Garcia - B. Garofalo) : zaščitne ograje, tlakovanje poti in pločnikov, podporni zidovi, gradnja otroškega igrišča-večja čistoča, posebne posode za odlaganj6 smeti. Občinske hiše: gradnja igrišča, popravila oknic, klopice pred hišami, ureditev vhodnih stopnic. Popravila cest: na Salita Zugnano. od ul. Lo-stalunga do ul. Flavia (gostilna «Giovanin») od ni. Costalunga do šole v ul. Flavia od ul. C.ostalunga do ul. Istria (cesta o*1 pokopališču). Zn predel Kačun: poskrbeti, da se ne bost« širila dim in saje. ko sežigajo vence na P0-kopališču. Gradnja občinske lekarne v središču Kolo*1 kovca. Gradnja javne pralnice pri vsaki posarne*11 skupini občinskih ali zasilnih hi“. Teda X i Tr, V odf '"«dar: sia ti 'Sli Xml "«treh, 'ih ul 'il po "ie kr "'oble; I hej. "žaj , lelje 'Jeva "Dia ""«101 Už< JdniS] 'Žiri "VA R Tor r ..se: erp vz "lisi 1 vi Xs Ka] Slik l'iti!» 'stu h. 1 "'S te ‘ha , ha Hii He X '"ril, hav K S x X ^>0 58 1 h 10. oktobra 1958 DELO Stran 3 POLITIKA IN GOSPODARSTVO Poslanec Vidali zahteva organski načr t za razvoj industrijskih podjetij IRI IZ torek je nar poslanec v rimskem parlamentu, tov. Vittorio Fidali, skupno s ' poslancem tov. Francom iz Tržiča, med razpravo o proračunu ministrstva za državne udeležbe, predložil poslanski zbornici posebni dnevni red v zvezi s krizo, ki vlada v industrijskih podjetjih, na Tržaškem in Goriškem, ki spadajo v okvir IRI. V sredo pa je imel posl. Fidali' tudi govor, ki ga objavi jamo v celoti. Omenjeni dnevni red se glasi: « Poslanska zbornica, upoštevajoč, dejstvo, da neprestana kriza, v kateri spi nahaja gospodarstvo na Tržaškem ozemlju, kar poudarjata vsi sektorji in gospodarske, upravne in politične ustanove; upoštevajoč potrebo po nujnih primernih ukrepih, ki bi omogočili dejansko ozdravitev temeljnih sektorjev gospodarstva ; upoštevajoč nadalje, da imajo industrijska podjetja, na Tržaškem ozemlju in ti sosedni goriški pokrajini, ki spadajo v okvir IRI, vedno manj dela in da pomembnemu delu teh podjetij preti propast ter da prav ta industrijska podjetja predstavljajo jedro vsega industrijskega sektorja in je, torej, od njih posredno ali neposredno odvisna usarla številnih malih in srednjih industrijskih. obrtniških in trgovskih podjetij, oziroma možnost življenja in delovanja skoraj Vseh. proizvajalnih slojev na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini: sklicujoč se na vlogo, ki jo pri gospodarski olinovi in socialnem napredku imajo podjetja, ki spadajo pod IRI in v okviru republiške ustave: obvezuje vlado in merodajna ministrstva, da sprejmejo načrt n-:--:>- 1 ■ ukrepov s potrebnimi investicijami za modernizacijo, potenciranje in razvnč kakor tudi za dodelitev naročil industrijskim podjetjem IRI na Tržaškem ozemlju, v Tržiču in Gorici: da uresničijo nove industrijske pobude IRI na Tržaškem ozemlju in to v okviru organskega načrta za gospodarsko obnovo na tem področju, tako. da bodo zagotovljeni novi viri dela in da bo odprta perspektiva za postopna zaposlitev brezposelnih. Podpisana: poslanec Vittorio Fidali poslanec Raffaele Franco» Vazna intervencija našega poslanca v rimskem parlamentu soka v primerjavi s cenami v tujini. toda z druge strani je tudi res, da to ni odvisno od cene delovne sile, ker so mezde, nasprotno, med najnižjimi in investicijam in se pripravlja, da bo z investicijskimi programi dala nov podvig v poslovnem letu 1938». Kljub temu, da je bilo nekaj narejeno mo dolgotrajne in trde borbe, j tem praven, da je torej, prišlo kol sem prej omenil, so rodile za delavce nekaj delnih izboljšanj. Visoka cena proizvodnje je., torej, neposredno odvisna od zastarelosti naprav. V ILVI, v ladjedelnici Sv. i'Jarka in v ladjedelnici Sv. Roka še posebej, je ta cena posledica zastarelih naprav. V poročilu upravnega sveta IRI o obračunu za leto 1957, ki so ga gotovo spoštovani kolegi že prejeli, jc med drugim rečeno, da je olRl namenila posebno obveznost v obračunu do investicij, če hočete, za tovarno strojev Sv. Andreja, za Tržaški arzenal, ne le, da se ni držalo nobenega organskega načrta, pač pa prihajamo do občutka, da se te komplekse kot nalašč vsaj deloma, prišteva, med takoimenovanc «suhe veje» Pogostoma se govori v zvezi s perspektivami teh obratov, o neposredni bližini državne meje, kot da bi, v primeru spopada, n. pr. industrijska podjetja v Milanu bila varnejša od podjetij v Trstu ali Miljah. Predstavniki Krščanske demokracije pa se predstavljajo kot nosilci teze o tržaškem gospodarstvu « na novih zgodovinsko veljavnih dimenzijah». In tu, v parlamentu, pa ko postavi ) ,mo resne predloge, izjavljajo, da se strinjajo z vladnim pon, Čilom. V resnici je Trst priča, v kakšni meri je še IRT pod vplivom Confindustrije, to je tistih industr. skupin, ki vodijo politiko največjega zaviranja gospodarskega in socialnega razvoja države, kolikor se tire Tr sta, pa največjega zaviranja go spodarske obnove, kot to dokazujejo neprestane borbe za integralno prosto cono, za obnovitev prometa in potenciranje industrije. gospod predsednik, spoštova. ni kolegi ! Včeraj sem prejel nekaj te-gramov. Poslale so jih notranje komisije Zveze kovinarjev I0M. V njih delavci protestilo, ker niso vključene v na-Me IRI tudi ladjedelnice Sv. srka v Trstu, Sv. Roka v Milah in železarne ILVA v Sked* 'jo, kar potrjuje namen vlade, še bolj okrne tržaško gospostvo. To pa je v polnem frotislovju z obljubami, ki jih vlada dala v predvolilni 11 ropanji v zvezi z moderniza-'io in potenciranjem omenje-''h obratov, kar ne zahteva le GlL temveč vsi politični in •"spodarski krogi na Tržaškem. Že ob priliki razprave o profumi finančnega ministrstvo, je bila v parlamentu dne ■ julija t. !.. sem vas opozori na težak gospodarski poloni, ki vlada na Tržaškem o- frodju. fy)men Podjetij IRI fr tržaškem gospodarstvu Ter!m sem dejal, da so naka-ki jih vlada predvideva Trst, nezadostna in, torej, odgovarjajo potrebam. Gozdarske krize, v kateri se na-aia tržaško mesto, se ne more ‘r'iii z, navadnimi administra-oimi ukrepi temveč je za to 'ptreben organski načrt vlad-ukrepov. Le la bi prepre-1 povečanje krize in nadalj-Ì® kopičenje števila nerešenih 'Mlijr-mov. k dejansko se gospodarski po- *aj v Trstu zaostruje. Se na-,al.ie pada luški promet in n n M bodo uresničila prrd- ,'Zvanja še nad,sinjega pnslab-"Ma na področju industrije. Zzoril prejšnji intervenciji sem .'"'zoni na načrte o skrčenju ", ••—~ s-................... ' ptuženib jadranskih ladiodel- j med /Gugim dobesedno dejal tere podatke, ki dokazujejo, kakšno težo imajo podjetja IRI v tržaškem gospodarstvu. Kovinarska industrija, ki je v sklopu IRT predstavlja 70 od-stost. celokupne kovinarske industrije, hodisi v pogledu zaposlitve delavcev, kakor tudi v pogledu proizvajalne zmogljivosti. Upoštevati je treba nadalje, da je od delovanja te industrije odvisna usoda števil n ih malih in srednjih industrijskih in obrtniških podjetij, ki se ukvarjajo s komplementarno dejavnostjo, hodisi pri gradnjah novih ladij, kakor tudi pri popravljanju starih. Tako pridemo do ugotovitve, da število de- lavcev, katerih življenje in delo je neposredno odvisno od industrije IRI na Tržaškem, doseže vsaj 50% celokupnega števila zaposlenih ljudi na industrijskem področju. Že več let ta kategorija opozarja vlado in IRI na vznemirljiv položaj v podjetjih. Delavci ladjedelnic GRDA v Trstu so ob podpori vsega mesta in vseh političnih strank, ter delavci ladjedelnic GRDA v Tržiču, vodili v teh letih dolge in težke borbe, agitacije in stavke, ki so včasih trajale celo do 70 dni, zato, da so iztrgali kako delno izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. Položaj v Združenih jadranskih ladjedelnicah Pred mdavnim se je zaključilo stavkovno gibanje v ladjedelnicah GRDA zaradi odpusta delavcev pod pretvezo «izpolj-njene starostne dobe», kjer pa se je izkazalo, da je šlo za zmanjše števila delovne sile, četudi se je z borbo delavcev u-spelo doseči zaposlitev 150 vajencev v celotnem kompleksu. Upoštevati je treba, da že več let niso sprejemali vajencev v ladjedelnice in da tisti redki, ki so bili že prej zaposleni, bo« do v kratkem sprejeti v stale/, delavcev. Tako pridemo do zaključka, da je vprašanje zaposlitve mladih ljudi še vedno nerešeno. Imamo, torej, vtis, da se nahajamo pred številnimi odpusti in da vlada ni sprejela nobene obveznosti, da bo preprečila to nesrečo, posebno še ako pomislimo na visok odstotek brezposelnih. Poslanec Facetti, ki je predsednik IRI, je pred nekaj leti govoril članom notranjih komisij ladjedelnice Sv. Marka in tovarne strojev Sv. Andreja, je GRDA. ki so jedro ladje- j «Podjetja IRI niso podjetja, ki ■miške industrije v Trstu in ,,»iču. Kasneje sem imel pri-- 0 podčrtati nujnost ukrepov, sem storil, ko sem postavil '^Tpelacijo v zvezi s položfl-podjetij IRI v Trstu, zlasti 'iv v zvezi krizo železarne A s Skednju in ladjedelnice ■ Roka v Miljah. Toda treba je pohiteti in za-Vztrajam v zahtevi, naj sc 'Mstrstvo za državne udeležbe J vlada lotita reševanja pro-'"'a s primernimi ukrepi. ( Kakor sem že ob raznih 'Rkali poudaril, so za rešitev 'Kistrijokib podjetij IRT v . s*u potrebni nujni ukre- iti, >, t>i ( ’ Povsem je jasno, da za ,|S|tpv tržaškega gospodaric a Pred polomom niso dovoli ' *>ačrti o gradnjah cest, želez-I kih odcepov, temveč je po-. "en načrt za industrijo, v , 1 vrsti za tista podjetja, ki h^dajo v okvir IRI in, žal. v o tem načrtu ni niti o-Mbe v zakonu o 45 milijar- r| , ' |j za Trst, ki jr bil objav-j 11 Pred političnimi volitvami. Go t,- >0spod predsednik, spoštova- ,ko?egi! ‘ebm vas opozoriti na neka- svet ga je objavil mini-v oktobru 1954. naj kopičijo kapital za to, da nudijo dobičke zasebnikom. Kapital se mora investirati za spremenitev in potenciranje na. prav, za socialni napredek in dvig življenjske ravni nameščencev in zato, da bodo ta podjetja lahko vzdržala konkurenco na mednarodnem področju v kolikor se nanaša na cene proizvodnje*. Odlični predlogi. Toda kljub temu se v pogledu podjetij IRI v Trstu, Tržiču in Gorici, o čemer bom kasneje podrobneje spregovoril, ni držalo teh smernic. Nasprotno. V kolikor se tiče socialnega napredka, svoboščin in pravic delavcev, se prav v teh podjetjih, ki bi mo rala bili v vzgled tudi v pogledu novih odnosov med delavci in vodstvom, dogajajo resni primeri omejevanja demo-kratičnih pravic delavcev, diskriminacije in omalovaževanja delovanja notranjih komisij. V ladjedelnicah GRDA v Trstu in v Tržiču n. pr. ravnateljstva naročajo čuvajem, naj trgajo z oglasnih desk sindikalne biltene, naj opazujejo delavce, skratka se jih poslužujejo kot orodje zatiranja. V GRDA je delovanje notranjih komisij zelo omejeno in ravnateljstva zavlačujejo tudi do šest mesecev razprave o spornih zadevali, včasih pa celo odklanjata razprave o njih. Še pred enim tednom so v ladjedelnici Sv. Marka prepovedali sindikalno skupščino delavcev med opoldanskim odmorom, katero je sklicala notranja komisija za to, da bi na njej razpravljali o resnih problemih, o vznemirljivih perspektivah podjetja. Pred. Slavnikom notranje komisije je bilo rečeno, da je skupščina prepovedana ker se ta smatra za nepotrebno in ker se itak o položaju ladjedelnic razpravlja povsod, v tisku, in v raznih mestnih krogih. Antisocialna politika v obratih JRI Toda antisocialna usmeritev tržaškega vodstva ladjedelnic GRDA je šla že tako daleč, da je ob koncu preteklega leta, Ladjedelnica Sv. Marka v Trstu spada med največje industrijske objekte na Tržaškem. Nahaja se pred hudo krizo zaradi pomanjkanja naročil. Ako ne bodo odobreni primerni ukrepi, bodo v nekaterih oddelkih še pred koncem leta ostali brez dela. Za uspešno konkuriranje z inozemstvom je obenem nujno potrebna modernizacija in potenciranje naprav Nevarnost hude krize v ladjedelnici Sv. Marka Preti nedavnim je bilo sklenjeno, da bo ladjedelnica Sv. Marka zgradila neko majhno vojno ladjo in 24 žerjavov ; toda vprašanje dela v tej ladjedelnici se ne more na ta način rešiti. In glejte, prav v teh dneh se je izvedelo, da je zgradba, v kateri je mehanična delavnica te ladjedelnice, v resni nevarnosti, da razpade zaradi starosti. Kaj to pomeni? To pomeni. da je postavljanje vprašanja o obnovitvi in potenciranju naprav v lej niči zelo resno. stopno zaostritev mednarodne konkurence. Za ladjedelnico Sv. Marka velja, kar se poudarja v tistem poročilu, to je. da se bodo nekatere ladjedelnice skupine Potrebno je torej poskrbeti za nova nakazila za modernizacijo naprav in za nova naročila, upoštevajoč, da smo že sedai v precejšnji zakasnitvi ; kajti kot uče tehniki, pripravna IRI. ako ne bodo pravočasno j faza v gradnjah ladjevja (načr-dobile novih naročil, znašle j tovanje, nabave itd.) traja naj-hrez dela v nekaterih oddelkih | manj eno leto. že r>red koncem tekočega leta. Ladjedelnica Sv. Marka se nahaja pred nevarnostjo nove, t, j. že tretje krize v tej povojni Razen tega problema je potrebno poiskali nova dela. Ako hi ostali pri sedanjih sredstvih, bi si ladjedelnica za vselej zaprla pot do velikih dražb v mednarodnem okviru, kjer je na predvečer božičnih prazni- j svoj čas prav ta ladjedelnica kov, 11 delavcev ladjedelnice Sv. Marka najprej začasno su-spodiralo, nato pa odpustilo iz represalije nad agitacijo, ki je trajala devet mesecev. V kolikor se nanaša na cene proizvodnje, je res, kot je de- zavzemala prvenstveno mesto. Res je. kar se podčrtuje v gori omenjenem poročilu IRI, namreč. da je zaradi neprestane tehnične evolucije in proizvajalne organizacije, ki je v teku v svetovni 1 ad jedelniški indu- jal poslanec Fascelti, zelo vi i stri j, možno predvidevati po- j dobi in to prav zaradi pomani-1 ad jedel- i kanja naročil- Komaj nekaj dni je od tega. ko je na občnem zboru delničarjev GRDA predsednik inž. Smeraldi potrdil, da ako ne bodo sprejeti primerni in učinkoviti ukrepi s strani vlade, kateri naj bi omogočili ladjedelnicam, da vzdržijo mednarodno konkurenco, in ako ne bodo sklenjene pogodbe o novih naročilih (predvsem program o obnovitvi potniškega ladjevja FTNMARE). bodo v mnogih oddelkih GRDA ostali brez dela v prvih mesecih 1959 : kajti že skoraj dve leti trpe ladjedelnice GRDA zaradi pomanjkanja novih naročil. Pogled na tržaško luko, ki je bila nekoč tradicionalno središče trgovskega in potniškega prometa, je danes zelo porazen. Pomoli so skoraj vedno prazni. Posledice tega občuti vse tržaško gospodarstvo Obnova ladjevja „FINMARE« V poročilu upravnega «veta IRI. ki «rai ga prej omeni), «e poudarja v tem smislu, da je problem zamenjave potniškega, kakor tudi mešanega in tovornega ladjevja skupine FIN-MARE nujen zaradi zastarelosti ladij, bodisi zaradi novih zahtev službe na progah, katerim so namenjene, bodisi zaradi časa. ki je potreben za gradnji. zlasti večjih enot. Zato je potrebno, da se že sedaj postavi skupino ladjedelnic GRDA v stan. da lahko konkurirajo pri gradnji ladjevja F1N-MARE. Kar se tiče ladjedelnice v Tržiču, ki je največja v skupini GRDA, je res, da so bila v zadnjih dveh letih izvršena pomembna dela na področju modernizacije obrala, toda ta dela so bila izvršena le v nekaterih oddelkih. Povečanje proizvajalne zmogljivosti zahteva nova naročila, predvsem naročila novih potniških ladij in treba je nujno poskrbeti za to, kajti že od decembra 1956 ni bila sklenjena nobena nova pogodi: v tem praven. Resen je položaj v elektromehaničnem oddelku, kjer ie od skupnega števila 950 delavcev, 100 delavcev suspendiranih, 50 pa jih dnevno čaka na delo. Vznemirljiva je kriza, v kateri se nahaja oddelek OMFA, ki je svoje as izdeloval material za vojanško letalstvo in je zaposloval okrog 5000 delavcev, medtem ko jih sedaj zaposluje le še 1000 in še od teh je 240 suspendiranih okrog 80 pa jih neprestano ča- ka na delo, Že dalj časa sr govori da bodo ta dva oddelka razstavili in teh vesti ni doslej še nihče preklical. Nasprotno imamo potrditev o tem, posebno kar se tiče železniške delavnice (OMFA), in to v poročilu upravnega sveta IRI. kjer sc odkrito govori o skrčenju sektorja in se potrjuje, da je bila že določena reorganizacija, ki predvideva postopno koncentracijo dela pri gradnjah v dveh specializiranih centrih, od katerih se za severno in srednjo Italijo nahaja tak center v Fistoli, za jug pa v Pozzuoli. To pomeni postopno likvidacijo oddelka OMFA v Tržiču. Problemi Tovarne strojev Neposredno povezana z delovanjem ladjedelnic je tudi tovarna strojev Sv. Andreja v Trstu, ki prav tako spada v okvir skupine GRDA. V že omenjenem poročilu upravnega sve. la TRI se opaža, da v pogleda gradenj ladijskega ustroja «perspektive, vsaj zaenkrat, ne morejo hiti optimistične». V omenjenem poročilu se poudarja, da ho tovarna strojev postavijo na v položaj, da bo razvila svojo proizvodnjo ter jo razširila tudi na področja z veliko zmog. Ijivostjo. Dejstvo pa je, da kljub investicijam. ki jih je bila deležna tovarna strojev Sv. Andreja, se njena topilnica nahaja v krizi in pred časom ni bilo mogoče sprejeti važnih naročil, ker ni bilo možno izvršiti drugih del v raznih mehaničnih oddelkih, oddelkih kjer se danes dela s zmanjšanim urnikom, ki je skrčen na 40 tedenskih delovnih ur, in kjer «o bili odpuščeni številni kvalificirani delavci. V enakih razmerah se nahajajo tudi drugi oddelki, med katerimi je tudi oddelek za modeliranje. Naravnost dramatična je kriza, v kateri se nahaja ladjedelnica Sv. Roka v Miljah, ki prav tako spada v skupino GRDA. Ta ladjedelnica, ki je bila zgra. jena leta 1857 in je bila pravi pionir tržaške ladjedelniške in. dustrije, v tej povojni dobi životari v neprestani krizi. Ladjedelnica Sv. Roka nima danes nobenega naročila. Po dovršitvi del na ladji «Vivaldi» ni bila poslana v to ladjedelnico več nobena ladja v popravilo. Zato se je število zaposle- Tudi Tržaškemu arzenalu se obetajo hudi časi, ako ne borio merodajne oblasti pravočasno poskrbele za poživitev tržaškega pomorstva nih delavcev in uradnikov, k: je leta 1946 štelo skupno 1.300 enot znižalo na 600 enot in to zaradi popolne brezbrižnosti bazenom. Za njegovo izpopol-1 nitev je bilo investiranega pne-; eej kapitala. Kljub temu pa ta s obrat potrebuje še druge napre. strani vlade, kakor tudi IRI. j Naprave v tej ladjedelnici so i povsem zastarele. Delavci izgu- ' bi j o od svoje bedne plače 15 tisoč lir na mesec v primeru z drugimi podjetji GRDA in to zaradi pomanjkanja dela. Za tešitev ladjedelnice Sv. Roka so se v teh letih borili združeno vsi delavci in vse mesto, z občinsko upravo v Miljah na čelu. Ta občinska uprava je še pred nedavnim, v polnem soglasju z vsemi političnimi skupinami, objavila dramatičen po. ziv vladnim oblastem ter orisala konkretne predloge delavcev in tehnikov. Spričo tragičnega položaja Sv. Roka in še bolj resnih perspektiv. se kaže kričeče protislovje s trditvami upravnega sveta IRI. kjer se govori o perspektivah. ki naj bi bile bistveno ugodne na področju popravil ladjevja, v cigar sektor spada tudi ladjedelnica Sv. Roka. v kateri so v prejšnjih časih vedno gradili le nove ladje V sektor ladjedelnic, ki sc ukvarjajo s popravili ladij spaila Tržaški arzenal. To podjetje je bilo opremljeno z novim ve in predvsem je treba podčrtati, da so perspektive dela v tem podjetju tesno vezane na naročila z realizacijo organskega načrta za obnovo tržaškega gospodarstva in predvsem na potenciranje luškega prometa. Se bolj pa je kritičen položaj v škedenjski livarni ILVA in to po krivdi politike, ki jo vodi IRI na področju Tržaškega ozemlja. Temu podjetju, ki je edino te vrste, na Jadranu, grozi propast. Prav za prav je propast že v teku. Že januarja letos so ugasnili eno izmed Martinovih - peči, zaradi česar so 31. januarja odpustili z dela 65 starih delavcev. 1. avgusta letos so skrčili delovni urnik v valjarniei in danes delajo samo še v dveh dnevnih izmenah namesto v treh kot je bila navada preteklosti. Vesti o prenehanju obratovanja tovarne, ki neprestano krožijo v javnosti. ni nikoli nihče resno demantiral. Po teh vesteh, naj bi v bližnji bodočnosti ugasnili steno Martinovo peč in ustavili delo v valjarniei. Ge hi do tega prišlo, potem bi odpustili z dela okrog 50% delavcev. Ladjedelnica Sv. Roka v Miljah, ki je bila zgrajena še leta 1857 in je bila pravi pionir ladjedelniške Industrije na Tržaškem, danes životari v hudi krizi, ker ji primanjkuje naročil. Zaposlenih je le še 600 delavcev, medtem ko je bilo 1946 leta zaposlenih 1300 delavcev Položaj v livarni ILVA Opozarjam v zvezi s tem. da se vprašanja livarne ILVA v Skednju sploh ne omenjajo v že omenjenem poročilu upravnega sveta IRI. niti tam. kjer se govori o ukrepih za povečanje proizvodnje jekla v ILVI. Stališči, ki jih zavzemata IRI in vlada sta v praksi silno prizadela železarno ILVA v Skednju in so v polnem protislovju z izjavo, ki jo je dal minister za proračun dne 23. julija t. 1. Tedaj je sen. Medici dejal, da je potrošnja jekla v Italiji sorazmerno nižja od proizvodnje v drugih državah za-padne Evrope : «Ni nobenega dvoma o tem. da moramo povečati našo proizvodnjo jekla. Postaviti moramo naše tovarne j v kraje, ki so lahko dostopni no morski poti. zato da zmanjšamo cene prevozom». Tako je, torej, govoril sen. I Medici ter dodal, «da je celo komisija za Vanonijev načrt i ' predvidevala, da se bo povpraše- i vanje po surovem jeklu znatno j povečalo v prihodnjih letih in j je dobro znano, da je gradnjo j modernih naprav v železarnah zadovoljiva, za kar pa so potrebna vsaj tri leta». Medtem ko je minister za proračun poudaril, da je potrebno povečati proizvodnjo jekla, in, torej, da je potrebno zgraditi jeklarne v krajih ob morju, ni bilo ničesar ukre-nje.no za železarno v Skednju, čeprav je ta tovarna, edina tovrstna tovarna ob Jadranu, se nahaja tik ob tržaški luki, ki je dobro opremljena z naprava, mi in ima, torej, možnosti ce- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4 DELO 10. oktobra 1958 DOMACI PROBLEMI IN VESTI Prepoved slovenskega govora na trgu Unità je groba žalitev naše narodne skupnosti ♦ * Vladni komisar se sklicuje na fašistični zakon o javni varnosti Odločni protesti proti ukrepu Paiamare Poslanec Vidali je protestiral pri predsedstvu vlade in pri notranjem ministru ter zahteval, naj vladni komisar preneha s pristranskim delovanjem na škodo S]ovencev in zajamči popolno enakopravnost med tu živečima narodoma C ovinistični gonji proti govo-ru našega kandidata tovariša Gombača v slovenščini — ki je bil napovedan za nedeljsko zborovanje tov. Scoccimarra na trgu Unità — je sledila o-blastvena prepoved zborovanja. V petek zjutraj je vladni generalni komisar podpisal zadevni ukaz s katerim je prepovedal — že drugič v nekaj mesecih — slovensko besedo na glavnem trgu. Argumenti, ki jih navaja diktat visokega vladnega prestavnika, so v bistvu isti kot preteklega maja. Slovencem je bila storjena zopet težka krivica. Zopet so bili postavljeni na raven drugorazrednih državljanov, pred katere se postavljajo s strani obla-iti pregrade in se jih skuša vedno bolj potiskati iz mestnega središča. To so gola dejstva, pa naj šovinisti — od demokristjanov in fašistov pa do liberalcev in vseh, ki so podprli demokristjanski šovinizem — se tako vpijejo, da se Slovenci potvarjamo kot žrtve. In tega mnenja so na žalost tudi tisti slovenski politični možje, ki se smatrajo za edine predstavnike Slovencev. To je dovolj jasno pokazal s svojo izjavo v odboru za volilno premirje sam zastopnik Slovenske demokratske Resolucija federacije EPI Vodilni komite naše federacije je v zvezi s prepovedjo zborovanja na trgu Unità odobril naslednjo resolucijo : «Vodilni komite Avtonomne tržaške federacije KPI ogorčeno protestira zaradi samovoljnega ukaza generalnega vladnega komisarja dr. Paiamare, s katerim je prepovedal zborovanje sen. Scoccimarra, podpredsednika senata in tov. Gombača, kandidata za občinski svet, ki bi se moralo vršiti na trgu Unità. Nezakoniti odlok komisarja je očitna kršitev republiške u-stave in Londonskega sporazuma, ki jamči enake pravice italijanskim in slovenskim državljanom. Predstavlja nadalje nedopustno omejevanje pravice, ki jo ima vsaka stranka za svobodno razvijanje svoje volilne kampanje. Diktat komisarja Paiamare je tembolj težak, ker se izrecno sklicuje na zakon o javni varnosti iz leta 1931. S tem zakonom je fašistični režim nadel nagobčnik italijanskemu narodu in zatrl vsako sled svobode. Dejstvo, da se vladni generalni komisar že drugič sklicuje na fašistični zakon, predstavlja resen poskus načrtnega nadomeščanja ustavnih določb, ki so podlaga demokratičnega repu-bliškega režima, z omejevalnimi odredbami, ki sta jih že obsodila zgodovina in italijanski narod, kateri se je trdo boril za Časa fašizma in v odporniški dobi za državno in demokratično ureditev, ki bi za vedno odpravila fašistično barbarstvo, šovinistično nestrpnost in nasilje. Avtonomna tržaška federacija KPI protestira tudi proti poskusu «opravičevanja» surove kršitve slehernega demokratičnega načela, Dr. Paiamara se namreč sklicuje na neki namišljen «živahen odpor širokih kro-krogov prebivalstva» in na namišljeno «zelo resno nevarnost» motenja javnega reda. To je žalitev državljanske in demokratične zrelosti tržaškega prebivalstva, ki ga ni mogoče istovetiti s sramotno šovinistično gonjo in podžiganjem sovraštva, ki jo vodijo prvaki K D in novega fašizma, monarhisti in liberalci. Ta 'gonja ne žali samo pravic manjšine, marveč žali še posebno ugled demokratične Italije. Osvajati si izrazoslovje, ki ga rabijo navedene skupine v svoji ustrahovalni kampanji — kot dela komisar Paiamara v odloku — do take mere, da ,se smatra za «provo-katorsko» celo organiziranje zborovanja na trgu Unità s slovenskim govornikom, pomeni postavljati javno oblast na raven najbolj pristranske špekulacije, ki mora biti tuja vladni oblasti. Zaradi tega vodilni komite Avtonomne tržaške federacije KPI ponovno protestira proti vladnemu komisarju, pooblašča posl. Vidali j a naj protest iznese v poslanski zbornici in pooblašča tajništvo naj vloži takoj pritožbo na notranje ministrstvo proti odloku dr. Pala-mare. Vodilni komite federacije poziva vse demokrate, Slovence in Italijane naj izrazijo svoj protest in naj se združijo v prepotrebni borbi za obrambo iežko poteptane svobode». V zvezi z nečuveno prepovedjo slovenskega govora na trgu Unità, je poslanec tov. Vidali predložil v torek ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru naslednje pismeno vprašanje : «Podpisani želi vprašati mi- nistrskega predsednika — od katerega je neposredno odvisno delovanje vladnega generalnega komisarja v Trstu — in notranjega ministra, če jima je znana prepoved volilnega zborovanja na trgu Unità d’Italia, v teku katerega bi moral poleg sen. Scoccimarra spregovoriti tudi slovenski govornik, ki jo je odredil s svojim odlokom vladni generalni komisar dr. Pala-mara. Podpisani ugotavlja . resnost tega ukrepa, ki krši določbe ustave glede pravice slovenske jezikovne manjšine do uporabe materinščine. Ukrep je obenem v nasprotju z obveznostmi, ki jih je sprejela italijanska via- Naša volilna kampanja Y" zadnjem tednu volilne kampanje je imela naša partija P°leg velikega števila okrajnih in letečih zborovanj — še štiri osrednja zborovanja. ki so kot ostala, naletela na vidno zanimanje Tržačanov. V petek in soboto je govoril v Trstu tov. Giuseppe Dozza, župan mesta Bologna. Prvo zborovanje je imel na trgu Garibaldi, drugo pa na trgu Val-maura pri Sv. Ani. Župan demokratične občine je predvsem obravnaval obsežno občinsko problematiko ter prinesel celo vrsto dragocenih izkušenj iz svojega dolgoletnega županovanja. slovenske-. čarskih strank proti mu govoru. Tov. Vidali je v svojem govoru pribil, da na vso srečo Slovenci ne živijo v nikakem getu in niso drugorazredni državljani, za katere se hoče postaviti vse mesto v obsedno stanje. Imajo iste pravice kot Italijani in za te pravice se bodo komunisti vedno borili. Tov. Gombač je podčrtal pravice naše narodne manjšine ter dejal, da je treba napraviti konec zapostavljanju Slovencev. Senator tov. Mauro Scoeci-rnarro je obširno obravnaval nacionalni in mednarodni položaj tev v svojem govoru obsodil Drugo veliko zborovanje je diktat vladnega komisarja. imela naša partija v nedeljo zvečer na trgu Garibaldi, ki je bilo obenem protest proti ne-čuvenemu diktatu vladnega komisarja. Vsi govorniki, sen. Mauro Seoccimarro, posl. Vittorio Vidali in kandidat naše liste Franc Gombač so ostro ožigosali nedemokratični ukrep .vladnega predstavnika in obe-šovinistično gonjo desni- voril je nadalje o važnosti,' ki jo ima za naše področje ustanovitev proste cone. Proti tej zahtev) pretežne večine Tržačanov se danes postavljajo monopolistične skupine, ki hočejo na vsak način zavarovati svoje visoke profite. V sredo zvečer je imel zborovanje na trgu Perugino sen. Umberto Terracini. Spregovori. la sta tudi tov. Pogassi, ki je predstavil govornika in tov. Marija Bernetičeva, ki je govorila o važnosti izbire, ki jo bodo napravili tržaški Slovenci 12. oktobra. Polemizirala je nadalje z SDZ, ki dejansko podpira našega najhujšega sovražnika. Tega Slovenci ne smejo pozabiti, zato naj na volitvah oddajo svoj glas tistim kandidatom, ki so vedno zagovarjali njihove koristi, to je kandidatom Komunistične partije. Senator Terracini je v svojem govoru obširno obravnaval problem avtonomije, prikazal je koristi, ki jih prinaša občinskim upravam, katere so najbližji organ ljudskim množicam. Govoril je tudi o razvrstitvi političnih strank na volitvah ter podčrtal, da gre naša partija na volitve obdana od širokega ljudskega zaupanja. Danes ho imela naša partija zaključno volilno zborovanje na trgu Garibaldi, kjer bodo da z Londonskim sporazumom od 15. 10. 1954. Poleg tega predstavlja ukrep tudi nedopustno omejevanje demokratičnih pravic političnih strank v volilni kampanji. Generalni vladni komisar je glede tega že drugič izdal odlok. Na ta način je dokazal, da se je vdal pritisku desničarskih političnih sil in šovinističnim elementom, ki jim neopravičeno pripisuje zastopstvo «večine prebivalstva». Tako zadržanje je brez primera v zgodovini povojnih let Trsta in na srečo nima nobenega primera niti v drugih deželah Italije z narodno mešanim prebivalstvom, kjer uživa svobodne svoje narodne pravice. Podpisani ponavlja svojo zahtevo vladi, naj pozove generalnega komisarja, da odstopi od nedemokratičnih in pristranskih protislovenskih stališč in vrši svojo dolžnost za jamstvo enakih pravic vsem prebivalcem Trst, neglede pa narodnost. Protest društva »Pravnik* Društvo «Pravnik» v .svojem protestu ogorčeno ugotavlja, da je vladni komisar po komaj štirih mesecih ponovno prepovedal volilno zborovanje KP samo zaradi tega, da prepreči, da bi na tem zborovanju spregovoril kak govornik v slovenskem jeziku. S tem je ponovno grobo žalil celokupno slovensko prebivalstvo na tem ozemlju brez razlike na politično pripadnost posameznikov. Zagotavlja, da se tržaški Slovenci ne bodo ni gorazrednih državljanov in dvi. ga odločen protest proti takemu diskriminacijskemu ravnanju vladnega komisarja. Protesti drugih organizacij Protest sta iznesli tudi Izvršni odbor Neodvisne socialistične zveze in Slovenska kuiturno-gospodarska zveza. NSZ obžaluje v svojem protestu, da predstavniki onih strank, ki hočejo hiti in izjavljajo, da so demokratični, niso odkrito obsodili te reakcionar ne pobude. Na ta način so o-bjektivno sodelovali pri kršitvi osnovnih načel republiške ustave. SKGZ pa ugotavlja, da je vladni komisar s svojim protiustavnim ukrepom zadovoljil nezakonitim zahtevam nacionalističnih skupin in jih tako podprl v njihovih težnjah, do-čim je bil poslan v Trst, da skrbi za izvajanje ustavnih in zakonskih določil ter prispeva z modrimi ukrepi k ostvaritvi ozračja potrebnega, za sožitje in sodelovanje med Slovenci in Italijani. Tudi Slovensko-hrvatska ljudska prosveta je v zvezi s prepovedjo slovenskega govora na trgu Unità objavila svoj protest, v katerem poudarja med drugim, da nezakoniti ukaz vladnega komisarja grobo žali vse Slovence in daje pobudo šovinistom in fašistom ter škoduje pomirjenju med tu žive-’ cima narodoma. Nadalje protest ugotavlja, da se tržaški Intervencija o problemu Delavskih zadrug v torek je poslanec tov. Vidali predložil ministrskemu predsedniku in ministru za delo pismeno vprašanje glede pro-blema Delavskih zadrug. Naš poslanec opozarja na postopno skrčenje obratovanja te ustanove, ki ga je začel izvajati začasni upravni odbor, imenovan s strani vladnega komisarja. Ugotavlja nadalje, da imajo Delavske zadruge za sabo dolgo in lepo zgodovino, ki je v ponos tržaškemu delavskemu razredu, kateri jih je ustanovil pred petdesetimi leti. Od leta 1945 je ustanova pod komisarsko upravo, kar zelo škoduje razvoju in notranjemu življenju. Tov. Vidali navaja v svoji intervenciji tudi primere, ko je odbor izročil nekatere prodajne oddelke zasebnikom in odpustil nameščence. Sedaj je v načrtu likvidacija živilskih prodajaln in voznega parka. Predviden je zaradi tega odpust velikega števila nameščen- Tov. Vidali vprašuje ministrskega predsednika in mini. stra za delo, kaj nameravata ukreniti, da se prepreči postopna demobilizacija Delavskih zadrug in ako ne smatrata za potrebno poskrbeti za prenehanje komisarskega režima, da bodo Delavske zadruge zopet prišle roke članov, ki so zakoniti koli sprijaznili s položajem dru- manjvrednosti. Slovenci ne bodo nikoli spri- | lastniki in upravitelji, kar je jaznili s položajem narodne j treba izvesti prek demokratič- nih volitev, katere je vladni Dve uspeli prireditvi Ponovitev «Dežurne službe» vorili posl. Vittorio Vidali, Karel Šiškovič in Paolo Sema, sekretar naše federacije. P reteklo soboto je Slovensko narodno gledališče uprizorilo v Avditoriju v Trstu sodobno poljsko dramo «Dežurna služba» ki jo je napisal Jerzi Lu-towski. Prireditev je bila v okviru predsezone 1958/59. A omenjeno dramo je tržaško SAG sicer zaključilo že preteklo gledališko sezono, vendar pa je delo samo enkrat upri-r°- { zorilo v Trstu, zaradi česar jo je utegnilo le malo obiskovalcev ogledati. Toda to delo spada med zelo važne in z umetni- Govor posl. Vidalija v parlamentu Nadaljevanje s 3. strani) nenega prevoza surovin in proizvodov tudi na tuja tržišča, zlasti v Srednjo Evropo in na Bližnji in Srednji Vzhod. V kolikor sé tiče notranjega tržišča, pa je dovolj ako omenimo, da so na okoliških področjih šte- vilne ladjedelnice in sicer v Tr. stu, Milijah, Tržiču, Benetkah. Ankoni itd., katere lahko porabijo mnogo izdelkov, bodisi železnih, kakor tudi jeklenih. Ta tovarna, ki izdeluje odlične proizvode, ki jih ne izdelujejo v drugih jeklarnah, bi lahko spremenili v moderno jeklarsko podjetje, za kar bi bili potrebni dve ali tri leta, ne da bi medtem prenehali z obratovanji v obstoječih obratih. Želim obravnavati še vpraša nje neke druge industrije, ki spada v okvir IRI, to je tovarne SAFOG v Gorici, ki izdeluje predvsem statve za tekstilne tovarne. Tudi položaj v tej tovarni je .je-zrnost dramatičen. Njene naprave so silno zastarele Zaposluje 700 delavcev, od katerih jih 210 dela komaj po 24 ur, 100 pa po 40 ur na teden. Pred nedavnim je podjetje postavilo zahtevo po odpustu 138 delavcev. Samo po zaslugi velike in enotne borbe, ki je bila podprta od vsega goričkega mesta, je bilo mogoče začasno preprečiti, da bi se to zgodilo. Toda nevarnost je še vedno zelo resna. V že omenjenem poročilu upravnega sveta IRI se med drugim govori, da težak položaj, v katerem se nahaja tovarna SAFOG nujno zahteva skrčenje ustroja podjetja, revizijo proizvodov, katere bo treba omejiti samo na tiste, po katerih povprašuje trg. Zato pa bo potrebna modernizacija naprav za dejavnost, ki bo še ostala». To pomeni, da ho vsa ostala aktivvist podjetja odpadla. In prav to je tisto, kar silno vze-nemiria nameščence podjetja. In prav te dni so časopisi potrdili, da ho prišlo do predvidenih odpustov. Gospod predsednik, spoštovani kolegi ! S tem sem objasnil položaj in mislim, da sem dokazal potrebo po potenciranju in spremembi industrije IRI. kar je predpogoj za obnovo tržaškega, goriškega in tržiškega gospodarstva. Nova Delavska zbornica CGIL v Trstu je izdelala na teh osnovah načrt za razvoj industrije TRI. Poleg tega načrta obstajajo še drugi načrti, nasveti tehnikov, notranjih ko-misij. Trgovinske zbornice in drugih ustanov. To omenjam zato. da dokažem, da zaskrbljenost ne izhaja samo iz vrst komunistov, temveč da je ta zaskrbljenost splošnega značaja, da je močno občutena v vrstah vseh delovnih ljudi in v gospodarskih krogih na splošno. Zato sem mnenja, da sta vlada in IRT dolžni v prvi vrsti se točno seznaniti z obstoječim položajem, zato morata razpravljati o teh načrtih in predlogih, se posvetovati s sindikalnimi organizacijami, da bo iz te analize, ki je bolj kot kdaj koli nujna, vznikel organski na-črt za modernizacijo in razvoj industrijskih podjetij IRI v Trstu, za razvoj ladjedelnice v Tržiču in rešitev tovarne SAFOG v Gorici. To je temelj potenciranja vsega industrijskega sektorja na teh področjih. Leta 1954 je bil ustanovljen in leta 1956 je začel delovati rotacijski sklad za poživitev velike, srednje in male industrije, zlasti še ladjedelniške v Trstu in na Goriškem. Že ob drugih priliki sem podčrtal, da omenjeni rotacijski sklad ne more rešiti problema industrije na teh področjih in iz številnih razlogov, zaradi splošne krize na gospodarskem področju ter zaradi pomanjkanja organskega načrta za obnovo in ker niso bile v polni meri izkoriščene ugodnosti že omenjenega rotacijskega sklada. Z nekate- Ije, bi nedvomno pospešil ustanovitev no-Wh industrijskih podjetij na že omenjenem področju. Le tako hi poleg domačih tudi tuje industrijske družbe ustanovile svoja podjetja tudi na tem področju. Drugače pa bodo te družbe postavljale pod-ietja drugod, kot sc to že sedaj dogaja. Iz krize, ki sem jo orisal, ni mogoče iziti samo z navadnimi ali delnimi ukrepi. Nujno je. potreben organski načrt zn razvoj podjetij IRI, za gradnjo novih tovarn z državno soudeležbo v Trstu, z vsemi tistimi ugodnostmi, ki jili je deležen italijanski jug. Pri tem naj se upoštevata nujnost in pomen politike, ki vrača tržaškemu mestu funkcijo in značgj indu- Dalmatinski duet v Avditoriju. škega vidika zelo dobro podane stvaritve, zato je bilo prav, da ga je SNG ponovno posta-vilo na oder. Pripomniti pa moramo, da se nam zdi, da ni bil sobotni večer najprimernejši za to prireditev, zlasti še, ker je bila za nedeljo napovedana druga večja prireditev v Avditoriju. Sobotno prireditev je bila na lepi umetniški ravni. Igralci so nastopali povsem sigurno in naravno. Igra je bila vseskozi napela in vsestransko zanimiva. Zato moramo pohvaliti vse i-gralce. Večer pesmi in plesov rimi popravki in z uresničitvi-jo zahtevanih " jamstev, ki jih j zaskrbljenost ter njihov zahtevajo gospodarski krogi, hi • sle 'n zahteve, rotacijski sklad lahko dal velik doprinos v obnovi industrije. Drug važen ukrep bi bila ustanovitev industrijske proste luke na področju industrijskega pristanišča v Žavljah. Ta u-krep, ki ne hi smel v nobenem primeru zamenjati integralne proste cone, ki jo zahtevamo za vse Tržaško ozem- sirijskega središča poleg prvo- ^ vrstne mednarodne luke Dru- VZie in «j. 319 - 19. «Trgatev na Krasu» «V K 21. Narava poje v pesmi: svoj težki sen zamaknjena brajda» - 22. Nedelja v .«pod8 . 22.10 Mešani zbor «Emil A^8' mič». PONEDELJEK: 18. Radij* univerza : Industri jska revoF eijn - 10. stoletja -19. Pi^a*1 balončki, radijski tednik za mlaUe - 20. Športna tribuna 20.30 Aleksander Borodi*1' «Knez Igor» opera v 4 dei8 njih. Prvo in drugo dejanj?' TOREK: 13.30 Glasba p° liah - 18, Z " začarane e nolh*' Janez Ritene: «Srečali ^ polžka» . 18.10 Beethoven: ^rz hl° jC ^ us, ^hidnoi Ì* ‘i tel jev pozit "Ha KP tudi s :,juje. 1 'tike. F ^peh t ^9Še P; volivei pono\ '°je. k: če telo n ki g, glasi 'aši tja simfonija v B-duru op-imenovana «Eroica» - 10. Utr’^ ki iz znanosti in tehnike - 2"* Umetnost in življenje: Triif °* jesenski dnevi na Dunaju» i» 'v i, £ a Aleksander Borodin : «Knez sror» opera v štirih dejanj Tretje in četrto dejanje. SREDA : 11.30 Brezobve^ drobiž od vsepovsod in in dom. obzornik za žen* svet - 18. Radijska univer^8 G. Bernucei : «Mednarodne ganizaeije» - 18.10 Ricb‘|^ Strauss: Simfonija domcet’ op. 53 - 10. Zdravniški ved*^ 20.30 Južnoameriški odmevj 21. Ivo Vojnovič: «Ekvinn< cii# štirih dejanjih. Igr ai8 člani Radijskega odra. ČETRTEK: 11.30 Brezob^ no, drobiž od vsepovsod. Predavanje: « Žival kot menski preroki» - 13.30 glasba - 18. Z začarane pol'ff M. Polak: «Čudoviti vžigal”'*1 - 18.10 Stravinskv: Petrušk” šaljivi prizori v štirih slikal1. 19. Sola in vzgoja: «Kak»”/ vzgojnih nasvetov potre!'11' ni o ? d - 21. Ilustrirano Prc ali ; lr|ka d, ,ev» nil '» škof 'Sliga te '°*Uuni N*av v gliene) h nap se \ e flf'la c 'kalnih v volil ^ več: *'erih r 6devan 'V da "'l voli da h je pr de lovi Sa, ! ki Sti 'n ki “orbe ?" o oh Siva. f Hi ra2 'Vsem $ Sivo 'jo naš ' 'ako §renje X ki v * Tazoi tako ., teste K Za ''ansk; ,1» X ^ svoj S poli škode ki : .^Hipan U>v kh ^ Kri >la e 4vila. 1 ht8ko 1 No o ,, Večini /upadi N i >ka , Vn, j* do 2 8vctii. "topa >ej r /rima kp 1 j8,1 i 'Uvale !?■ 1 X da v°diti