196. Ste«.
Poštnina plačana v gotovini.
V Uufoljani, v sredo 31. avgusta 1921.
IzSssja razen neeSeli in prašnikov vsak dan ob 10. uri depoidne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6,/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter no-lice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust.
f >-^-4
v' - Vp V' • ", |.
šn^k:i
Glasilo luioslov. soclislno ■ censekritS&i« strank#,
Posamezna štev. K
Leto V.
Telefonska st. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol 'eta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24-Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list bo poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61* Ueitel aka tiskarna.
To so tisti radikalni junaki!
Sedaj, ko imamo volitve pred durmi. sedaj šele pokažejo nekateri ljudje svoj radikalizem v pravi luči. Izšia ie obznana. zapirala je oblast ljudi in radikalni junaki so ostali tihi kol riba. Nobenega odipora niso pokazali. kakor bi se jih preganjanje komunističnih delavcev sploh ne tikalo. To je žalostna zgodovina nedavno minulih dni.
Primerjajmo pa sedaj njih delovanje pred volitvami. Častno izjemo . delajo pač delavci, toda takotzvana komunistična »inteligenca« pa agitira z vso pridnostjo za — klerikalce, torej za stranko, ki je vedno služila kapitalizmu, ki je vedno učila delavstvo suženjstva, duševnega in telesnega. Za to stranko danes agitirajo komunistični voditelji, za tisto stranki). katere predstavnik g. dr. Brejc je dal lani streljati na delavce na Zaloški cesti, ki je zapiral rudarje, železničarje, katerega režim (Koroščev) je spravil 30.00 železničarjev ob kruh, od katerih jih je še danes mnogo brez službe.
Najprej so razbili ti ljudje delavske politične in strokovne organizacije. sedaj pa. ko v delavskih vrstah ne najdejo več zaslombe. sedaj Kredo v boi za klerikalce. To je nekaj nezaslišanega in vse kaže tako, da so imeli roko vmes gotovi elementi. ki so hoteli socijalistično gibanje oškodovati.
Vsi vemo. da so komunisti odločno pobijali vsako sodelovanje z meščanskimi strankami, kar je bilo prav. in sedaj vidite te ljudi, katerim so klerikalci tudi takrat prizanašali, ko so železničarje in komunistične delavce preganjali, da se pehajo za klerikalce, za klerikalizem. To početje tako označuje te ljudi, da delavstvo pač ne more več dvomiti o namenu. ki ga ie imelo pri nas sejanje razdora v delavskih vrstah.
Tu vidimo, da nam od vseh strani grozi sovražnik. Tu. vidimo, da nas čaka mnogo dela, da se. osvobodimo izpod jarma zavratnega suženjstva.
Vprašajmo se samo. ali ie mogoče. da bi to. kdaj bili komunisti ali socialisti. ki danes podpirajo delavske največje sovražnike? Ali niso ti ljudje, morda že lani Izdajali' delavstvo? Socijalisti ne delajo tako. če so zavedni!
Postavimo se v bran tej kugi, temu zlorabljanju zaupanja med proletariatom* Kaj so pa to drugega, kakor agen.ti provokatorji?
Alj smo socialisti ali pa nismo, drugega ni! Delavstvo mora v ena fronto kdor ne gre z njim. je njegov sovražnik, če išče* še tako hinavske izgovore. Pehanje za klerikalizem pa ni socijalistično.
delavski razred, da je brez moči na-rram buržoaziji, kateri se je zopet vrnila samozavest, ker so se srednji narodovi sloji, ki so se pod vplivom vojne in revolucije v začetku približali delavstvu, zopet vrnili v tabor socialnega konzervatizma. deloma razočarani v vstvarjajočem delu proletarijata. deloma prestrašeni z izpadi pučističnih - anarhističnih elementov.
Tak je položaj. V vse večji meri. kakor je mogoče ta položaj opaziti v vsei svoji strašni nagoti, raste v organiziranih delavskih masah zavest o nujnosti edinstva, V mednarodnih in narodnih vprašanjih tvori Aliilo-; vo peto delavskega gibanja. Vzlic ' neprestanemu razkolu političnih in strokovnih organizacij, je želja po obnovitvi edinstva vedno večja. Naloga obnovitve, prejšnjega edin-sta mora v novi, defenzivni fazi de-
lavskega gibanja igrati prvovrstno vlogo. O uspešni rešitvi tega vprašanja so bistveno odvisni izgledi zmage svetovnega proletarijata ob priliki dobe novega ofenzivnega boja. v katerega stopi svetovni prole-tarijat, za katerega skorajšnjo možnost poskrbi v zgodovini kapitalizma neznosno izredna nestalnost vseh ekonomskih in političnih odnošajev.
Angleška delavska stranka je predlagala mednarodni strokovni zvezi sklicanje konference zaradi ustvaritve edinstvene internacionale.
Sočasno so tudi v vrstah nemške socljalistične stranke (desnice) pereče vprašanje zedinjenja z nezavisno sociiajdeano.kratsko stranko. Na saksonskem pokrajinskem kongresu je bila. sprejeta v tem zmislu resolu ciia. ,,, „ .
Skličite občinski svet ljubljanski!
L. Mar ton:
Obnovitev internacijonafe.
Po ofenzivnih bojih, ki so nastali neposredno po končani svetovni vojni, ie stopil delavski razred zapadite Evrope in Amerike v periodo obrambnih bojev. To je danes nedvomno dejstvo. Razen tega se ta spremenjen položaj potrjuje tudi s tem. ker je v dveh deželah i naj-i močnejšim delavskim gibanjem Angleški in Nemški, odstavljen, z dnevnega reda problem socializacije najvažnejših industrijskih panog vsled spremenjenih odnošajev moči družabnih razredov.
Buržoazija je povsod odbila prvo ofenzivo delavskega razreda, potem ko je najprvo morala izročiti v roke napadalca znatno število važnih pozicij: 'osemurni delavnik, razširje.nje demokratskih pravic, koalicijskega prava in začetke »tovarniške demokracije«. V nekaterih krajih je Inir-žoazija že prešla protinapad z name-
nom. da vnovič zavzame del izgubljenih pozicij: v glavnem je že povsod prešla -v ofenzivo na bojišču razrednega boja.
Delavski razred, desorganiziran tekom vojne vsled krize socializma, izstopa v narodnostnem kakor mednarodnem vpogledu v neurejenih vrstah. brez čuta skupnosti v boju, v katerem se često njegova, moč? troši v medsebojnem bratskem boju. To dejstvo kakor tudi iz tega izhajajoča utuujenost in razočaranje slabo razvitih proletarskih sioiev in k njim pridruženih polproletarskih elementov je privedlo do tega; da proleta-riiat ni mogel popolnoma ■ izkoristiti ne p-rvega 'trenutka razkrora buržoa-znesra državnega aparata ne kratke dobe Kotovega oživjjenia industrije Ko ie nastopila nova močna industrijska kriza, ki je vsa socialna nasprotja izredno poostrila, ie pokazal
Potrditev ljubljans-kega župana se zavlačuje že cela > mesece. Občinski svet ie izvoljen, župan in podžupan tudi. In vendar mora občinski svet čakati na fešitev županskega vprašanja. Vsekakor se tukaj godi krivica ljubljanskemu občinskemu svetu. ker. čeprav župan ni potrjen, je tukai podžupan, proti kateremu ni ugovora in ki tudi ne potrebuje kraljevega potrdila. V občinskem redu ni nobene določbe, ki bi ugovarjala, ker bf tudi v slučaju, če b! župan umrl ali odstopil, vodil dalje občinske posle podžupan.
Enako ni zaprisega nobena za preka, To>je le formalno vprašanje. Kakor priseže podžupan županu v roko uradno, tako lahko priseže tudi administrativni pokraiinski vladi, ki je nadzorna* oblast občine.
Ca torej misli vlada, da je nienu stališče v zadevi g. Peska opravičeno. in če misli vso stvar še zavlačevali potem ima tudi ljubljansko vo-lilstvo in občinski ' svet pravico in dolžnost, zahtevati, da se skliče občinski svet pod vodstvom podžupana.
Ta pot ie edino pravilna, dokler se reši vprašanje župana. _
Volilcem v liubliansko obrtno sodišče!
Mestni magistrat v Ljubljani razpošilja na vse volilce prisednikov in namestnikov v obrtno in vsklicno sodišče glasovnice in izkaznice.
Opozarjamo vse volilce. da shranilo te glasovnice in izkaznice, dok-
ler Strokovna komisija za Slovenijo ne izda kandidatne liste.
Volilci. kateri žele kako informacijo. naj se obrnejo na volilno pisarno Šelenburgova ulica 6/II.. kjer je tudi na vpogled volilni imenik.
Volilni odsek za obrtno sodišče.
Določitev volišč
Kremi, trdniava upanja.
(Konec.)
Cerkev Vnebovzetja je druga katedrala v Kremlu. Stara zgradba s Poslikanimi stenami in petimi pozlačenimi kupolami stoji na severovzhodnem koncu palače in skoraj nasproti hiše. v kateri je Leninova pisarna. V tej cerkvi počivajo kosti mnogih svetnikov: sv. Teojrn0sta 'ki je umrl leta 1353. za črno kugo! sv. Jone, ki je zagrozil s svojini koščenim prstom Napoleonu, ko je gledal njegovo mumijo v rakvi. sv. CI-prijana. sv. Fotiju in drugih. Tu so pokopani tudi mnogi patriarhi. med katerimi omenjam Marmogena. Fila-retta — ustanovitelja dinastije Ro-jnanovcev -- in Fiiipa Solovecke-, ga. ^,1,p ie bil eden tistih redkih popov v Rusiji, da zasluži spoštovanje. Bil je mučenik ruske cerkve, katero je sam pomagal utrditi V resnci veren, mehkosrčen in hraber mož za tiste čase. Za napredek človeštva nima nobenih zaslug, ampak i reči se mora. da ni bil intrigam. Filip Solovecki se je uprl carju Ivanu •Groznemu zaradi njegovih (carjevih) zločinov. Pridigal ie. da je nepotrebno darovati Bogu nekrvave daritve, medtem ko car preliva kristjan siv o kri potokoma. Seveda ni
za volitev prisednikov iu namestnikov in prisednikov v vzklieno sodišče v Ljubljani.
3809-21 (Uradni list št. 101) volijo prisednike in namestnike v obrtno in prisednike v vzklieno'sodišče vo-
Vsled razglasa oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 13. avgusta 1921, št.
dolgo pridigal — kakor niso Wyc-liffe, John Bali, Bruno in drugi v tistih časih. Ivan je poslal svojega rablja Skuratova k Filipu, češ da Čaka na »njegov blagoslov« v samostanu T.veru. Pop je pa vedel, zakaj ga car- kliče, in šel ie prostovoljno _z besedami: »Naj se zgodi Tvoja volja«. Car ga je vrgel v ječo. v kateri je bil zadavljen.
V tej katedrali so biji vsi carji kronani. Tukaj je Boris raztrgal svoi carski plašč v znamenje, da bo delil svoje življenje tudi z bednimi, bvoječasno so imeli v tej cerkvi skrbno shranjeno skrinjico, v kateri je bil »žebelj«, s katerim je bil Krist pr., na križ. dalje kos Marijine tunike itd.
Na južnovzhodneni; oglu palače je majhna katedrala Oznanjenja ki ima več pozlačenilf kupol iu v kateri je shranjen glasoviti ikon (podoba) »Donske device Marije«. To podobo so nosili pred četami v bitki pri Kulikovi (1380) in pozneje v neki bitki med Borisom in krimskim kanom (1591). Zgodovinar je zapisal več pravlijc o čudodelnosti tega ikona. Ko so bili Francozi v Moskvi so hoteli vzeti okvir »Donske device Marije«, ki je iz čistega zlata, toda zlato se je pred »liiho-vimi očrni spremenilo v. bakei-
lilci VIII. sekcije, to so iz volilnega, okraja Ljubljana s Spod. Šiško na sledečih voliščih:
A. Delavci oziroma delojemalci v nedeljo dne 11. septembra 1921' od 8. do 12. in od 14. do 17. ure in sicer:
iz I. skupine velikih obratov, ki imajo roza legitimacije, v veliki dvorani mestnega doma.
Iz XII. skupine malih obratov, ki imajo bele legitimacije, v mali dvo-« rani mestnega doma.
h III. skupine trgovskih obratov« ki imajo rudeče legitimacije, v po-« svetovalnici na magistratu.
Iz IV. skupine za višja trgovska in višja netrgovska opravila nastav-i Ijenih oseb. ki imajo modre legitimacije v mestni posvetovalnici na magistratu.
B. Podjetniki oziroma delodajalci
v torek dne 13. septembra od 8. do 12. in 14. do 17. ure In sicer:
Iz I. skupine velikih obratov, ki imajo rumene legitimacije, v mali dvorani mestnega doma.
Iz II. skupine malih obratov, ki Imajo rumene legitimacije, v mali dvorani mestnega doma.
Iz III. skupine trgovskih obratov, ki imajo svetlo rudeče legitimacie, v mestni posvetovalnici, na magl-< stratu In
iz IV. skupine netrgovskih obratov. ki Imajo za višja trgovska ali netrgovska opravila nastavljen* osebe z oranžnimi legitimacijami v, mestni posvetovalnici na magistratu.
Vsak volilec dobi jedno legitimacijo in po dve glasovnici.
Drugo glasovnico nai vsak volilec shrani za slučaj ožjih volitev.
V volilnih imenikih vpisane volilne upravičence, ki bi 3 dni pred volitvijo ne dobili dostavljene volilne legitimacije in glasovnice, poživljamo po § 9. ministrske naredbe x dne 23. aprila 1898, drž. zak. št. 50, da pridejo še pred volitvijo po legi-timg^ife in glasovnice v mestno posvetovalnico-na magistrat od 8. d« 13. ure pop.
S seboj pa morajo prinesti radi izkaza identitete delavsko knjižico, izkaznico bolniške blagajne ali kako drugo jednakovredno izkazilo.
Legitimacije, ki nimao mestnega pečata, so neveljavne.
Za glavno volišče, kjer se ugotovi skupni izid volitev, izvršenih v posameznih sekcijah. določamo mestno posvetovalnico na magistratu. kjer iiraduje glavna volilna komisija od 8. do 13. ure.
Masa ruskega ljudstva ni seveda nikdar dvomila v resničnost teh pravljic, kar dokazuje, v kakšnem praznoverstvu so se nahajali pri-prosti Rusi.
Predno stopiva v veliko palačo, dragi čitatelj, v Vladimirjevo dvorano. kjer navadno zboruje tretja internacionala, postojva za hip na kamnitem dvorišču med cerkvama Vnebovzetja in Oznanjenja in videl boš Rdeče stopnice ali »Krasne stopnice«, kakor se imenujejo. Te stopnice imajo najkrvavejšo preteklost v obči zgodovini. Drže z ozadja cerkve v Vladimirjevo dvorano.
V slikoviti Karamzinovi zgodovini čitamo. da ie car Ivan Grozni stal na teh stopoicah nekega večera 15S4. in opazoval komet na nebu. ki je imel rep »v podobi križa«. Car se je obrnil proti drugim, ki so stali z njim. in rekel: »To pomeni mojo smrt«. Kmalu potem — tako čitamo — ga je napadla strašna bolezen; njegova čreva so pričela gniti in vse njegovo telo je zateklo. — Po smrti Borisa Godunova, ko se je »lažnjivi Dimitrij« polastil prestola, se je odigrala krvava tragedija v Borisovi iiisi. Dimitrij je sklenil pokončati vso Borisovo rodbino, da bo potem varen. Dva kneza, Galickij in Masal-skij. in dva uradnka. Molčanov in
Šerefidov. sta na njegov ukaz po-sefila hišo prejšnjega carja Borisa (hiša še danes stoji blizo Rdečega trga), v kateri je bivala carica-vdo-va z otrokoma, sinom Fedorjem in hčerko Ksenijo. Poslanci so ii iztrgali otroka in .izročili vdovo vojakom. ki so jo takoj zadavili. Fedor ie bil tudi umorjen. Ksenijo je pa knez Masalskij pridržal zase. ker je bila zala deklica. Trupli vdove in njenega sina sta bili izpostavljeni javnemu zasramoyanju na Rdečih stopnicah. — Ali prišel .ie dan obračuna, tudi za merilnega Dimitrija. Razkiinkan je bil kot slepar — njegovo pravo ime je bilo Gregorij utrepijev — in razkačeno ljudstvo ga je razsekalo na kosce na Rdečih stopnicah. — leta 1662. po smrti Fedorja Aleksijeviča se je na teh stopnicah odigrala druga krvava diatna. V prepiru za prestol, za katerega sta se tepli dve stranki velikih knezov, je vojaštvo napadlo Kremi. Dolgor(jki je slonel na oknu palače in psoval vojake, ki so raztogoteni planili v palačo, prijeli kneza in ga vrgli po Rdečih stopnicah na dvorišče kjer so ga drugi vojaki prestregli s sulicami, na katere se je nabodel.
Ko sem prvič stal pod temi stopnicami. globoko zamišljen, sem za-
čul glasne stopinje, in ko se ozrem, vidim Vladimirja Iljiča Uhanova, ki je primahal iz palače. »AH poznate to mesto?« me je vprašal. Nato sva zavila mimo majhne cerkve in krenila v palačo. Lenin — da rabim njegovo navadno ime — je govoril o vojni s Poljsko in o grožnjah Velike Britanije, ki je od začetka do konca hujskala in podpirala Poljake. To je bilo 4. avgusta, na dan obletnice velike vojne, na rojstni dan Shelleva, in vse je kazalo, da Anglija napove vojno sovjetski Rusiji. Rdeča armada je bila petdeset milj od Varšave. Nemčija je proklami-rala strogo nevtralnost in Francija je pripravljala mnoge divizije, ki so imele odmarširati na Poljsko. Radovedno sem opazoval predsednika ljudskega sveta, ko sem korakal ob! njegovi strani, ampak na njegovem čelu ni bilo rrnaka in najmanjša bojazen ali skrb ni kazila njegovega kmetskega obraza. Smehlial se je In me dražil, da bom morda kmalu imel odprto pot na Angleško čez Pariz!
Prekoračila sva zgodovinske stopnice in stopila v Vladimirjevo dvorano, ki je bila polna delegatov, in uživala nekaj ur poslušanje vročo debate med desnico in levico.
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 196.
Briojavi.
ij je v Belgradu novega.
c
Dijaške podpore.
LDU Belgrad, 30. avg. Ministrski svet ie sklenil, da ukine, izmenjavanje denaria po državnem kurzu za Šolanje naših dijakov v inozemstvu, ker ie oddelek, ki je imel s tem p_o-sla. ugotovil primankl.iai v znesku IS milijonov dinarjev.
Ustanavljanje poštne hranilnice.
LDU Belgrad. 30. avg. Ministrstvo pošte in brzoiava ie otvorilo danes enketo. ki se bo bavila z vprašanjem hranilnice za vso našo državo.
Francoski kapital.
LDU Belgrad, 30. avg. Na temelju sklepa ministrskega sveta ie ukinjen sekvester nad gozdovi kneza Schaumburg-L.ippe uri Virovitiči.
Omenjeni gozdi so bili izročeni nekemu francoskemu konzorciju.
OdmetniM in komitaši.
LDU Prijepolje, 30. avg. Pred-snočnjim so se v selu Bučju v okraju Prijepolje pojavili odmetniki čete Huseina Boškoviča in Jusufa Meha-niča. Kakor hitro so v Prijepolju do-znali za prihod odmetnikov. so takoj odšli močni oddelki orožnikov in vojakov proti Bučju. Obveščena so bila tudi najbližja mesta, v katerih se nahajajo leteči oddelki, da bi poslala ojačen ja.
LDU Belgrad, 30. avg. Znani vodja bolgarskih komitašev Dojča Dobrov sc je danes dopoldne predal načelniku sreza Kriva Palanka z devetimi možmi in orožjem.
Predafa Zapadne Ogrske.
Novo mesto, 30. (DKU.) Več oddelkov avstrijske vojske odrine dne 31. t. m. zjutraj kot asistenca na dosedanjo mejo, da bi v slučaju potrebe podpirala orožnike.
LDU. Fehring, 30. (DKU.) Ker so v Jonnersdorf in St. Gotthard prispeli močni madžarski oddelki z oklopnimi avtomobili, se ie umaknil avstrijski orožniški oddelek, ki se je doslej nahajal ob zapadnem robu kraja. Orožniki stoje sedaj ob štajerski meji. Mir se ni nikjer kalil. V pasa II. so zbrani močni madžarski oddelki, ki nameravajo, kakor vse kaže, obdržati to pokrajino.
LDU. Sopronj, 30. (MKU.) Sledeč odredbi madžarsi vlade, da se morajo Iz Zu-
PRF.BIV VLSTVO BEŽI !Z BARANJE.
LDU Belgrad. 30. a v?. Tekom današnjega dne ie pribežalo v Belgrad preko 200 ljudi, ki so morali pobegniti s svojih domov v Baranji radi terorja madžarskih civilnih in vojaških oblasti. Dokler se ne ukrene kaj drugega, bo skrbela za begunce belgrajska mestna uprava.
ZA LJUDSKO KOŽO.
Skadar, 29. avs. V Tirani se bije oeor-Cen boj radi raznih gospodarskih koncesij v Albaniji, pri čemer igra Italija glavno ulogo. Angleškemu generalnemu konzulu se je posrečilo pridobiti monopol tobaka neki angleški družbi, kar je odobrila tudi albanska skupščina. Italija sl je prizadevala, da to prepreči.
MIRIDITSKA VSTAJA.
Skadar, 29, avg. Miriditi so ujeli Humu bega Husatija s celim oddelkom, bro-Ječim tisoč mož, s katerimi je četoval. Ko so njega in njegove čete razorožili ter popolnoma oplenili, so ga odvedli v svoja brda,
NEMČIJA JE PLAČALA.
LDU Berlin. 30. avg. Pri včerajšnji seji osirednjega odseka Dr-žavue banke ie predsedujoči pod-
padne Madžarske odstraniti vse osebe, ki niso tja pristojne je Ivan Hegas že suoči zapustil ozemlje Zapadne Madžarske.
MADŽARSKA NE IZROČI II. PASU.
LDU. Budimpešta, 30. (DKU.) Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavit zastopnikom časopisja, da je madžarska vlada pustila vprašanje tretjine zapadno-madžarskega ozemlja radi tega nerešeno, ker bi se, ako bi z Avstrijo glede rešitve omenjenega vprašanja ne prišlo do sporazuma, ne mogla obrniti na velesile in na reparaetjsko komisijo. Madžarska vlada se ne brani izpolniti trianonsko mirovno pogodbo, a hoče uveljaviti svoja prava.
predsednik Glasenapp sporočil, da je bila 31. avgusta zapadla milijarda zlatih mark izplačana.
ORSKE BATINE.
LDU. Carigrad, 30. (ZNU.) Desno gr-?.ko krilo, ki je imelo nalogo obkoliti turške čete, je odrezano od glavne grške vojske in je obkoljeno.
LDU. Carigrad, 29. (Havas.) Turške vesti se glase: Naše čete nadaljujejo prodiranje. Operacije so za nas ugodne.
LDU. Belgrad, 30. (ZNU.) Iz Pariza javljalo: Uradno vojno poročilo tz Ango-re: Grške čete so doiivele velik poraz pri Tulu Bunaru v bližini Kara Hlsarja. Grki niso mogli izvesti obkoljenja turške vojske. S tem porazom je vsa grška fronta prišla v kritičen položaj.
VSTAJA V INDIJI.
LDU Washington. 30. avg. Pri zadnjih spopadih angleških čet z vstaškimi Moplanl so bili vstaši odbiti in so imeli znatne izgube; imeli so najmanj 700 mrtvih, dočim angleške izgube niso tako velike. Pogreša sc 17 policistov domačinov.
LDU London. 30. avg. Po poročilih iz Indije so sc vstaški Moplant pred angleškimi četami umaknili v gorovje.	,
devi že večkrat obrnile, ali niso nikdar dobile kakega odgovora«. Listi vprašujejo g. Popoviča, če misli še ostati na svojem mestu. — Mi menimo, da hoče. On si tako misli: Poleg mene je v državi še mnogo takih tičev. Država bi nič ne pridobiia, če me nadomesti z enim izmed njih.
h Muslimanski poslanec dr. Džafcr Kutenovič je izstopil Iz muslimanskega k:uba. Klub je sprejel njegov izstop na znanje. — Pač s težkim srcem — če je ž njim izstopilo tudi nekaj milijonov. ,
+ Madžarsko-amerlška mirovna pogodba ie bila v ponedeljek, dne 29. t. in. podpisana.
+ Švicarski tkalci so zastavkali, ker jim hočejo podjetniki znižati plače za 30 odstotkov.
Dnevni vesti.
MEZDNO GIBANJE PEKOV ZAKLJUČENO. — KRUH SE NE PODRAŽI
Dne. 30. avgusta se je vršila v knjižnični dvorani pokrajinske uprave v Ljubljani pod vodstvom šefa oddelka za socialno skrbstvo g. Adolfa Ribnikarja razprava glede reguliranja mezd pekovskih pomočnikov, ki so energično zahtevali 20% povišanje dosedanjih prejemkov. Zastopniki Zadruge peov in olačniov so začetkom razprave kategorično odklanjali vsako povišanje, če se obenem z zahtevanim zvišanjem delavskih plač ne dovoli tudi zvišanje cen pri kruhu. Predsednik raz-piave je opozoril zastopnike mojstrov in pomočnikov na usodne posledice, ki bi povzročilo zvišanje cen pri tako važni živilski potrebščini kot je kruh, ter izjavil, da vlada pod nikakimi pogoji ne more pristati na povišanje cen kruha. Po daljši debati se je nato dosegel med zastopniki mojstrov in pomočnikov sporazum. Mezde so se povprečno zvišale za 10% in sicer na račun mojstrov, ne da bi se kruh podražil. Povišek se začne izplačevati s prvo plačil 10 periodo. S tem je končano mezdno gibanje pekovskih pomočnikov, ki ]e pretilo s stavko.
PoSitifPse vesti.
+ Gospod d‘ Esperay obtožuje. Pred odhodom iz Belgrada je maršal d‘Esperay podal naši vladi pismen protest radi gonič, ki jo je v zadnjem času proti njemu pričel naš tisk. — Gospod d-Esperay je Soldat in za en sold politik. Ce bi kaj vedel, bi moral vedeti, da je prvi pogoj vsakega prebrisanega diplomata, slonova koža; dokler sl te ne nabavi, naj s politiko raje miruje, zlasti če hoče biti politika v službi nepoštenih namenov. Zaradi gov.i. d‘Esperaya pa sicer res ni vredno izgubljati besed. On je že enkrat dokazal, da se ga oprljemlje smola. Mislimo, da je tudi
tokrat povečal nje zalogo, vsaj kolikor se tiče tistih sivolasih, brezzobih kanonov, ki nam jih je njegova vlada hotela naprtiti na hrbet. Prosimo, saj so celo demokrati proti njih nabavi, če berete zadnji »Ponedeljek«. A morda zato, ker zavidalo Pa-šičevemu »sinu« zarado?
+ MIster Tiča Popovič in četrt stoti* ne milijonov. Belgrajski hi zagrebški listi, pišejo, da je država z izpraznitvijo barunjskega ozemlja izgubila ne samo velike množine hrane, temveč tudi 25 milijonov neplačanega davka, »za kar se imamo zahvaliti nemarnosti pomočnika ministrstva zunanjih zadev (Tiče Popoviča), do katerega so se fuianč.ne oblasti v tej za-
Poročilo o shodu v Trbovlšah objavimo najbrže že jutri. Danes povemo samo to, da je v Trbovljah nastopil komunist Jagodič, ki je rekel, da ni več pristaš nobene stranke. Kakor posnemamo iz besedila Večernega lista so ga poslali na shod klerikalci, da je tam nastopil za komuniste. Na obeh shodih ie poročal s. Kopač o delovanju v konstituantl iti o političnem položaju.
Napitnina. Vprašanje napitnine se je
že velikokrat in se že dolgo let razpravlja na zahtevo, da se napitnino odpravi. Kje se danes še daje napitnina: v brivnicah, kavarnah, restavracijah,	hotelih	in
sličnih javnih lokalih. Toda če se v vprašanje napitnine nekoliko poglobimo pridemo do zaključka, da je velika sramota	za
kulturno družbo in napravlja	osebo,	ki
napitnino prejme za manjvredno, ki pobira drobtinice, katere jim milostno mečejo gosti pod noge. Kako pride kdo do tega, da bi moral prosjačiti za plačilo svojega dela? Kakršno je njegovo delo, kolikor je vredno, tako mora biti njegovo plačilo, katero zahteva od delodajalca in ga ne prosi. Kako pride delojemalec do tega, da dela delodajalem, ki na račun njegovega dela ugodno hi razkošno živi v brezdelju, dočim mora on,	delejemalec
prosjačiti okrog tujih ljudi, gostov, za svd-je plačilo. Kje je pravica, ki bi uresničila človeško zahtevo: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Končno pa tudi to: Kako pride gost do tega, da bi moral vzlic temu, da je moral zelo drago plačati, kar je zavžil, še povrhu vzdržavati vsled požrešnosti delodajalcev njegove delojemalce. — To vprašanje o napitnini so pred nekatj dnevi razpravljali v češkoslovaškem ministrstvu za socijalno politiko z delavskimi zaupniki in vsaj nekoliko zboljšali položaj prizadetih. Sklenili so, da morajo vsi lastniki javnih lokalov svoje delojemalce plačati, poleg tega pa se zaračuna vsakemu gostu še^ 10 odstotkov od celokupne vsote za strežbo.
Dvoboj Pesek : Žerjav. Vedno zanimivejši postaja dvoboj med gg. Peskom in Žerjavom. Sedaj je prišel dvoboj do na,'-višje in odločilne točke. G. Pesek je vločii tožbo proti g. dr. Žerjavu, »Jutru« in »Ponedeljku«. Upamo, da se bo pred sodiščem sedaj stvar razčistila. Zakaj nemogoče je, da bi imeli dve osebi, katerih trditve so s! diametralno nasprotne, prav. Nekdo bo zmago dobil,.,drugi pa izgubil. Toda do-tični, ki bo v boju podlegel, ker je mogoče vztrajal na svoji trditvi v zmoti ali pa vedoma, bo postal politično mrtev; toda s seboj bo potegnil v smrt tudi svoje pristaše, kar jih bo še obdržal. Zato je sedanji dvoboj za javnost v Sloveniji tako zelo važen.
Priče po 100.000 K. Včerajšnja »Jugoslavija« objavlja sledeči izvirni telegram iz Zagreba: Gospod Tribuč (iz Viča, op. ur.) ima od g. Praprotnika in dr. Žerjava nalog, da dobi 'priče proti g. A. Pesku. V to svrho ima na razpolago znatne vsote — za posamezne priče po stotisoč kron in še več. Doslej pa se mu še ni posrečilo dobiti kako tako »pričo«. Za resničnost te vesti prepuščamo odgovornost uredništvu »Jugoslavije«.
Zopet prepovedani listi. Po najnovejši naredbi ministrstva za notranje posle so v naši kraljevini radi tendenčnega poročanja prepovedani listi »Mittagszeitung«, »Neue Ziircher Zeituug« in »Avanti«.
Jugoslovensko profesorsko udruženje priredi svoj drugi kongres dne 25. do 27. septembra t. 1: v Zagrebu. Po zaključku kongresa posetijo udeleženci Ljubljano.
II. jugoslovanski kongres za operativno medicino se bo vršil od 5. do 7 septembra t. 1. v Zagrebu. Na programu so predavanja o kirurški tuberkulozi in iz drugih delov operativne medicine. Predavanja se bodo vršila v kirurški in otorinolarongoški kliniki v novi porodnišnici.
Slovenska dijaška zadruga v Brnu razglaša: Inskripcija na češki tehniški visoki šoli v Brnu traja od 15, sept. t. 1. do 30. sent. Po 1. okt. {. 1. so redna predavanja. Člane obenem opozarja, naj ne zanemarjajo nabiralne akcije, ker še Hi gotovo sedaj, komu v katerem obsegu bodo centralne štipendije podeljene. — Odbor.
Prošnja za podaljšanje osemurnega delovnika. Pokrajinska uprava oddelek za socialno skrbstvo, opozarja z ozirom na svoječasno notico v časopisju, da prošenj za podaljšanje delovnega časa ni treba ko-lekovati, v/e interesente, na začasni taksni zakon v Uradnem listu št. 100, tarif. p.
1 in 2. glasom katerih je taksa tudi za te prošnje 5 dinarjev in za nilh priloge SO para.
Organizacijski
vestnik.
tz stranke.
Diskusijski večer bo danes ob 20. uri v Spodnji šiški v običajnem lokalu.
iz strok, organizacije.
Hrastnik. V nedeljo dne 4. septembra se bo vršil za delavce kemične tovarne in steklarje važen strokovni shod v gostilni sodruga Demitrovlča pri postaji. Poroča s. Leskošek Iz Celja. Shod se bo vršil ob 4. uri popoldan.
Ustnih Svobode.
Trbovlje. Sklicani občni zbor 21. avgusta t. 1. del. izobr. društva »Svobode«^ se vsled smrti kralja Petra I. ni mogel vršiti, j — Zato ga sklicujemo v nedeljo dne 4. septembra t. 1. ob 4. uri popoldan v dvorani Delavskega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, blagajničarja, zapisnikarja ter nadzorstva. 2. Ustanovitev telovadnega odseka. 3. Nadomestne volitve. 4. Raznoterosti. — Občni zbor se vrši ob vsaki udeležbi. Sodrugl in sodružice! Nihče naj ne manjkal Odbor.
Zadružništvo.
Hrastnik, člane konsumnega društva rudarjev opozarjamo, da gotovo oddajo do
15. septembra odjemalne knjižice, da se lahko zračuna v 1. 1920—21 vzeto blago. Pozneje ne bo mogoče nikogar več upoštevati ter izgubi dotični pravico do dividend.
Hrastnik, 30. 8. 1921. — NSčelstvo. Nadzorstvo.
Kulturni vestalk.
Razstava Stiplovšek, Vidmar. V Mariboru se otvori dne 4. septembra t. 1. v gorenjih prostorih Narodnega gledališča druga umetnostna razstava, ki bo obsegala oljnata in grafična dela že izza lan^ ske decemberske razstave dobro* znanih mladih umetnikov gg. Stiplovška in Vidmarja. Razstava obeta biti zelo zanimiva, ker bo kazala sadove novega vztrajneg študija in z njim spojenega napredka dveh intenzivno delajočih in izpopolnujočih se umetnikov.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKI VLLIKI SEMENJ.
Fotografiranje na sejmišču. Vsako fo* tografiranje na sejmišču ie brez odobre-nja urada »Ljubljanskega velikega semnja« prepovedano. Kdor bi želel slike paviljonov, posameznih razstavnih lokalov, posameznih predmetov ali celega sejmišča sc naj obrne na seimski urad.
Kajenje v paviljonih. Opozarjajo se vsi posetniki sejmišča, tako razstavitelji, mi* liovi uslužbenci in delavci, kakor vsa ostala publika, da je v posameznih paviljonih najstrožje prepovedano kajenje. Ker je ta prepoved eminentne važnosti za varnost sejmišča in neupoštevanje te prepovedi zvezano z občutno kaznijo, se naproša;o vSj posetniki, da se te prepovedi striktno držijo.
Poslovni čas na sejmišču. Sejmišče bo
odprto od 8. do 18. ure. Do 3/*20. uro bo moralo biti končano vse čiščenje in bodo tudi razstavitelji morali do takrat zapustiti paviijone. Vsi lokali bodo čez noč strogo zastraženi. Razstavitelji, ki razstav vijo na prostem ali pred paviljoni bodo mogli pustiti blago na svojih mestih.
P® STCI&-
— Kamorkoli greš, povsod je klerikalizem smešen. Ameriški nič. manj. Posnemamo iz čikaškega »Proletarca«, lista naših ameriških sodrugov, ki je že marsikatero dobro povedal, naslednjo zabavno notico: Zakrajšek (neki slovenski Patf.^. ^ onkraj velike vode. U.) hoče prirediti romanje k »Čudodelnemu« kipu Marije, »tolažnice. žalostnih« v Carevu, Ohio. Pater pomika kazalec na uri eno ali dva stoletja nainj, ampak je kljub temu leto 1921. Čudodelni kipi izginjajo. Človek mora biti še zelo vraževeren, duševno silno zaostal, da /eruje vanje, če so Zedinjene države na boljšem od evropejskih, je to pripisati dejstvu, da Je ameriško ljudstvo samo delalo čudeže. V teku pol stoletja je zgradilo moderna mesta in industrijo, ki nima primere v zgodovini. Mesto, da bi s procesijami prosila za dež. je napeljalo reke na rodovitno zemljo, da jo namakajo. Razvilo ie tehniko brez pomoči »čudodelnih kipov«. Če pa bi ameriško ljudstva razvilo božja pola, veiovalo v čudodelne kipe, bi ostalo r;vno kakor po drugih bogatih deželah. Ve:a v čudeže je strup vsakemu napredku Kor'sti le patrom in ostali duhovSOnt.   Pa bo rekel »Novi čas«, da ne.
— Na Grškem si še kako dobro izmislijo. Dokaz temu je odredba atenske policije, ki loči razne gostilne in hotele po njih čistoči v tri razrede. Če ie kak tak javen lokal umazan, morajo lastniki nad vratini pribiti desko z napisom: 1 ukaj je nečisto! Ta drakonska odredba bi ne škodovala tudi pri nas.
Suhe gobe,
isneno sema in druge deželne pridelke plača najbolje
SEVER & KOMP.,
Ljubljana, Woifova utica 12.
Tovora®
vsakovrstno - -.........blago.
Kemično fisti
obleke.
Velika zaloga: ll0oitTo-
zički, Šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. BfV?£ES.| Ljubljana, Stari trg žt. 28. Sprejme se v IMf——.....................  I	II
polno popravo, za cmujlirtiije z Ognjem in ponikianje: dvokolesa, otročji vozički, Šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica Karlovška eeata 4.
•	4	ovralnik?>zai)C’
Ljubljana, Poljanski nasip 4. oiCHUEiiva stnicein srajce.
Podružnica: Šelenburgovaul.3. SšE?^S'155b5S5^5S
Maribor
Gosposka i;l. 38
Pe«Jru£t2ie@:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
Dr. Aloizii Vrtačnik
naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarno v Ljubljani,
Beethovnova ulica št. 10 (poleg Kranjske hranilnice).
Sprejmem takoj deset dobrih in treznih
usnjarskih pomočnikov
v stalno delo pri dobri plači in prostem stanovanju.
Aleks Podvinec, tovarna usnja
v Radečah pri Ztdanemmostu. ,
Pošljite jiaročnino!*
. ^	___iL_
Mariorska eskomptna banka, Maribor,
Tegetthoffova ulica 11
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
prevzema denarni v 1 o ge in iz vršuie vsakovrstne bančne posle
^ . v_.- fr>» Ml	-1~“***
- - ped najugodnejšimi pogoji« - -
!l
t-. ds tal tli: Icau iVuUir.r.
Tisk Učiteljske udarne v Ljubljani,
iP««^.CT=3aeES«mBB«GB»ra
Odgovorni ur tu a;'c; f&tfiis. Žagar,