Dopisi. lz Kozjega. (Spomini na volitve.) Dne 20. marcija je Kozje pokazalo svoje slovensko lice. Izmed 48 volilcev je prišlo na volišče 37. Dr. Juro Hrašovec je dobil 29 glasov, nasprotnik pa le 8. Pred 6. leti se je še oddalo 17 nemških glasov. Kaj pa ti osmeri »jogri«, so li res pristno nemške krvi'? Oglejmo si jih natančneje. Prvi je naš ljubeznivi predstojnik. Sicer moder mož, a slovenščina mu je trn v peti. Drugi je naš notar, dr. Filaferro. Da je Nemec, mu ne zamerimo, a da je volil proti Slovencem, od katerih živi in zavoljo katerih je tukaj, to si bomo zapomnili. Ako še omenimo, da je dal odstraniti slovenski volilni oklic raz lujo hišo, smo povedali dovolj. Tretji, ki je oddal svoj glas nasprotniku, sliši na ime B. Kottnigg, mož celjske nemške barve. Sedaj pa Slovenija, zamaši si ušesa in proč se obrni, da ne slišiš in ne vidiš imen lastnih sinov: Ahačič, graščinski gozdni paznik, B a h č i č starejši in B a h č i č mlajši, oba kovača; Bah, ki prav nič nemški ne zna. Osmi ter najhujši Nemec pa je graščinski oskrbnik Kragora, nekdaj skromen in reven, sedaj pa žo močno bogat. Cele bukve bi se dale napisati, ako bi hoteli našteti vsa sredstva, s katerim je ta »verboltar« delal za dr. Pommerja. Vprašamo: Po katerem naročilu ali v katerem imenu izvršuje oskrbnik vse te nečuvene reči? Po naročilu gospoda graščakaV Nikdar! Graščak je pravičen, vzgledno kršč. in katoliški mož. C.e torej ne dela tega v imenu graščakovem, vprašamo, je-li gospodu vitezu Gosslet kaj znano predrzno ravnanje njegovega oskrbnika? Od štajarsko-kranjske meje. (Vzburjenost pojenjuje). Zelo sem bil žalosten, ko je bilo ljudstvo pri volitvah vsled socijalno-demokratičnega hujskanja tako razburjeno. Mislil sem si: Kaj ii bo, če bo šlo tako naprej; kam bomo prišli, če bomo vse delili? Jedno samo kravico imain v hlevu in tudi to naj bi razdelili ? In res sem bil v nevarnosti tu med Zagorjem, med Trbovljami in Št. Jurijem. V vseh teh krajih so hudi socijalni demokratje in ti naj bi razdelili raojo kravico na tri dele? Uboga žival! Večkrat sem ves plašen pogledal krog svoje hiše, če že gredo odkodi kaki delivci. Toda, hvala Bogu, bil sem preboječ, prišlo je drugače. Razburjenost ponehava, ljudstvo vedno bolj spoznava nove lažnivce in jim obrača hrbet. Jaz sem zopet brez skrbi radi svoje kravice in kmalu jo bom pasel po solnenih rebrih. V Zagorju je sicer še veliko socijalnih demokratov, a nekateri tulijo v njihov rog le radi lepšega. Čobal zdaj malo počiva in čevlje »špara«, ker jih je bil ob volitvah preveč raztrgal. V Trbovljah se pač stvar na bolje obrača; več mož se je dalo že bojda izbrisati iz socijalno-demokratične družbe. Tudi v Št. Juriju se boljša; trdovratni so le trije. Jeden dela na skrivnem, a žandarji so ga le zasledili; drugi ima že izračunjeno, koliko bo dobil v novi državi vsak dan kruha, mesa; tretji je pa neumen. Strah je torej proč; nekateri ljudje se zdaj zelo sramujejo, ker so verjeli tem lažnikom. Zato pa gorje vam, novi preroki, če boste še enkrat prišli v naše hribe s takimi lažmi! Mi stojimo trdno kot hrastie za vero, dom, cesarja! — Mlajši ogljar izpod Svete planine. Iz Celja. (Socijaldemokratično priporočilo). »Domovina« se pohujšuje nad »Schmidlovimi inserati« iz Celja v »Slov. Gospodarju« češ, da je to nemška tvrdka; pa glej! rDomovina« v zadnji številki priporoča zraven »Narodnega doma« v Celju še gostilnico »pri jelenu« ter pravi, da zaveden Slovenec ne bode hodil v druge, nego v te dve; in vendar ima v tej gostilnici »pri jelenu« podružniea splošnega delavskega napredno-izobraževalnega, pravovarstvenega in podpornega' društva v Celju svojo društveno sobo, tako vsaj je čitati v »Luči«, novi natis^stran 8. vrsta 11—14, vrsta 19—20 nas poučuje, da ima tam svojo sobo tudi podružnica strokovnega društva prometnih služabnikov avstrijskih, ki je bilo razrešeno pred nekaterimi tedni. Gostilnico torej, v kateri se shajajo socijalni demokratje, nam katoliškim Slovencem priporoča »Domovina«; ni-li tako? Zdaj pa znamo. lz Trbovelj. (Slovensko katoliško delavsko društvo). To je bil spet Gospodov dan — zborovanje našega društva. Sicer smo propali pri prvolnih volitvah, a sedaj, ko so Slovenci tako odločno odbili socijalno-demokratičen napad pri volitvi poslanca, sedaj napreduje naša katoliška stvar. Bodimo sicer odkritosrčni; malo nas še je, a junaki smo vsi, kolikor nas je. Je že pač od nekedaj dognana stvar, da kjer je satan, je tudi ropot in krič in korajža in pijača. Kadar pa se gre za katoliško stvar, se vsaki še skrbno ozira na vse strani, ali ga kdo ne vidi, ali se mu kdo ne posmehuje, da je »ajngmohter«, potem še le smukne v našo zborovalnico. Pa možje, delavci, bodite srčni; če se oni toliko trudijo za krivično stvar, zakaj bi se mi ne potegovali z vso silo za pravično stvar? Ravno pri tem zborovanju so nam spet g. predsednik, čast. g. župnik, lepo razložili, kako je in kaj. Po celem svetu, rekli so, se gibajo delavci, ki hočejo boljšo plačo, da bi se skrajšal čas dela, da bi tudi delavci dobili javne pravice — volili. Tega gibanja se je polastila socijalna demokracija; a potisnila je delavce na krivo pot. Upnzorili so punte-štrajk — a dosegli niso ničesar; pri nas ie le premogarska družba samovoljno skrajšala delo od 12 ur na 8 ur. Volilno pravico pa jim je dala nova volilna postava. Drugače pa to socijalno-demokratično gibanje tira delavce v brezverstvo, do prekucije, ko hočejo odpraviti cerkev; a tudi cesarjevega prestola so se že lotili. (lospod podpredsednik je nam potcm dokazal iz socijaldemokratičnega časopisa »nova luč« in sploh iz programa socijalistov koliko je resnice, koliko pa laži v njihovih zahlevah. Stavil se je še potem tudi predlog, ki je bil enoglasno sprejet, da krščanski delavci ne bodo praznovali prvega majnika. Sedaj veste delavci, kje iščite ^resnico! —jm— Iz Šmartna na Paki. (Volitev.) Na dopis v štev. 9. od dne 4. marcija nam je Jož. Fr. Skaza s pomočjo celjskega nemškega advokata dr. .labornegga poslal ta-le popravek: »Ni res, da sem jaz menda mislil na iste denarje, ni res, da sem jaz generalni Advocat Socijaldemokratnikov, da sem jaz g. Kaplanu podoknico delal, da sem jaz bržčas od senata pooblaščen bil.« — Dostavek uredništva: Kaj je šala in kaj resnica, tega ne vesta razločevati dr. Jabornegg in Jož. Fridolin Skaza, sicer ne bi popravljala onih stavkov o denarju in generalnem advokatu. Škaza, ali še se spominjate, kaj ste se širokoustili na večer dne 20. febr. t. 1. v gostilnici na pošti, kako boste delovali za socijaldemokratično stranko? Zaradi podoknice pa se boste morali zagovarjati bržčas pred sodiščem!