Telesna vzgoja naše sredi\ješolske mladine. (Iz kroga srednješolskih ueiteljev.) Eesniea je, da ne zakrivi srednja šola vseh onih poškodb, ki se razvijajo z obiskovanjem šole. Srednja šola prejpma svoj materijal iz Ijudske šole. In koliko je med tem materijalom telesno popolnoma zdravih otrok? Današnja ljudska šola skrbi premalo za razvoj mladega telesa, in tudi starši se premalo brigajo za to. Tak materijal zahteva na srednjih šolah skrbne telesne vzgoje. A kaj se godi tu? Za televadbo sta določeni po dve tedenski uri, a na nekaterih gimnazijah ni telovadba obvezen predmet to je velik npdostatek. Šibki, debelušni, malokrviii otroci, pa tudi taki, ki imajo kako telesno napako, niso sposobni za telovadbo na orod.ju. Ako takega otroka začasno oprostimo take telovadbe,, ne more pozneje dohajati svojih součencev, ki so tekom časa napredovali. Taki otroci otežujejo pouk učitelju in součencem. Tudi posamezne vrste, ki štejejo veekrat po 20 do 30 otrok, so prevelike, Posledica temu je, da ima učenec v eni uri premalo opravila, da se torej premalo telesno vadi. Telovadba na orodju ima res vse polno prednosti, ne zadošča pa popolnoma potrebam telesnega razvoja mladine, ker kvečjemu vpliva na miščičje gornjega telesa. Noge, pljuča, srce in posrebiio živčevje zahtevajo vaje pod milim nebom, t. j. telovadne igre: letanje, skakanje, metanje itd. Svoje tovariše opozarjam pri tej priliki na lepe in koristne sestavke, ki jih ravnokar priobčuje BZvonček" pod poglavjem .Jgrišče".*) Pri takih igrah lahko sodeluje vsak učenpc in tako pripravlja svoje telo za vaje na orodju. Taka telovadba pod milim nebom pa zahtpva več časa, pripravnih prostorov inpomnožitve telovadnih učiteljev. Glede tega je skopost naše učne uprave neumestna in kvarna. Ze naučni minister Gautsch ni bil zadovoljen s šolsko telovadbo, zato je odredil za srednješolce takozvane mladinske igre. Toda kaj je nastalo iz tega? Igre niso postale obligatne. Na nekaterih šolah jih celo popolnoma zanemarjajo. Na drugih so uvedene po enkrat na teden — za vsak razred po eno uro — jeseni in po zimi pa jih ni. Navadno zidajo lepa šolska po-* slopja z modernimi telovadnicami, pozabljajo pa — žal! na igrišea. Telesna vzgoja naše srednješolske mladine je ostala torej izvečine zasebna zadeva, V mestu pa niti dobro situirana družina *) Mimogrede omenjam, da večina naših srednjih šol vse premalo uvažuje ta prelepi mladinski list. Pis. ne more skrbeti za svoje otroke v tem smislu. Udeležitev pri športnih društvih, kar naj bi bilo nadomestilo za telesno vzgojo v šoli, se ne more vršiti v rani mladosti. Tu se je treba zadovoljiti v družinah z drobtinami, ki jih nudi šola. Učenec, ki hoče zadostiti zahtevam današnje srednje šole, se ne more izogniti prevelikemu duševnemu naporu. Po naših srednješolskih zavodih — zlasti po gimnazijah — je toliko balasta, da pod njim učenec omaga duševno in telesno. Ne morem sicer trditi, da ne dobi nadarjen učenec, ki je pazljiv pri pouku, vendar še nekoliko časa za telo, toda potem mora opustiti neobvezne predmete. A kateri oče si želi svojega sina tako usposobiti za življenje? Tu.ji (moderni) jeziki, petje in glasba, risanje, stenografija itd. so za življenje ravno tako — če ne še bolj — važni kakor nekateri obligatni predmeti (n. pr. grščina). Mogoče je dvoje: ali zanemarjati proste predmete ali pa telesno vzgojo. Naše srednje šole so se tekom časa deloma podemokratile, posebno v velikih mestih, in sicpr glede učencev. Aristokracija, bogato meščanstvo in višje uradništvo se izogibljejo javne šole, kjer le morejo, in imajo svoje privatne zavode, kjer gledajo tudi na vzgojo telesa. Materijal za srednje šole tvorijo izvečine otroci nižjih meščanskih slojev, nižjega uradaištva, delavcev in obrtnikov, in ti sloji ne morejo izven šole ničesar storiti za telesno vzgojo svojih otrok, ki jim ne morejo nuditi niti potrebnega bivanja pod milim nebom. Toda ni še cena zdravja sama na sebi tisto, kar sili človeka k skrbi za telesno vzgojo. Še drugo dejstvo je, ki ga ne smemo prezreti. Država, ki se zanjo uči in za njene službe usposablja največ učencev, zahteva za najnižjo službo maturo in — zdravo telo. Mnogo je zavodov, državnih in privatnih naprav, ki imajo svoje zdravnike. Oblast za oblastjo zahteva državnopravna izpričevala o sposobnosti za javno službo. Tudi pri razpisih učitpljskih služb beremo zahtevo po državnozdravniškem spričevalu. A dandanes morajo vkljub temu sprejemati v državno službo tudi take kompetente, ki imajo vse drugo, samo zdravja np. Zdravniki vendar ne morejo vedno zavračati telesno zaostalih, tesnoprsnih, nervoznih, malokrvnih prosilcev, saj bi bila to marsikaterega kandidata uničujoča katastrofa. Vse to kliče dovolj glasno: Ne zanemarjajte telesne vzgoje mladine! Kdaj se te razmere izpremene v prid mladiDi? Huepp zahteva v svoji temeljiti brošuri BPouk in vzgoja s socijalno-higijeniškega in socijalno-antropoliškega stališča" za telesno vzgojo podveurina dan v urnik srednje šole. Drugi šolski reformatorji zahtevajo še več. Telesna vzgojitev potom šolenimogoča po Huppppju brez temeljite reforrae srednjega šolstva, posebno na gimnazijah ne. Nerazvitost srednješolcev raste od leta do leta. Brez materijalnih žrtev se pa v tem oziru ničpsar ne dožene. Ako bi složno delovala država iu občina, bi lahko bila odkazana stalna igrišča za srednješolce. Seveda bi treba pornnožiti število učiteljev telovadbe. Slednjič treba tudi na srednjih šolah uvesti šolske zdravnike. Dandanašnja navada, da prihaja ponekod uradni zdravnik le enkrat na leto v šole, je popolnoma nezadostna. Popolnoma preustrojiti in urediti pa bo mogoče telesno vzgojo naše mladine šele tedaj, kadar reformirajo srednje šolstvo, ki je reforme potrebno!