julij 2024 letnik 73 SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL 135 Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 2 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (IZS MSG), ob podpori Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski Dušan Jukić IZS MSG: dr. Rok Cajzek mag. Jernej Nučič Tina Bučić UL FGG: izr. prof. dr. Matija Gams UM FGPA: prof. dr. Miroslav Premrov ZAG: doc. dr. Aleš Žnidarič Uredniški odbor: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, glavni in odgovorni urednik doc. dr. Milan Kuhta Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Agencija GIG Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 400 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 25,50 EUR; za študente in upokojence 10,50 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 188,50 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 88,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Slika na naslovnici: rušenje severnega dela železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto v Ljubljani, foto: Andrej Kralj, CGP, d. d. Glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije. UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, julij 2024, letnik 73, str. 133-160 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter besedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografi je s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovornemu uredniku na e-naslov: sebastjan.bratina@fgg. uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 133 VSEBINA CONTENTS UVODNIK ČLANKI PAPERS izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, univ. dipl. inž. grad. doc. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad. ZA ZAKLJUČEK dr. Uroš Krajnc, univ. dipl. inž. grad. SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL SLOVENIAN WATER EXPERTS, PART 2 134 135 dr. Jakob Šušteršič, univ. dipl. inž. grad. 31. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Jernej Mlinarič, univ. dipl. inž. grad. mag. Mitja Prinčič, univ. dipl. inž. grad. (DRI upravljanje investicij, d. o. o.) SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK RAZPIS ZA GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA REVIJE GRADBENI VESTNIK POROČILO S STROKOVNEGA SREČANJA FOTOREPORTAŽA Z GRADBIŠČA OBVESTILA ZDGITS 147 153 152 Eva Okorn Eva Okorn NOVI DIPLOMANTI KOLEDAR PRIREDITEV Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 134 izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, univ. dipl. inž. grad. glavni in odgovorni urednik doc. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inž. grad. član uredniškega odbora Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana ZA ZAKLJUČEK izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, doc. dr. Milan Kuhta ZA ZAKLJUČEK Spoštovani bralke in bralci Gradbenega vestnika! S 1. avgustom se nama iztečeta 4-letna mandata v uredniškem odboru Gradbenega vestnika. Ko nama je bila takrat zaupana odgovorna in tudi častna naloga, da od prof. dr. Janeza Duhovnika prevzameva urednikovanje Gradbenega vestnika, sva bila ob tem počaščena, a sva se hkrati zavedala, da bo opravljanje uredniškega dela ob redni zaposlitvi, ki jo imava na ljubljanski oziro- ma mariborski gradbeni fakulteti, kar precejšen zalogaj. Verjameva, da sva v tem času kar uspešno krmarila barko. Že brž po nastopu dela smo se lotili celostne grafične prenove revije, ki jo je takrat vodila in usmerjala mag. Mojca Ravnikar Turk, ki je žal ni več med nami. Meniva, da smo s prenovo reviji vdahnili sodobnost in svežino, in verjameva, da ste to prepoznali tudi vi, naši zvesti bralci. Zaradi težav s pridobivanjem znanstvenih in strokovnih člankov smo se v uredništvu odločili, da avtorjem ponudi- mo tudi možnost objave krajšega, nerecenziranega strokovnega prispevka v obliki fotoreportaže. Prva fotoreportaža je bila tako objavljena v januarski številki iz leta 2021 in je obsegala le eno stran, v tokratni številki pa se fotoreportaža razprostira na osmih straneh in celostno prikazuje sanacijo pregrade Vogršček. Uredništvo si je za enega izmed ciljev zadalo tudi uvrstitev revije v katero izmed mednarodnih bibliografskih baz, s katero bi se povečala prepoznavnost in zanimanje za objavljanje v reviji. Žal vloga za vključitev revije v bibliografsko bazo Scopus ni bila uspešna, a ne smemo obupati. Tudi ureditev in nadgradnja spletne strani revije ter njena večja spletna prepoznavnost ostaja v tem trenutku le delno izveden projekt. Vsakokratne številke Gradbenega vestnika pa zagotovo ne bi bilo brez vas, avtorjev, recenzentov, lektorja slovenskih in lektorice angleških besedil, knjižničark, kolegov iz tiskarne, predsednika in poslovne sekretarke zveze, predsednika in članov izdajatelj- skega sveta in drugih sodelujočih. Zato se vam želiva ob zaključku mandata iskreno zahvaliti za sodelovanje in odlično opravlje- no delo, pa tudi za razumevanje in potrpežljivost. Z avgustom bo urednikovanje Gradbenega vestnika prevzela nova ekipa, ki jo bo sestavljal nov glavni in odgovorni urednik ter za zdaj še en član uredništva. Vsekakor verjameva, da se bo v bližnji prihodnosti uredniška ekipa dodatno okrepila. Le tako bo Gradbeni vestnik lahko kos zahtevnim izzivom, ki ga čakajo. Seveda želiva novemu uredništvu, ki s seboj prinaša nove ideje, novo energijo in elan, vso srečo pri opravljanju tega odgovornega, a tudi zelo lepega dela. Hvala in srečno! GRADBENI VESTNIK avgust 2020 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE GRADBENI VESTNIK avgust 2021 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE ANALIZA DVOSLOJNIH PROSTORSKIH NOSILCEV S PODAJNIM STIKOM202 avgust 2022 letnik 71 INTEGRIRANA METODOLOGIJA STROJNEGA UČENJA ZA ANALIZO SLIK BETONSKIH RAZPOK PRIMERJAVA PRESKUSNIH METOD DOLOČANJA ZVOČNE IZOLATIVNOSTI PROTIHRUPNIH OGRAJ186 194 avgust 2023 letnik 72 julij 2024 letnik 73 SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL 135 Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 135 dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL dr. Uroš Krajnc, univ. dipl. inž. grad. uroskrajncster@gmail.com Koroška cesta 57, 2000 Maribor Strokovni članek UDK/UDC: 556:93/94-057.86(497) SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL SLOVENIAN WATER EXPERTS, PART 2 Povzetek V prvem delu članka, ki je bil objavljen v majski številki Gradbenega vestnika, smo predstavili slovenske vodarje, rojene med letoma 1851 in 1910, ki so pustili velik pečat v slovenskem vodarstvu [Krajnc, 2024]. V drugem delu članka pa predstavimo pomembnejše slovenske vodarje, ki so bili aktivni v drugi polovici prejšnjega stoletja in v tem stoletju. To so bili Boris Pipan, Milan Pšeničnik, Marko Breznik, Drago Mišič, Savo Janežič, Jože Kolar, Vlado Gorišek, Janez Gorišek, Adolf Pemič, Bela Bukvič, Stane Pavlin, Mitja Rismal, Boris Kompare, Aleš Horvat, Rudolf Rajar in Meta Gorišek. To so strokovnjaki vodarji, ki so pomembno razvijali vodarstvo kot načrtovalci, projektanti, nadzorni inženirji, in izvajalci gradenj v času po 2. svetovni vojni. Mnogi so svoja znanja prenašali študentom kot profesorji na univerzi. Ključne besede: slovenski vodarji, gradbeni inženirji, predavatelji na fakulteti Summary The first part of the article, which was published in May, introduces the Slovenian water experts who were born between 1851 and 1910 and had a strong influence on Slovenian water engineering [Krajnc, 2024]. The subjects of this article are: Boris Pipan, Milan Pšeničnik, Marko Breznik, Drago Mišič, Savo Janežič, Jože Kolar, Vlado Gorišek, Janez Gorišek, Adolf Pemič, Bela Bukvič, Stane Pavlin, Mitja Rismal, Boris Kompare, Aleš Horvat, Rudolf Rajar and Meta Gorišek, who were active in the second half of the last century and in this century. They were water experts who, as planners, designers, control engineers and contractors, significantly developed water engineer- ing in the period after the Second World War. Many passed on their knowledge to students as university professors. Key words: Slovenian water experts, civil engineers, lecturers at the faculty Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 136 1 UVOD V novembrski številki Gradbenega vestnika iz leta 2023 je bil objavljen članek o starejših vodarjih, ki so delovali na slo- venskem ozemlju [Krajnc, 2023], v majski številki Gradbe- nega vestnika iz leta 2024 pa članek o slovenskih vodarjih, rojenih med letoma 1851 in 1910 [Krajnc, 2024]. Predmet tega članka so vodarji, ki so pustili velik pečat slovenskemu vodarstvu v drugi polovici prejšnjega stole- tja in v tem stoletju: Boris Pipan, Milan Pšeničnik, Marko Breznik, Drago Mišič, Savo Janežič, Jože Kolar, Adolf Pemič, Stane Pavlin, Mitja Rismal, Rudolf Rajar, Boris Kompare, Aleš Horvat in Meta Gorišek. Mnogi od njih so po uspešni strokovni karieri kot projektanti in izvajal- ci nadaljevali kot univerzitetni predavatelji in lahko tako podajali študentom mnogo praktičnih izkušenj. Med slo- venske hidrotehnike uvrščamo tudi brata Vlada in Janeza Goriška, projektanta skakalnice v Planici. Ne smemo pa pozabiti na Belo Bukviča, ustanovitelja Društva vodarjev Slovenije in revije Slovenski vodar. S tem zaključujemo serijo treh člankov v Gradbenem vest- niku o hidrotehnikih – vodarjih, ki so delovali na sloven- skem ozemlju. V novembrski številki Gradbenega vestnika iz leta 2023 [Krajnc, 2023] je bil objavljen članek o starej- ših hidrotehnikih, ki so delovali na slovenskem ozemlju. To so bili Leonardo Vinci, Janez Vajkard Valvasor, Franc Anton pl. Steinberg, Jožef Mrak, Gabriel Gruber, Tobi- ja Gruber, Baltazar Hacquet, Vincenc Struppi, Jurij Vega, Jožef Marija Šemrl, Jožef Kamilo Schmidburg, Josef Ludvík František Ressel, Jakob Svetina, Raffaele Angelo Vicentini, Valentin Matija Živic, Ivan Podhagský, Peter Kresnik, Oskar Smreker in Jan Vladimír Hráský. V letošnji majski številki Gradbenega vestnika [Krajnc, 2024] pa smo predstavili vodarje: Mihael Štrukelj, Viljem Putik, Maks Fabiani, Vla- dimir Šuklje, Alojzij Štrancar, Ciril Žnidaršič, Anton Melik, Milovan Goljevšček, Vlado Šlebinger, Ciril Šlebinger, Emil Kovačič in Lujo Šuklje. V članku so predstavljeni strokovnjaki vodarji, ki so po- membno razvijali vodarstvo kot načrtovalci, projektanti, nadzorni inženirji, izvajalci gradenj v času po 2. svetov- ni vojni. Mnogi so svoja znanja prenašali študentom kot profesorji na univerzi. Od še aktivnih vodarjev sta uvr- ščena v članek Rudi Rajar in Mitja Rismal. Prvi je poleg mednarodno priznanega strokovnega dela uspešno zastavil sedanji študij vodarstva na Fakulteti za grad- beništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG), drugi pa je za področje sanitarne hidrotehnike začel uvajati sodobne metode modeliranja hidravličnih in bio- kemičnih procesov. 2 SLOVENSKI VODARJI 2.1 Boris Pipan (1913–1968) Boris Pipan se je rodil v Komnu na Krasu, od koder so starši ob koncu prve svetovne vojne zbežali v Maribor. Tu je do- končal realko in odšel na študij v Prago, kjer je na politehni- dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL ki diplomiral leta 1935. Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 je bil mobiliziran na bolgarsko mejo, pozneje se je zaposlil pri gradnji predora Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Potem je moral na prisilno delo v Moravsko Ostravo in na Dunaj, tam je pred koncem vojne pobegnil v partizane. Po osvoboditvi je Pipan prevzel izgradnjo elektrarn na Dravi. Najprej dokončanje Mariborskega otoka in Vuzeni- ce, potem pa še novi elektrarni Vuhred in Ožbalt. To so bile za takratno strokovno raven slovenskega in jugoslovan- skega gradbeništva izredno težke naloge. Boris Pipan je z vsem svojim strokovnim znanjem dosegel pomembne rezultate v organizaciji dela velikih gradbišč, zlasti z uved- bo kabelskih žerjavov, tako da je v marsičem izboljšal organizacijo gradnje, ki so jo imela renomirana avstrijska in nemška podjetja, ki so med vojno gradila elektrarni Dravograd in Mariborski otok. Bil je projektant ureditve gradbišč, operativni vodja ter organizator graditve in di- rektor podjetja. Ko so v Sloveniji po letu 1953 pričeli uvajati novo tehnologi- jo graditve betonskih konstrukcij s prednapetim betonom, se je takoj vključil v to akcijo. Sam je vodil projektiranje in poznejšo gradnjo velikih prednapetih mostov čez Dravo na Ptuju in pozneje v Mariboru. Pri tem je prvič v Jugoslaviji uporabil sistem proste montaže, ko se mostna konstrukci- ja montira iz vnaprej izdelanih elementov brez nosilnega odra. Mariborski most z glavno nosilno razpetino 100 m se je takrat uvrščal med prvih 10 največjih mostov v svetu, gra- jenih po tem sistemu. Tudi na drugih področjih gradbeništva je inž. Pipan iskal možnosti racionalne uporabe prednapetega betona. Kon- struktivno zelo zahtevna in lepa je njegova rešitev strehe nad tribuno stadiona v Ljudskem vrtu v Mariboru. Pipan je v slovenskem gradbeništvu prvi krčil težko pot za nastop v inozemstvu, ko je podjetje Tehnogradnje prevzelo izgra- dnjo pomembnih mostov v Siriji ([Bubnov, 1968], [Praper, 2011]). Slika 1. Boris Pipan [Praper, 2011]. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 137 2.2 Milan Pšeničnik (1920–1997) Milan Pšeničnik se je rodil v Ribnici na Pohorju, študiral v Ljubljani in v Karlsruheju v Nemčiji, kjer je tudi doktoriral. Delal je na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geo- dezijo Univerze v Ljubljani (UL FAGG), predaval je gradbeni- kom, biologom in agronomom. Na UL FAGG je bil v sedem- desetih letih edini učitelj na hidrotehnični smeri, saj se je skoraj hkrati upokojila starejša generacija profesorjev. Uspel je zbrati ustrezne kadre in zagotovil normalno pedagoško in strokovnoraziskovalno delo na hidrotehnični smeri UL FAGG. Ustanovil je Laboratorij za mehaniko tekočin kot osnovo za eksperimentalni pouk. Mnogo generacij študentov gradbe- ništva je uporabljalo njegov učbenik Hidravlika: računski del in reševanje nalog iz hidromehanike in hidravlike stalnega toka, ki je izšel v več ponatisih [Pšeničnik, 1979]. Preučeval je natege kot tudi regulacijske naprave. Leta 1963 je v kraju Karlsruhe v nemškem jeziku izšla njegova knjiga Die Anwendung des Hebers im Wasserbau und seine We- iterentwicklung (Uporaba natege v vodnih gradnjah in na- daljnji razvoj). Posebno zahvalo je prejel za ustanovitev prve vodarske znanstvene publikacije Acta Hydrotechnica, pri ka- teri je bil vrsto let urednik ([Steinman, 1998], [Brilly, 1998]). 2.3 Marko Breznik (1920–2020) Marko Breznik se je rodil v Ljubljani, kjer je leta 1939 maturi- ral na realni gimnaziji v Ljubljani, potem je na ljubljanski uni- verzi študiral gradbeništvo in leta 1947 diplomiral na gradbe- nem oddelku Tehniške visoke šole. Po prvi diplomi 1947 se je zaposlil na Oddelku za hidrocen- trale Projektivnega zavoda LRS, kjer je bil projektant HE Sa- vica. V času strokovnega dela je študiral tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL FF) na Oddelku za umetno- stno zgodovino, med letoma 1947–52 pa ob delu tudi na Oddelku za geologijo UL FF. Študij je zaključil 1964. na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je 1972. dok- toriral z disertacijo Mehanizem zaslanjenih kraških izvirov in možnost njih sanacije. Leta 1959 je Geološki zavod sode- loval pri izvedbi več sto globokih vodnjakov za pitno vodo v Siriji, kjer je Breznik kot hidrogeolog najprej vodil dela v Homsu. Leta 1961 je postal direktor podružnice Sirija pri pod- jetju Geoistraživanja ter kot hidrolog tri leta uspešno vodil dela pri izdelavi več kot 200 vodnjakov globine 100–200 m in enega 400 m globokega vodnjaka v Qamishli in Dama- sku v Siriji. Leta 1968 se je zaposlil kot strokovnjak Združe- nih narodov (FAO, Rim) v Grčiji, kjer je strokovno deloval na otoku Kreta v Grčiji. Raziskoval je podzemne vode v dolini Messare. Leta 1971 se je kot raziskovalec zaposlil na UL FAGG. Že leta 1972 se je ponovno zaposlil pri Združenih narodih, tokrat pri United Nations Transitional Authorities (UNTA) v New Yorku, kjer je kot direktor in hidrogeolog raziskoval podzemne vode v Republiki Mali. Leta 1974 se je vrnil v domovino in se zaposlil pri Mestnem vodovodu Ljubljana kot vodja Oddelka za razvoj in raziskave. V tem obdobju je predlagal povečanje črpanja pitne vode na Ljubljanskem polju, izvedbo novih vodarn Jarški Brod na levem območju Save in Brest na Iškem vršaju ter zajetje Save v Mednem z izgradnjo raziskovalnega ponikovalnega polja in vodnjaka. Po opravljen doktoratu je bil leta 1974 je bil izvoljen za izrednega profesorja za predmete Hidrotehnični objekti I in II ter Vodne moči in se leta 1975 zaposlil na UL FAGG, v akademsko okolje je vnesel bogate terenske ter inženirsko- geološke izkušnje pri načrtovanju in gradnji hidrotehničnih objektov za izrabo vodnih moči kot tudi pri raziskovanju pod- zemnih voda. Opravil je pionirsko delo na področju določa- nja vodovarstvenih pasov [Majes, 2018]. Povezoval je strokov- na geološka in gradbeniško-hidrotehnična znanja. Leta 2011 je prejel nagrado Inženirske zbornice Slovenije za življenjsko delo na področju hidrologije in hidrogeologije [Kryžanowski, 2020]. Njegova najpomembnejša dela so ([Mikoš, 2020], [Kryžanowski, 2020]): • Račun dotoka iz podtalnice v globoko gradbeno jamo strojnice hidroelektrarne Srednja Drava I [Breznik, 1967], • Storage reservoirs and deep wells in karst regions [Brez- nik, 1998] in • Hydromechanism and desalination of coastal karst aqui- fers: theory and cases [Breznik, 2008]. dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL Slika 2. Milan Pšeničnik [Steinman, 1998]. Slika 3. Marko Breznik [Kryžanowski, 2020]. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 138 2.4 Drago Mišič (1921–1984) Drago Mišič se je rodil v Kamniku. Osnovno šolo je op- ravil v Dobu pri Domžalah, realno gimnazijo pa v Ljub- ljani. Ob vmesni prekinitvi študija zaradi vojne je leta 1950 diplomiral na gradbenem oddelku UL FAGG. Ob zaposlitvah še pred diplomo, v Kamniku, Domžalah in Ljubljani, se je 1951. zaposlil pri glavni upravi za vodno go- spodarstvo LRS kot šef sekcije za Spodnjo Savo v Breži- cah. Iz Brežic ga je leta 1961 vodila pot v Novo mesto za direktorja Vodne skupnosti Dolenjske. Leta 1965 je pri- šel v Maribor in postal direktor Vodne skupnosti Drava- Mura. V letu 1966 je na osnovi takratnega republiškega Zakona o vodah na povodju Drave z Muro povezal že prej združeni sekciji za Dravo na Ptuju in Muro v Gornji Radgoni ter Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja v Murski Soboti, Apaške kotline v Apačah, Ščavniške doline v Ljutomeru, Pesniške doline na Ptuju in Vodne skupnos- ti Slovenske Bistrice v Splošno vodno skupnost Drava- Mura Maribor, ki je od leta 1975 delovala dalje kot Vodno- gospodarsko podjetje Maribor. Razvoj Projektivnega biroja – danes Vodnogospodarski biro Maribor, katere- ga zametki so se pričeli s prihodom Mišiča, je njegova zamisel. V vseh letih je inženir Mišič ob bogatih izkušnjah na po- dročju razvoja vodnega gospodarstva želel svoje znanje prenašati na druge. Vedno je spodbujal prenos znanja z organiziranjem posvetovanj, strokovnih razprav, objavlja- njem referatov v strokovnih revijah in drugem časopisju. Sam je napisal nekaj referatov in učbenikov. Mednje sodijo: • Problematika vodnega gospodarstva v SR Sloveniji in zaključki III. posvetovanja hidrotehnikov v Ljubljani [Mišič, 1977], • Metodologija za določitev strokovnih podlog za obram- bo pred poplavami. 1. faza [Mišič, 1983a] in • Študija o organizaciji informacijskega centra in me- todologije na področju vodnega gospodarstva, 1. faza [Mišič , 1983b]. Leta 1980 je postal izredni profesor in nosilec predmeta Vodno gospodarstvo na UL FAGG [Bertoncelj, 1999]. Po njem nosi ime vsakoletno srečanje hidrotehnikov v Mariboru, srečanje je namenjeno strokovnjakom vodno- gospodarskih, projektantskih, raziskovalnih in načrtovalskih organizacij, javnih in upravnih služb, vsem, ki se ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda. 2.5 Savo Janežič (1922–2018) Savo Janežič se je rodil v Ljubljani, kjer je diplomiral na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1947 in se iste- ga leta zaposlil pri projektivnem biroju LRS v Ljubljani. Po ustanovitvi Hidro-elektroprojekta leta 1949, ki se je pozneje preimenoval v Inženirski Biro Elektroprojekt, današnji IBE, d. d., je nadaljeval svoje delo na zahtevnem področju sno- vanja in izgradnje hidroelektrarn vse do svoje upokojitve leta 1989. V svoji aktivni profesionalni karieri je sodeloval pri projektiranju in izgradnji številnih hidroelektrarn po Slo- veniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Albaniji, Etiopiji, Kanadi, Hrvaški in na Filipinih. V času svoje profesio- nalne rasti je bil leta 1957 na specializaciji v Electricite de France v Franciji, s svojim znanjem pa je prispeval tudi k razvoju Etiopije kot države v razvoju, kjer je kot strokovnjak v okviru tehnične pomoči Združenih narodov v šestdese- tih letih vodil projektivni biro etiopskega elektrogospo- darstva (Ethiopian Electric Light and Power Authority). V jugoslovanskih časih je bil aktiven tudi pri delovanju JDVB (Jugoslovensko društvo za visoke brane), ki mu je med leto- ma 1979 in 1983 tudi predsedoval, dolga leta pa je aktivno sodeloval v delovnih podkomitejih JDVB ([Zadnik, 2018a], [Zadnik, 2018b]). Kot konzultant je sodeloval pri snovanju vseh hidroener- getskih objektov v Sloveniji. Pomemben delež je prispeval tudi kot ustanovni član Slovenskega nacionalnega komite- ja za velike pregrade (SLOCOLD), ki nastopa kot polnoprav- ni član v International Commission on Large Dams (ICOLD) že od leta 1993 dalje. Svoje bogato znanje je prelil tudi v pripravo slovenske izdaje šestjezičnega slovarja s področja pregradnega inženirstva [Zadnik, 1997]. Slika 4. Drago Mišič [Bertoncelj, 1999]. Slika 5. Savo Janežič [Kryžanowski, 2020]. dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 139 2.6 Jože Kolar (1924–1991) Jože Kolar se je rodil na Vranskem in leta 1954 diplomiral na UL FAGG in prav tam leta 1983 tudi doktoriral. Od leta 1977 je bil izredni profesor, v obdobju od leta 1983 do 1991 pa redni profesor na gradbenem oddelku UL FAGG. Kolar je sprva vodil gradbišča, nato je bil projektant pri ljubljanski Kanalizaciji, od leta 1973 tudi njen direktor in po reorganizaciji podjetja pomočnik direktorja delavne organizacije Vodovod - Kanalizacija v Ljubljani. Izdelal je projekt razvoja ljubljanske kanalizacije. Samostojno je projektiral čistilne naprave v Kočevju, Postojni in Črnu- čah, kanalizacijo Postojne in mesta Tunis. Vodil je pro- jektiranje Centralne čistilne naprave (CČN) v Ljubljani po sledečem konceptu: 1. Projektna rešitev mora predvideti takšno etapno izgra- dnjo CČN, da bo mogoče v perspektivi doseči najvišjo stop- njo čiščenja, brez nepotrebnih predelav CČN. Projektna rešitev mora biti »odprta« za nove tehnologije, ki so še v razvoju. 2. Zagotoviti mora možnost ekonomsko optimalnega či- ščenja vseh komunalnih in industrijskih odpadnih voda. Za presojo ekonomičnosti so odločilni minimalni skupni inve- sticijski in pogonski stroški čiščenja komunalnih in indu- strijskih odpadnih voda. 3. Predčiščenje organskih odplak v industriji je smiselno le v primeru, če so stroški nižji od skupnega čiščenja na CČN. V vsakem primeru pa mora industrija toksične odplake ob- vezno očistiti pred izpustom v javno kanalizacijo. 4. Zagotovljena mora biti možnost ekološko smiselne in ekonomsko optimalne etapne izvedbe očiščenja vseh ko- munalnih in industrijskih voda mesta. Navedene pogoje je v največji meri izpolnjevala tehnologi- ja dvostopenjske CČN s prvo »biološko-adsorbcijsko« stop- njo čiščenja [Rismal, 1998]. Kolar je zasnoval laboratorij in sistem nepretrganih raziskav kakovosti odpadnih voda. Napisal je več strokovnih član- kov, objavljenih tako doma kot v tujini. Novembrska številka Gradbenega vestnika iz leta 1972 je bila v celoti posvečena 20. obletnici ustanovitve komunalnega podjetja Kanali- zacija Ljubljana. V njej so bili obglavljeni članki z naslovi: Gradnja osnovnih zbiralnikov, Proizvodnja betonskih cev- nih elementov, Gradnja predorov za potrebe kanalizaci- je, Čiščenje odpadne vode, Sistem za daljinsko kontrolo obratovanja črpališč in čistilnih naprav na kanalizacijskem omrežju Ljubljane, Sodelovanje pri izgradnji Trga revoluci- je, Instalacijski kolektorji, Kataster kanalskega omrežja in Vzdrževanje kanalizacijskega omrežja ter Razvoj ljubljan- ske kanalizacije ob 20. obletnici ustanovitve komunalnega podjetja Kanalizacija Ljubljana. Pri tem je Kolar vse članke, razen zadnjega, ki ga je napisal v soavtorstvu s Prezljem, napisal sam. Kolar je tudi avtor knjige Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda, prve celovite slovenske knjige na tem po- dročju [Kolar, 1983]. Že takrat je zelo napredno povezal ves vodni krog odvajanja odpadne vode, čiščenja in končne dispozicije prečiščene odpadne vode. Končni odvodnik prečiščene vode je ključen podatek pri izboru potrebne stopnje čiščenja v čistilni napravi. V svojem času je bil Kolar zagotovo vodilni slovenski strokovnjak za kanalizacijo. 2.7 Vlado (Lado) Gorišek (1925–1997) Vlado (Lado) Gorišek se je rodil v Ljubljani. Diplomiral je leta 1953 na Tehniški visoki šoli v Ljubljani. Prva leta je delal v gradbeni projektivi in operativi, leta 1963 pa je prestopil med vodarje in bil vse do upokojitve na pomembnih funk- cijah v slovenskem vodarstvu. Najprej je bil direktor Zavoda za vodno gospodarstvo, nato pomočnik republiškega se- kretarja za urbanizem in končno direktor Strokovne službe Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Zlasti se je posvečal or- ganizaciji slovenskega vodarstva [Gorišek, 1973]. Najprej je bil vsestranski športnik, nato organizacijski in strokovni delavec v telesni kulturi. Z bratom Janezom Go- riškom je projektiral vrsto smučarskih skakalnic tako doma kot v tujini. Z novo letalnico v Planici, zgrajeno leta 1969 na temeljih novih teoretičnih aerodinamičnih dognanj, je odločilno prispeval k razmahu smučarskih poletov [Bukvič, 1997]. 2.8 Janez Gorišek (1933–2023) Janez Gorišek se je rodil v Ljubljani, kjer je obiskoval osnov- no šolo, gimnazijo ter UL FAGG, kjer je leta 1961 diplomiral. Njegova poklicna pot ga je vodila po vsem svetu, od Skopja, kjer je sodeloval pri popotresni prenovi, do Libije, kjer so obnavljali porušeno mesto Barqah. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil na Zavodu za vodno gospodarstvo Vič, leta 1973 je postal direktor v biroju SOZD Irc Planum Inženiring, do upokojitve pa je deloval v podjetju Planum športing. Janez Gorišek se je s smučarskimi skoki začel ukvarjati že kot osemletnik, smučarski skoki so ga zasvojili in zaz- namovali za vse življenje. Skupaj z bratom Vladom sta projektirala najlepšo in najbolj znano letalnico na svetu v Planici. Z njo sta Vlado in Janez uveljavila novo smučar- sko disciplino – smučarske polete, ki jih je leta 1971 prizna- la tudi Mednarodna smučarska zveza FIS ([Terzič, 2023], [SLOSKI, 2023]). Slika 6. Jože Kolar [Koželj, 1989]. dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 140 2.9 Bela Bukvič (1926–2008) Bela Bukvič se je rodil v Puconcih na Goričkem. Maturiral je leta 1947 v Murski Soboti in diplomiral iz gradbeništva na Univerzi v Ljubljani leta 1957 pri profesorju Emilu Ko- vačiču. Za diplomo je izdelal idejno študijo z naslovom Sanacija regulacije Savinje v Spodnji Savinjski dolini. Tako je hidrotehnik, rojeni Prekmurec, postal savinjski vodar, saj se je zaposlil v Celju, v Vodnogospodarski sekciji za Savinjo Uprave za vodno gospodarstvo LRS. Kot mlad hidrotehnični inženir je Bela svoje strokovno znanje uve- ljavljal in pridobival izkušnje pri projektiranju in operativ- nem opravljanju regulacij savinjskih vodotokov. Za stro- kovni izpit je izdelal projekt težnostnega praga na Savinji pri Polzeli. Svojo vodarsko prakso je začasno prekinil s sodelovanjem v investicijski skupini za graditev avtoceste Ljubljana–Zagreb, kjer je bil odgovoren za nadzor gradi- tve hidrotehničnih objektov. Zatem se je zaposlil na obči- ni Celje kot načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve in nato kot vodja oddelka za urbanizem. Leta 1969 se je Bukvič vrnil v vodarstvo, ko se je zaposlil v Splošni vodni skupnosti Savinje, ki se je kasneje preoblikovala v PUV NIVO Celje, kjer je bil direktor TOZD Vodno gospo- darstvo. Leta 1973 je izdal elaborat z naslovom Aplikativ- ne mikrorajonske raziskave podtalnice v Spodnji Savinjski dolini [Bukvič, 1973]. Leta 1975 se je Bela Bukvič zaposlil na Območni vodni skupnosti Savinja-Sotla Zveze vodnih skupnosti Slovenije kot samostojni vodnogospodarski svetovalec. Enako delo je nadaljeval tudi po sistemski reorganizaciji v Republiški vodni upravi do svoje upokojitve jeseni leta 1990. Po upokojitvi je Bukvič svoje organizacijske sposobnosti in prizadevanja za priznanje pomena vodarstva uresničil s pobudo za ustanovitev stanovskega društva. Za to ide- jo je ogrel večino vodilnih vodarjev in 11. 2. 1994 je bilo v Zdravilišču Dobrna ustanovljeno Društvo vodarjev Slove- nije, Bukvič pa je bil izvoljen za generalnega sekretarja društva. Sledilo je desetletno plodno obdobje njegovega prizadevnega uresničevanja mnogih zamisli, ki so bile namenjene predvsem uveljavljanju in ohranjanju sloven- skega vodarstva, in to v času, ko vodarstvo in vode niso bili deležni naklonjenosti. Na pobudo Bukviča je društvo leta 1995 začelo izdajati revijo Slovenski vodar, ki izhaja še danes. Sam je uredil prvih 13 številk. Pisal je članke z raz- ličnimi vsebinami, posebnost pa je bil njegov Ben Akvar, ki je na duhovit, a tudi piker način kritično komentiral ak- tualne dogodke in odnose uradne politike do voda [Avšič, 2009]. 21. decembra 2004 je takratni predsednik Republike Janez Drnovšek podelil Bukviču odlikovanje red za zasluge za njegove dosežke na področju naravovarstva in za zasluge v slovenskem vodarstvu [Finance, 2004]. 2.10 Adolf Pemič (1926–2015) Adolf Pemič se je rodil v Zagrebu, kjer je živel do druge svetovne vojne. Po izgnanstvu iz Zagreba se je družina Pemič umaknila na družinsko kmetijo v Orešju na Bi- zeljskem, po nekaj mesecih pa so jih okupatorji pregnali v Nemčijo, ker je Adolf v Dresdnu obiskoval gimnazijo. Po koncu vojne se je sam vrnil v Orešje, kjer je bil kmalu vpo- klican v jugoslovansko vojsko. Po odsluženem vojaškem roku je dve leti preživel v Orešju in v tem času v Brežicah opravil maturo. Pemič se je leta 1948 vpisal na študij fizike, s katerega je kasneje prešel na študij gradbeništva. Po končanem štu- diju se je zaposlil v Vodogradbenem laboratoriju, pred- hodniku današnjega Hidroinštituta, kjer je delal vse do upokojitve v začetku devetdesetih let. Leta 1960 je izde- lal prvo hidravlično modelno raziskavo hidravličnih obre- menitev zapornic pregrade Toules v Švici, podobnih hi- dravličnih modelnih raziskav je v svoji karieri izdelal še veliko. V svojem raziskovalnem delu je obravnaval veliko področij, od rečne hidravlike do toka pod tlakom v hi- droenergetskih objektih, od raziskav za industrijo do razi- skav na področju zaščite okolja v povezavi z vodami, od fizičnih hidravličnih modelov do teoretičnih študij in eks- pertnih mnenj. Dve tretjini raziskav je opravil v Sloveniji in Slika 8. Bela Bukvič [Avšič, 2009]. dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL Slika 7. Brata Gorišek [Terzič, 2020]. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 141 na ozemlju bivše Jugoslavije, preostala tretjina pa od Švice preko Afrike, Bližnjega vzhoda in Tajske ter Nove Zelandije. Poleg tega je v devetdesetih letih kot visokošolski učitelj na dodiplomskem in podiplomskem študiju na hidrotehnič- nem oddelku na UL FAGG podajal svoje znanje študentom s področja pregradnega inženirstva in izrabe vodnih moči. Po koncu aktivnega pedagoškega in raziskovalnega dela je ostal aktivno prisoten na vodarskih srečanjih kot pogost gost na Mišičevih vodarskih dnevih in Goljevščkovih spo- minskih dnevih [Mlačnik, 2015]. 2.11 Stane Pavlin (1929–2012) Stane Pavlin se je rodil v Kostanjevci na Krki. Že med študijem gradbeništva na Tehniški fakulteti v Ljubljani je delal v Vodogradbenem laboratoriju, kar mu je omogo- čilo pridobiti štipendijo Uprave za vodno gospodarstvo LRS za študij hidrotehnike. Diplomiral je leta 1956 in se zaposlil na Vodnogospodarski sekciji za spodnjo Savo v Brežicah, kjer je med drugim projektiral visokovodni na- sip na Čateškem polju. Svoje delo je nadaljeval kot vodja projektive pri Vodni skupnosti Dolenjske v Novem mestu ter vodja Vodnogospodarskega sektorja VGP Novo mesto, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1995. Ob koncu šestde- setih let je sodeloval pri pomembnem zveznem projektu Regulacija reke Save v Jugoslaviji, ki je predstavljal kom- pleksen načrt upravljanja in kontrole voda in je bil finan- ciran iz razvojnih programov Združenih narodov ([Umek, 2006], [Avšič, 2015]). Poleg svojega lokalnega dolenjskega vodnega območja je domala enako podrobno poznal vso Slovenijo in tudi nek- danjo skupno državo, ni mu bilo tuje niti vodno območje v svetu izven meja. Poleg strokovnega udejstvovanja je bil še ljubiteljski geograf, zgodovinar in etnolog. Bil je zaklad- nica podatkov in znanj, kar nam je radodarno delil. Stane Pavlin je uvrščen v izbor slovenskih vodarjev, ker je pred- stavljal idealnega gradbenega inženirja – hidrotehnika, projektanta, izvajalca, nadzornika, ki je vedel zelo veliko o vodah. Ob izdelavi elaborata Tehnična pomoč pri pripravi pilotnega načrta upravljanja porečja Krke, ki je bil pilotni projekt Ministrstva za okolje in prostor za načrte upravlja- nja voda po porečjih, je v letu 2004 izdelovalce elabora- ta v nekaj urah seznanil s celotno zgodovino reke Krke, z izvedenimi rešitvami in konceptom še nerealiziranih po- treb. Že takrat je predlagal rešitev s preplavitvijo Krakovske- ga gozda ob visokih vodah Krke [Gobec, 2004]. 2.12 Mitja Rismal (1930) Mitja Rismal se je rodil v Slovenski Bistrici, osnovno šolo je do tretjega razreda obiskoval v Slovenski Bistrici, nato pa v Ljubljani, kjer je do leta 1944 obiskoval gimnazijo. Leta 1944 se je kot 14-letni fantič pridružil partizanom. Po osvoboditvi je končal gimnazijo in maturiral leta 1948 v Ljubljani in se v jeseni vpisal na gradbeni oddelek Tehniške fakultete Uni- verze v Ljubljani, kjer je leta 1957 tudi diplomiral. Takoj po diplomi se je Rismal zaposlil pri Vodni skupnosti v Murski Soboti, leta 1958 pa je začel delati pri Komuna-pro- jektu v Mariboru kot projektant v oddelku za hidrotehniko do leta 1967, ko je s skupino sodelavcev ustanovil Biro za hidrotehniko pri Zavodu za urbanizem v Mariboru (ZUM), kjer je bil najprej vodja in pozneje direktor. V študijskem letu 1968/69 se je vpisal in pozneje tudi do- končal podiplomski študij iz sanitarnega inženirstva na Tehnološki fakulteti v Delftu na Nizozemskem. Leta 1973 je na gradbeni fakulteti v Zagrebu izdelal magistrsko nalogo in po nostrifikaciji podiplomskega študija v Delftu dosegel naziv magistra, specialista s področja sanitarne hidrotehni- ke. Leta 1977 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo na Gradbeni fakulteti Univerze v Zagrebu. Med letoma 1960 in 1978 je Rismal predaval na Visoki teh- niški šoli v Mariboru predmeta Vodovod in kanalizacija ter Hidravlika. Leta 1978 je bil izvoljen za izrednega profesor- ja, leta 1983 pa za rednega profesorja na UL FAGG. Od leta 1980 do upokojitve leta 1997 je bil zaposlen na Inštitutu za zdravstveno hidrotehniko (IZH), kjer je predaval predme- te Vodovod, Osnove čiščenja voda ter Čiščenje pitnih voda na univerzitetnem dodiplomskem študiju ter predmet Varstvo okolja na višješolskem študiju. Predaval je tudi na podiplomskem študiju hidrotehnične smeri na UL FAGG. Več let je bil tudi predstojnik IZH. Mitja Rismal je realiziral približno 40 večjih študij in projek- tov. V mestih, kjer je bil zaposlen, je bil avtor pomembnih izvedenih projektov. V Murski Soboti je projektiral takrat največjo napravo za odpadne vode [Rismal, 1973]. Njegovo delovanje v Mariboru zaznamujeta koncepta oskrbe Mari- bora s širšo okolico s pitno vodo ter dokončanje kanalizacij- skega sistema ter čiščenja odpadnih voda mesta Maribor. Za oskrbo s pitno vodo je zastavil rešitev z vodnim virom Vrbanski plato, kjer je bilo prvo črpališče izgrajeno v letih 1956 do 1959, po izgradnji jezu v Melju se je nivo reke Dra- ve dvignil in kapaciteta vodonosnika se je povečala, bilo je možno črpati do 460 l/s brez posebnih ukrepov ter z zgrajeno I. fazo umetnega bogatenja (črpališča na Maribor- skem otoku) pa do 760 l/s [Rismal, 1967]. Umetno bogate- nje ne zagotavlja samo večje kapacitete črpališča, temveč Slika 9. Stane Pavlin (levo) in Adolf Pemič (desno) na Mišiče- vem dnevu 2007 [Krajnc, 2007]. dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 142 Navajamo nekaj njegovih najbolj odmevnih člankov: • Izbira in zaščita vodnih virov za Mariborski vodovod [Rismal, 1967], • Ljubljanska centralna čistilna naprava – problemi in re- šitve [Rismal, 1998] in • Aktualni problemi upravljanja voda in gospodarjenja z njimi v Sloveniji [Rismal, 2019]. 2.13 Rudolf Rajar (1940) Rudolf Rajar je leta 1964 je končal študij gradbeništva na UL FAGG, kjer je leta 1969 tudi magistriral. Leta 1972 je na Uni- verzi Paul Sabatier v Toulousu v Franciji zagovarjal doktor- sko disertacijo. Samo v prvem letu svojega službovanja je bil zaposlen v današnjem Inštitutu za hidravlične raziskave, vsa nadaljnja leta do svoje upokojitve v letu 1999 pa je bil zaposlen na UL FAGG oziroma po letu 1990 na UL FGG. Leta 1974 je bil izvoljen v naziv docenta, 1980 v naziv izrednega in 1985 v naziv rednega profesorja za področji hidrome- hanika in hidravlika nestalnega toka, leta 2008 pa postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. UL FGG je ob svojini 100-letnici podelila jubilejna priznanja posameznikom in institucijam za izjemen dolgoleten doprinos k razvoju fa- kultete, njeni uveljavitvi v Sloveniji in tujini, prejemnik jubi- lejne zlate plakete je bil tudi Rudi Rajar. Rajar je na UL FGG predaval več predmetov s področja mehanike tekočin tako na dodiplomskem kot podiplom- skem študiju hidrotehnične smeri gradbeništva. Iz svojega znanstvenoraziskovalnega dela je novosti ves čas prenašal v pedagoški proces, kar je še posebej prišlo do izraza pri podiplomskem študiju, kjer je vpeljal in predaval dva nova predmeta, in sicer Inženirsko modeliranje naravnih proce- sov ter Matematični modeli in turbulence. Na začetku svoje znanstvene kariere se je največ ukvarjal s hidrodinamičnim modeliranjem toka s prosto gladino, to je področjem, ki je bilo v sedemdesetih letih šele v razvo- ju tudi v svetu, tako da lahko rečemo, da je bilo njegovo tudi zmanjšuje potrebni dotok potencialno onesnažene podzemne vode s strani mesta. Ta sistem ves čas brezhib- no deluje. Rismal je s svojimi sodelavci zasnoval črpališče odpadne vode v Melju, ker je bilo treba pred izgradnjo centralne či- stilne naprave zaradi zajezene Drave črpati vso odpadno vodo levega brega Maribora v energetski kanal, ki ima bi- stveno večji pretok kot struga Drave pod jezom v Melju. To je bilo takrat in je še danes največje črpališče za odpadno vodo v Sloveniji. Po izgradnji CČN Maribor črpališče Melje prečrpa vso komunalno odpadno vodo in industrijsko od- padno vodo levega brega mesta Maribor (tudi Kamnice in Brestanice) v desno obrežni kolektor, kjer odpadna voda gravitacijsko teče proti centralni čistilni napravi (CČN) mes- ta Maribor. Rismal je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja posta- vil nov koncept desnoobrežnega zbiralnika s traso v ber- mi, tako da zbiralnik deluje pri manjših pretokih s prosto gladino, pri večjih pretokih pa pod tlakom. To je pomenilo znatno pocenitev gradnje. Izdelal je projekte za manjše či- stilne naprave Radenci, Črna na Koroškem, Moravci, Rače, Slivnica, Benkovec v Dalmaciji, Dobrna, Beltinci, Ptuj. Na manjših čistilnih napravah je uspešno deloval njegov sis- tem ozračevanja z vodnim curkom. Rismal je postavil tudi sodobni koncept glavnega zbiral- nika za odpadne vode v Celju GZ1 z natančnejšo analizo varnosti kanalskega omrežja, upoštevaje verjetnost isto- časnega nastopa kritičnih nalivov, ki so merodajni za di- menzioniranje kanalskega omrežja in verjetnost nastopa visokih voda Savinje. Izvedba po alternativni varianti je bila precej cenejša kot po osnovni. Vpeljal je inženirske matematične in konceptualne modele za reševanje problemov v sanitarni hidrotehniki. Tu navedi- mo saniranje Blejskega jezera z uvedbo sodobnih limnolo- ških metod, matematičnega modeliranja in objektivne pre- soje med površinskim dovodom sveže vode in odvzemom »zagnite« hipolimnijske vode z natego. Za čistilni napravi za pitno vodo v Ljutomeru in Ormožu je zasnoval pilotske po- skuse za eliminacijo amonijaka, železa in mangana iz pitne podtalnice z naravnimi samočistilnim procesom v podtalju. V vodarski stroki je uvedel metode matematičnega mode- liranja kakovosti rečnih in zajezenih voda za presojo mo- žnih kakovostnih sprememb v rekah po izgradnji hidrocen- tral. Tako je dokazal, da je možna gradnja hidroelektrarne Vrhovo, preden je izvršena sanacija vseh onesnaževalcev reke Save. Prvi v Sloveniji je izdelal tehnološko rešitev tri- stopenjskega čiščenja odpadnih voda Rogaške Slatine za zaščito Vonarskega jezera. Za oskrbo Obale s pitno vodo je predlagal uporabo vode iz akumulacij Klivnik in Mola. Rismal se je s svojimi izvirnimi prispevki predvsem z vidi- ka aplikativnih pa tudi raziskovalnih problemov zapisal v slovenski hidrotehnični prostor kot pionir v reševanju naj- zahtevnejših sodobnih zdravstveno-hidrotehničnih in eko- loških problemov s področja zaščite voda, ki zahtevajo in- terdisciplinarno znanje in uporabo sodobnih matematič- nih in konceptualnih modelov [Panjan, 2015]. Slika 10. Mitja Rismal [Panjan, 2014]. dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 143 delo, vsaj v slovenskem okolju, pionirsko. Že v okviru svo- je doktorske disertacije je sestavil matematični model za simuliranje valov, ki nastanejo pri porušitvi pregrad v na- ravnih rečnih strugah. Njegove meritve in matematične si- mulacije porušitvenih valov so doživele velik odmev tako v takratnem jugoslovanskem prostoru kot tudi širše v sve- tu, zlasti po objavi članka o omenjeni tematiki v ugledni reviji ameriškega združenja gradbenih inženirjev (ASCE) Journal of Hydraulic Division v letu 1978. Pri svojem nadalj- njem delu pa je najprej sam in nato na čelu skupine mlaj- ših sodelavcev med drugim razvijal matematične modele za simulacijo gibanja nenewtonskih tekočin, kot so snežni plazovi, drobirski tokovi ter tok krvi v ožilju. Glede na pot- rebe slovenske hidrotehnične prakse se je veliko ukvarjal tudi z uporabo kompleksnih tridimenzijskih ekoloških mo- delov za reševanje vse bolj perečih problemov onesnaže- vanja okolja. V revijah ali zbornikih kongresov je objavil več kot 100 prispevkov, večji del v mednarodnih. Imel je vab- ljena predavanja na mnogih tujih univerzah in inštitutih v Evropi, Indiji, ZDA, Kanadi in na Japonskem. Bil je član šte- vilnih znanstvenih odborov raziskovalnih srečanj v tujini, kjer je imel več uvodnih vabljenih predavanj. V letih 1997 do 1999 je bil nacionalni koordinator za raziskovalno področje Vodarstvo [Četina, 2009]. Navajamo nekaj njegovih najpomembnejših objav: • Problemi visokovodnih valov, ki nastajajo pri porušitvi pregrad [Rajar, 1967], • Mathematical model of dam-break flow, Unsteady flow in open channels [Rajar, 1975] in • Mass balance of mercury in the Mediterranean, chara- cterization, impacts and remediation [Rajar, 2010]. Leta 2022 je Rajar izdal knjigo Profesor terorist – pustolo- vska, življenjska in znanstvena pripoved. V njej opisuje svojo strokovno delovanje, osebno življenje, ki ga popestri z kri- minalko na temo okoljskega terorizma z njim v glavni vlogi [Rajar, 2022]. 2.14 Boris Kompare (1956–2014) Boris Kompare se je rodil v Postojni. Leta 1975 je dokončal I. gimnazijo Bežigrad v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na UL FGG ter diplomiral na hidrotehnični sme- ri leta 1980. Po diplomi se je zaposlil na fakulteti, najprej kot strokovni sodelavec na IZH, nato pa na vabilo prof. dr. Mitje Rismala kot pedagoški in raziskovalni sodelavec na IZH, kjer je prehodil celotno pot od asistenta do rednega profesorja. Leta 1991 je zaključil podiplomski študij hidrotehnike in odšel na petmesečno študijsko izpopolnjevanje o eko- loškem modeliranju k svetovno priznanemu prof. Svenu Eriku Jørgensenu na dansko kraljevo šolo za farmacijo v Köbenhavn. Leta 1983 je bil prvič izvoljen v naziv asistenta za predmeta Vodovod in čiščenje pitne vode, leta 1996 prvič v naziv do- cent, 2002. v naziv izredni profesor za zdravstveno hidro- tehniko in ekološko inženirstvo in leta 2007 v naziv rednega profesorja za okoljsko inženirstvo. Bil je nosilec predmetov Vodovod in čiščenje pitne vode ter sonosilec pri predmetih Osnove čiščenja voda, Komunalne naprave in zaščita voda, predstojnik hidrotehnične smeri in IZH. Navajamo nekaj njegovih najpomembnejših del in objav: • Modeliranje deževnega odtoka iz urbaniziranih povodij [Kompare, 1991], • Postopki dezinfekcije: problematika dezinfekcije pitnih voda [Kompare, 2009] in • Razmišljanje o javni preskrbi s pitno vodo v Sloveniji [Kompare, 2012]. Aktivno se je udeležil številnih strokovnih in znanstve- nih srečanj, seminarjev in simpozijev. Bil je predsednik Slovenskega društva za zaščito voda, član društva vo- darjev (DVS), član slovenskega društva za hidravlične raziskave (SDHR) in še številnih drugih ter član medna- Slika 11. Rudi Rajar [Četina, 2009]. Slika 12. Boris Kompare [Academia.edu, 2024]. dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 144 rodnega društva za ekološka modeliranja (ISEM), redni član New York Academy of Science (NYAS), član Euro- pean Engineering Graduate Schoole of Environment – Water (EWG). Na sposobnost in uspešnost reševanja znan- stvenih problemov kažejo njegova objavljena in recen- zirana pomembna dela v domačih in predvsem v tujih znanstvenih revijah z indeksom SCI. V bibliografski bazi podatkov COBISS ima zavedenih 808 znanstvenih, peda- goških in strokovnih del. Poleg oskrbe z vodo se je intenzivno ukvarjal s problemi ekologije in umetne inteligence. Pri modeliranju je dajal poudarek na modele evtrofikacije jezer, na procese tran- sporta in preobrazbe toksičnih snovi v okolju in na nove postopke nitrifikacije in denitrifikacije močno organsko obremenjenih voda. Tako je pri nas v ekologiji oral ledino z uporabo umetne inteligence pri gradnji ekoloških mo- delov. 2.15 Aleš Horvat (1957–2007) Aleš Horvat se je rodil v Ljubljani, kjer je obiskoval srednjo šolo in diplomiral na Oddelku za gozdarstvo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF), magistriral leta 1992 z nalogo Ekološke osnove urejanja erozijskih območij na primeru Polhograjskih dolomitov in leta 2001 zagovarjal doktorsko disertacijo Metode določanja erozijske ogrože- nih območij. Že v zgodnjih osemdesetih letih se je zaposlili kot priprav- nik v Podjetju za urejanje hudournikov (PUH) in mu ostal ves čas zvest. Strokovno je veliko pisal in objavljal, tudi v reviji Ujma, kjer je bil v zadnjih petih letih član uredniške- ga odbora. Prav tako je bil član uredniškega odbora revije Slovenski vodar. Pisal je članke, ki so kritično obravnavali posledice ujm v Sloveniji, predstavljal ogroženost s hudo- urniki po posameznih slovenskih pokrajinah in sodob- ne rešitve urejanja hudournikov ([Horvat, 1987], [Horvat, 2000]). Horvat je predaval na Oddelku za gozdarstvo UL BF od leta 1993 do 2006, in sicer predmete s področja urejanja hudo- urniških območij in gozdne hidrologije. Ukvarjal se je z varstvom prometnic pred padajočim kame- njem s sistemom globoko sidranih jeklenih mrež visokih nateznih trdnosti, inženirsko biološkimi ukrepi za zavarova- nje cestnih brežin, zaščito pred padajočim kamenjem ob prometnicah z lovnimi ogradami in sonaravnim oblikova- njem prečnih objektov v hudourniških strugah. Izredno intenzivne poplave v Sloveniji v letu 2023 (Savinja, Meža) so posledica tudi zanemarjanja urejanja hudourni- kov, na kar je Horvat ves čas opozarjal [Horvat, 2008]. 2.16 Meta Gorišek (1961–2022) Metka Gorišek se je rodila v Brežicah. Po maturi na Gim- naziji Brežice leta 1978 se je vpisala UL FAGG, kjer je diplo- mirala leta 1984. Študij je nadaljevala na podiplomski sto- pnji, leta 1989 je pridobila naziv magistrica gradbeništva z nalogo Simulacija infiltracije padavin. Leta 1995 je uspešno zaključila doktorski študij na UL FGG ter danski kraljevi uni- verzi na Fakulteti za varstvo okolja z doktorsko disertacijo z naslovom Difuzijsko gibanje snovi raztopljenih v vodi skozi porozni prostor iz drobnozrnatih materialov. Svojo poklicno pot je začela na UL FAGG, vendar je hote- la spoznati praktično delo pri protipoplavni zaščiti ter je nekaj časa sodelovala z Vodnogospodarskim podjetjem Kranj, ko so sanirali poškodbe po poplavah leta 1990. Delo je nadaljevala v Avstriji pri podjetju Österreichische Elektri- zitätswirtschafts-AG. Nato se je zaposlila pri Združenih na- rodih kot nacionalna koordinatorka Donavske konvencije za Republiko Slovenijo. Leta 1996 se je zaposlila na Mini- strstvu za okolje in prostor kot državna podsekretarka, kjer je med drugim vodila večje projekte odvajanja in čiščenja voda, oskrbe s pitno vodo ter centrov za ravnanje z odpad- ki. Ko je Republika Slovenija nujno potrebovala Operativni program za odvajanje in čiščenje odpadnih voda kot pod- lago za sofinanciranje EU, ga je s pomočjo kolegov strokov- njakov institucionalizirala v nekaj dneh. Poklicno pot je nadaljevala v kabinetu Ministrstva za go- spodarstvo kot vodja projektov gospodarskih središč z naslovom Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2013 in nato kot direktorica Inštituta za pro- storski razvoj ter vodja inženiringa projektov za podjetje LIN, d. d. Ker je bila vedno vezana na svoje domače okolje, je z veseljem sodelovala pri projektu obnove in razširitve letališča Cerklje. Pozneje je bila zaposlena na Inštitutu za vode Republike Slovenije, kjer so izdelali ključne vodno- gospodarske strateške dokumente. Iz državne administracije jo je profesionalna pot vodila v Energetiko Ljubljana, d. o. o., kjer se je ukvarjala s problematiko blata iz čistilnih naprav. Svojo kariero je zaključila kot državna sekretarka na Ministr- stvu za okolje in prostor. Leta 2021 je bila dr. Metka Gorišek proglašena za častno občanko občine Brežice v priznanje in zahvalo za izjemen prispevek pri uresničitvi okoljskih projektov, pomembnih za razvoj te občine. Slika 13. Meta Gorišek [Krajnc, 2022]. dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 145 Zadnja leta se je zelo angažirala pri pripravi dokumentacije za končno rešitev oskrbe s pitno vodo slovenske Istre ter kraškega zaledja z izgradnjo zadrževalnika Suhorica. Prve aktivnosti, ki jih je vodila v letih 2004–2006, je sredi projek- ta prekinilo takratno vodstvo MOP, želela si je, da bi projekt izpeljala do svoje upokojitve, kar pa ji žal ni uspelo. Bila je ena redkih strokovnjakinj, ki je združevala tako viso- ko ekspertno znanje s področja hidrotehnike kot poznava- nje vodenja skozi vse potrebne faze do izvedbe objektov ([Brilly 2022], [Krajnc, 2022]). 3 ZAKLJUČEK Drugo polovico prejšnjega stoletja in to stoletje so zazna- movali izredni slovenski vodarji, ki so uspešno projektirali in gradili hidrotehnične in premostitvene objekte: hidro- centrale, objekte urejanja površinskih voda in hudourni- kov, sisteme namakanja in osuševanja, objekte sanitarne hidrotehnike vodovode, kanalizacije in čistilne naprave za odpadno vodo. Mnogi od njih so svoja znanja in izkušnje posredovali študentom kot predavatelji na gradbenih fa- kultetah. Nekateri univerzitetni profesorji pa so bili strokov- njaki svetovnega slovesa za področja porušitvenih valov in uveljavljanja umetne inteligence pri reševanju hidrotehnič- nih problemov. 4 LITERATURA Academia.edu, spletna stran portala Academia.edu - https://uni-lj.academia.edu/ BorisKompare, Academia.edu, San Francisco, 2024. Avšič, F., Spomin na Belo, Slovenski vodar, 18-19, 71–72, 2009. Avšič, F., Stane Pavlin, Slovenski vodar, 27, str. 86, 2015. Bertoncelj, D., In memoriam: Izr. prof. Drago Mišič, univ. dipl. ing. grad., dolgoletni direktor VGP Maribor, Vodno- gospodarsko podjetje Drava, Mišičev vodarski dan 1999, 9. december 1999, zbornik referatov, Vodnogospodarski biro Maribor, Maribor, 1999. Breznik, M., Račun dotoka iz podtalnice v globoko gradbe- no jamo strojnice hidroelektrarne Srednja Drava I, Geologi- ja, 10, 127–145, 1967. Breznik, M., Storage reservoirs and deep wells in karst regions, A. A. Balkema, Rotterdam, 251. str., 1998. Breznik M., Steinman, F., Hydromechanism and desalinati- on of coastal karst aquifers: theory and cases, Acta carsolo- logica, 37(2–3), 197–212, 2008. Brilly, M., In memoriam: prof. dr. Milan Pšeničnik (26.6.1920– 21.12.1997), Slovenski vodar, 6(3), str. 71, 1998. Brilly, M., In momoriam: dr. Metka Gorišek (1961–2022), Gradbeni vestnik, 71(6), str. 158, 2022. Bubnov, S., In memoriam: Inž. Boris Pipan, Gradbeni ve- stnik, 17(10), str. 196, 1968. Bukvič, B., Aplikativne mikrorajonske raziskave podtalnice v Spodnji Savinjski dolini, Nivo, 1973. Bukvič, B. (urednik), In memoriam: Lado Gorišek, Slovenski vodar, 5, str. 11, 1997. Četina, M., prof. dr. Rudolf Rajar – zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Gradbeni vestnik, 58(2), str. 30, 2009. Finance, spletna stran Financ – https://www.finance.si/ finance/predsednik-republike-podelil-dvanajst-odlikova- nj/a/107666, Časnik Finance, časopisno založništvo, d. o. o., Ljubljana, 2004. Gobec, S., Krajnc, U., Tehnična pomoč pri pripravi načrta upravljanja porečja Krke, 15. Mišičev vodarski dan 2004, 10. december 2004, zbornik referatov, Vodnogospodarski biro Maribor, Maribor, 156–161, 2004. Gorišek, L., Raziskave na področju vodnega gospodarstva, Gradbeni vestnik, 22(5-6), 128–131, 1973. Horvat, A., Hudourniške vode na Slovenskem, Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 1, 35–38, 1987. Horvat, A., Petina Slovenije so hudourniška območja, Slo- venski vodar, 10, 44–50, 2000. Horvat, A., Jeršič, T., Papež, J., Varstvo pred hudourniki in erozijo ob vse intenzivnejših vremenskih ekstremih, Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesre- čami, 22, 200–208, 2008. Kolar, J., Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda: tehnika zbiranja, odvoda, čiščenja in dispozicije odpadne ter padavinske vode, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1983. Koželj, J., Zemljič, V., Košir, F., Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 1979–1989: Jubilejni zbornik ob sedemdesetletnici Univerze v Ljubljani in Fakultete za ar- hitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 159 str., 1989. Kompare, B., Modeliranje deževnega odtoka iz urbanizira- nih povodij, magistrska naloga, UL FAGG, VTOZD Gradbeni- štvo in geodezija, IZH, 521 str., 1991. Kompare, B., Postopki dezinfekcije: problematika dezinfek- cije pitnih voda, Predavanje o dezinfekciji vode in vodnih sistemov, 24. junij 2009, Moravske Toplice, 2009. Kompare, B., Razmišljanje o javni preskrbi s pitno vodo v Sloveniji, Zbornik 2. problemske konference komunalnega gospodarstva, Podčetrtek, 27. in 28. september 2012, Zbor- nica komunalnega gospodarstva pri GZS, 65–73, 2012. Krajnc, U., zasebni arhiv, 2007. dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 146 Krajnc, U., Dr. Meta Gorišek, Slovenski vodar, 31, str. 74, 2022. Krajnc, U., Starejši hidrotehniki, ki so delovali na širšem slo- venskem prostoru, Gradbeni vestnik, 72(11), 254–268, 2023. Krajnc, U., Slovenski vodarji, 1. del, Gradbeni vestnik, 73(5), 93–112, 2024. Kryžanowski, A., Mikoš, M., In memoriam: Prof. dr. Marko Breznik, univ. dipl. inž. grad., univ. dipl. geol., Gradbeni ve- stnik letnik, 69(12), 311–312, 2020. Majes, B., Breznik, Marko (1920–2020), spletna stran portala Slovenska biografija – https://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi1019260, Znanstvenoraziskovalni center Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2018. Mikoš, M., Nekrolog Marko Breznik (1920–2020), Delo, 62(286), str. 14, 2020. Mišič, D., Problematika vodnega gospodarstva v SR Slove- niji in zaključki III. posvetovanja hidrotehnikov v Ljubljani, Gradbeni vestnik, 26(10), 218–224, 1977. Mišič, D., Metodologija za določitev strokovnih podlog za obrambo pred poplavami. 1. faza, Laboratorij za mehaniko tekočin FAGG, 242 str., 1983a. Mišič, D., Študija o organizaciji informacijskega centra in metodologije na področju vodnega gospodarstva, 1. faza, FAGG, 1983b. Mlačnik, J., Dr. Adolf Pemič (1926–2015), 26. Mišičev vodarski dan 2015, 9. december 2015, zbornik referatov, Vodnogo- spodarski biro Maribor, Maribor, 3–4, 2015. Panjan, J., Prof. dr. Boris Kompare, univ. dipl. inž. grad. 1956– 2014, Gradbeni vestnik, 63(12), 271–272, 2014. Panjan, J., Prof. dr. Mitja Rismal, univ. dipl. inž. grad., 85-le- tnik, Gradbeni vestnik, 64(4), str. 82, 2015. Praper, J., Jakl, F., Gosteničnik, A., Drava, Dravčani, graditelji, obratovalci: 60 let DEM, Društvo upokojencev DEM, Vuze- nica, 480 str., 2011. Pšeničnik, M., Hidravlika: računski del in reševanje nalog iz hidromehanike in hidravlike stalnega toka, 4. izpopolnjena izd., Tiskovna komisija VTOGG, Ljubljana, 1979. Rajar, R., Problemi visokovodnih valov, ki nastajajo pri poru- šitvi pregrad, Gradbeni vestnik, 16(5), 93–98, 1967. Rajar, R., Mathematical model of dam-break flow, Unste- ady flow in open channels, Water resources publication (ur.: Mahmood, K. in Yevjevich, V.), Fort Collins, 1975. Rajar, R., Dušan, Ž., Falnoga, I., Četina, M., Horvat, M., Pirrone N., Mass balance of mercury in the Mediterranean, Interna- tional Workshop on Mercury in contaminated sites: Chara- cterization, impacts and remediation, 10.-14. oktober 2010, Piran, 2010. Rajar, R., Profesor terorist: pustolovska, življenjska in znan- stvena pripoved, Silapa, Domžale, 2022. Rismal, M., Izbira in zaščita vodnih virov za Mariborski vodo- vod, Gradbeni vestnik, 16(12), 241–244, 1967. Rismal, M., Ljubljanska centralna čistilna naprava – proble- mi in rešitve, Mišičev vodarski dan 1998 , zbornik referatov, Vodnogospodarski biro Maribor, 72–75, 1998. Rismal, M., Aktualni problemi upravljanja voda in gospo- darjenja z njimi v Sloveniji, Gradbeni vestnik, 86(6), 140–150, 2019. SLOSKI, Poslovil se je Janez Gorišek (1933–2023), spletna stran portala SLOSKI – https://sloski.si/poslovil-se-je-janez- -gorisek-1933-2023, Smučarska zveza Slovenije, Ljubljana, 2023. Steinman, F., V spomin: Redni profesor dr. Milan Pšenič- nik (1920–1997), Zbornik referatov 17. Goljevščkovega spo- minskega dne (Acta hydrotechnica, 16/23), Ljubljana, 27. marec, 5–6, 1998. Terzič, G., Brata Janez in Vlado Gorišek, arhitekta plani- ške velikanke: Sledila sta sanjam in zgradila slovenski ponos, spletna stran Dnevnika – https://www.dnevnik. si/1042879619, Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d., Lju- bljana, 2020. Terzič, G., Janez Gorišek (1933–2023): Novega svetovnega re- korda v Planici ni dočakal, spletna stran Dnevnika – https:// www.dnevnik.si/1043019432, Dnevnik, družba medijskih vsebin, d.d., Ljubljana, 2023. Trontelj, M., V spomin Aleš Horvat (1957–2007), Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 22, 8–9, 2008. Umek, T., Intervju Stane Pavlin, Slovenski vodar, 17, 17–19, 2006. Zadnik, B., Čehovin, I., Kryžanowski, A., Stojič, Z., Josipovič, Z., Marinček, M., Vidmar, S., Brilly, M., Leban, I., Koren, V., Flis, V., Kogovšek, B., Kimovec, J., Brinšek, R., Šturm, M., Brcar, A., Tehnični slovar za pregrade, Slocold, Ljubljana, 1997. Zadnik, B., In memoriam: Savo Janežič, univ. dipl. inž. grad., Velike pregrade, Glasilo Slovenskega komiteja za velike pregrade - SLOCOLD, XXVI (december 2018), str. 4, 2018a. Zadnik, B., In memoriam: Savo Janežič, univ. dipl. inž. grad., Gradbeni vestnik, 67(11), str. 230, 2018b. dr. Uroš Krajnc SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 147 IRMA, Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije je v so- delovanju z IZS organiziral 31. slovenski kolokvij o beto- nih z naslovom Lahki betoni in malte. Kolokvij je potekal 22. 5. 2024 v dvorani Plečnik 1, Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, s 95 udeleženci. Poleg nizke prostorninske mase imajo lahki betoni in mal- te tudi druge lastnosti, ki so pomembne za določene vrste aplikacij. Odvisne so od vrste uporabljenih osnovnih ma- terialov vezivne komponente, polnila in dodatkov. Glavni namen 31. slovenskega kolokvija o betonih je bil obravnava teh posebnih lastnosti lahkih betonov in malt. Podrobnejši potek kolokvija je razviden iz programa (slika 1). 31. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Slika 1. Program predavanj v okviru 31. slovenskega kolokvija o betonih. dr. Jakob Šušteršič 31. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Kolokvij se je začel s pozdravnim govorom predsednika IZS mag. Črtomirja Remca (slika 2). Na kratko je predstavil aktivnosti, ki jih izvaja IZS. Glede na hiter razvoj stroke je nujno sprejemanje in izvajanje programov stalnega izo- braževanja inženirskega kadra, ki se izvaja pod okriljem IZS. Med te se lahko prištevajo tudi vsakoletni kolokviji o betonih. Uvodna predavanja so bila namenjena predstavitvi rezul- tatov obsežnega projekta »Študija proizvodnje, vgradlji- vosti in karakteristik končnih polnilnih in tesnilnih malt za odlagalni zabojnik N2d«, v okviru katerega je bila razvita lahka polnilna cementno-apnena malta z ekspandiranim vermikulitom. S to lahko malto se dosegajo lastnosti, ki so pomembne za dolgo življenjsko dobo celotnega odlaga- lišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Projekt je financirala Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Ta študija predstavlja le del obsežnega projekta izgradnje odlagališča NSRAO, ki je v teku in je bil prestav- ljen v uvodnem predavanju direktorja ARAO mag. Sandija Virška (slika 3). Na ARAO so gradnjo razdelili na 4 glavne dele, za katere so pripravili razpise. V prvem delu so izvedli razpis in pod- pisali pogodbo za izdelavo odlagalnih zabojnikov, v ka- tere bodo zapakirani vsi NSRAO, preden bodo odloženi v odlagalni silos, katerega premer bo 27,3 m in skoraj 60 m globine. Drugi del je izgradnja vse infrastrukture za odla- gališče in vzpostavitev fizičnega in tehničnega varovanja, saj je odlagališče že med gradnjo jedrski objekt in ga je treba varovati. Dela izgradnje infrastrukture so skoraj kon- čana, vzpostavljeno pa je tudi že varovanje objekta. Priče- nja se tretji del, za katerega je bil tudi že izveden razpis in Slika 2. Pozdravni govor predsednika IZS mag. Črtomirja Remca. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 148 podpisana pogodba. V tej fazi se bodo zgradili vsi objekti odlagališča znotraj ograje. To so odlagalni silos s pripadajo- čo halo nad silosom, tehnološki in upravno servisni objekt. Dela so se pričela v mesecu maju 2024. Zadnji del pa je še dobava in montaža portalnega dvigala, s katerim bodo odpadki odloženi v silos. Ta del je trenutno v fazi razpisa. Načrtovano je, da bo odlagališče pričelo obratovati v letu 2027. Sledilo je predavanje prvega referata predstavitve projekta »Študija proizvodnje, vgradljivosti in karakteristik končnih polnilnih in tesnilnih malt za odlagalni zabojnik N2d«. Re- ferat z naslovom »Lahka malta z ekspandiranim vermiku- litom kot polnilna in tesnilna malta odlagalnih zabojnikov N2d« sta pripravila dr. Jakob Šušteršič iz IRMA in mag. Bo- jan Hertl iz ARAO. V okviru tega referata so bili predsta- vljeni rezultati obsežnih laboratorijskih preiskav. V cement- no-apneno malto se je dodajal ekspandirani vermikulit v količini 10 %, 20 % in 30 %, s čimer se je prostorninska masa strjene polnilne malte (PM) brez ekspandiranega vermiku- lita (EV) v povprečju zmanjšala za 8,3 % pri PM z 10 % EV, za 14,7 % pri PM z 20 % EV in za 24,2 % pri PM s 30 % EV. Pri svežih PM so se ocenjevali obdelovalnost (meril se je razlez po metodi za injekcijsko maso), segregabilnost in krvavenje (ti dve lastnosti sta se ocenjevali vizualno). Do- ločila sta se tudi začetek vezanja in adiabatsko-termične karakteristike posamezne PM. Ugotovil se je zanimiv potek skrčkov pri meritvi krčenja zaradi sušenja, ko so bili pre- skušanci izpostavljeni neposrednemu sušenju in ko so bili delno zaščiteni pred sušenjem (slika 4). Strjene PM so se preiskovale pri starostih od 3 do 180 dni. Določala so se medsebojna razmerja med tlačno in upogibno trdnostjo ter statičnim modulom elastičnosti. Preiskal in določil se je vpliv dodane količine EV na odpornost proti prodoru vode, skupno poroznost, vsebnost zračnih por in kapilar- no sesanje PM po SIA 262, dodatek A, kapilarno vodovpoj- nost, prepustnost za pline in zrakopropustnost, vodopre- pustnost in notranjo odpornost proti zmrzovanju/tajanju do 200 ciklov. Na osnovi rezultatov teh preiskav se lahko določi optimalna sestava PM, ki izpolnjuje podane kriterije in izkazuje relativno najboljše obnašanje med preiskanimi PM glede na namensko uporabo. V drugem referatu predstavitve projekta »Študija proi- zvodnje, vgradljivosti in karakteristik končnih polnilnih in tesnilnih malt za odlagalni zabojnik N2d« je bila predsta- vljena 3. faza tega projekta. Referat so pripravili Rok Erce- govič, Sandi Drolc in dr. Jakob Šušteršič, vsi sodelavci IRMA, predstavil pa ga je Rok Ercegovič (slika 5). V referatu so se obravnavali postopki poskusnega polnjenja odlagalnih zabojnikov N2d z lahko cementno-apneno polnilno mal- to (PM) z ekspandiranim vermikulitom (EV) ter rezultati pripadajočih meritev in preiskav. Polnila sta se dva zaboj- nika. V prvega se je vgradila PM z 10 % EV, v drugega pa PM z 20 % EV. Z obema PM se je dosegla dobro zapolnitev praznih prostorov (s prostornino 2,6 m3) med štirimi TTC-ji. V vsak TTC so vloženi trije sodi s prostornino 200 dm3, ki bodo v odlagališču napolnjeni z NSRAO. Lahki PM sta se vgrajevali konstraktorsko s črpalko za malte. Pomembne ugotovitve poskusnega polnjenja zabojnika so: za hitrejše polnjenje zabojnika se bo morala uporabljati črpalka z več- jo kapaciteto; z večjo hitrostjo vgrajevanja se bodo poveče- vali stranski pritiski polnilne malte na TTC-je; z meritvami priraščanja temperature v vgrajeni polnilni malti zaradi ra- zvoja hidrataciske toplote cementa se je dokazalo, da se v sredini zabojnika doseže precej visoka temperatura; zato se priporoča, da bi se za polnjenje zabojnikov uporabljala PM z začetno temperaturo največ 20 °C; dokazalo pa se je, da se stranski pritiski PM z nižjimi temperaturami po- večujejo; zato bi bilo primerno, da se dodatno preveri vpliv povečanih stranskih pritiskov PM na deformacijo TTC-jev; Slika 3. Predstavitev uvodnega članka direktorja ARAO mag. Sandija Virška. dr. Jakob Šušteršič 31. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Slika 4. Velik vpliv dodane količine ekspandiranega vermi- kulita polnilni malti in zaščite površin preskušancev pred izsuševanjem; iz referata z naslovom »Lahka malta z ek- spandiranim vermikulitom kot polnilna in tesnilna malta odlagalnih zabojnikov N2d«. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 149 rezultati preiskav strjene PM so skladni z rezultati labora- torijskih preiskav in potrjujejo, da je PM z 10 % EV relativno najprimernejša za zapolnjevanje zabojnikov; prav tako smo dokazali, da je ta PM primerna tudi za tesnjenje stika med pokrovom in stenami zabojnika. Dr. Johannes Horvath, zaposlen v Holcim (Austria) GmbH, ki je hčerinska družba vodilne svetovne skupine gradbenih materialov Holcim Ltd, je predstavil referat z naslovom »Av- strijske izkušnje z mineralnimi lahkimi materiali« (slika 6). Evropa je na poti, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu. Seveda se ta družbena megate- matika ne ustavi pri gradbeništvu. Lastniki stavb vse bolj natančno preučujejo uporabljene gradbene materiale in pripisujejo pomen njihovi okoljski združljivosti. Lahki beton dr. Jakob Šušteršič 31. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Slika 5. Referat z naslovom »Poskusno polnjenje odla- galnih zabojnikov N2d z lahko malto« je predstavil Rok Ercegovič. navdušuje z odličnim ekološkim ravnovesjem v celotnem življenjskem ciklu. Med proizvodnjo ni potrebe po veliki porabi energije. Poleg nosilne zmogljivosti material odlič- no izpolnjuje tudi vse fizikalne gradbene lastnosti. Ker je 100 % mineralni gradbeni material, ga je tudi enostavno re- ciklirati in ponovno uporabiti. V referatu je bil predstavljen tudi komercialni proizvod AIRIUM, ki je izolacijski material na osnovi cementa z zračnimi prazninami, zato ima visoke izolacijske lastnosti. Zaradi svoje sestave material absorbi- ra vlago in jo postopoma spet izloča, kar uravnava klimo v prostoru in preprečuje strukturne poškodbe. Prof. dr. Marta Kadela iz Warsaw University of Technology, The Institute of Building Engineering, Poljska, je predsta- vila svoj referat z naslovom »Sloj iz penobetona – študija primera« po spletu (slika 7). Namen referata je bil predsta- viti možnost uporabe penobetona kot temeljnega sloja v sistemu vozišč s slabo podlago. Penobeton ima odlične lastnosti, kot so majhna lastna teža, visoka trdnost, samo- zgoščevanje, minimalna poraba agregata, uporaba od- padkov ter odlične toplotne in zvočne izolacijske lastnosti. Dolga leta je bila uporaba penobetona omejena na zasi- pavanje opornih zidov, izolacijo temeljev in ostrešja ter zvočno izolacijo. Vendar je v zadnjih nekaj letih penobeton postal obetaven material tudi za konstrukcijske namene. V svetu se penobeton v gradbeništvu ne uporablja pogosto, uporaba penobetona v gradbeništvu je statistično manjša od 5 % glede na vse materiale, ki se uporabljajo v procesu gradnje. Z ustrezno izbiro in doziranjem sestavin ter penil- nega sredstva je mogoče doseči širok razpon gostot (100– 2000 kg/m3) za različne konstrukcijske sisteme, predelne stene, izolacijo in polnila. V zvezi s tem je v članku predsta- vljen primer uporabe penobetona kot temeljnega sloja v sistemu slabe podlage za vozišče. Po odmoru je prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, dekanka Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljublja- ni podala referat z naslovom »Lahke injekcijske mase za utrditev odstopajočih historičnih ometov« (slika 8), ki ga Slika 6. Dr. Johannes Horvath je predstavil referat z naslo- vom »Avstrijske izkušnje z mineralnimi lahkimi materiali«. Slika 7. Predstavitev referata prof. dr. Marte Kadela z naslo- vom »Sloj iz penobetona – študija primera« preko spleta. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 150 je pripravila skupaj z asist. dr. Andrejo Padovnik. Gostota injekcijske mase je pomemben parameter, saj lahko zaradi njene lastne teže pride do poškodb utrjenih dekorativnih ometov, še posebej pri večjih odstopajočih površinah. V predstavljeni študiji so kot sredstvo za zmanjšanje gosto- te apnene injekcijske mase uporabili tankostenske votle steklene mikrokroglice. Injekcijsko maso običajne gosto- te s prostorninskim razmerjem med hidriranim apnom in apnenčevim polnilom 1:3 in z 0,5 % superplastifikatorja PCE so modificirali z delno zamenjavo apnenčevega polnila z lahkimi steklenimi mikrokroglicami. Z večanjem prostor- nine steklenih mikrokroglic se gostota injekcijske mase zmanjšuje. Poleg tega se zmanjšata tudi stabilnost in spo- sobnost injektiranja sveže mešanice. V strjenem stanju se trdnost zmanjšuje, vpojnost malte in odpornost proti pre- hodu vodne pare pa se bistveno ne spremenita. Odpornost malte proti ciklom zamrzovanja in tajanja ter segrevanja in ohlajanja z destilirano vodo ali raztopino soli se bistveno izboljša, če so prisotne mikrokroglice. Referat z naslovom »Stabilnost in viskoelastičnost lahko- agregatnih malt v svežem stanju« so pripravili kolegi iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije: Ana Brunčič, dr. Aljoša Šajna in doc. dr. Sabina Dolenec. Referat je predstavila Ana Brunčič (slika 9). Prispevek obravnava reološke last- nosti svežih malt z agregatom iz recikliranega stekla. Analiziranih je osem mešanic z enako granulometrijsko sestavo z zamenjanim volumskim deležem frakcije 0,5/1 in 1/2 oz. obeh hkrati v obsegu 25 in 50 %. Kot referenca je vzeta malta s 100-odstotnim naravnim kremenčevim agregatom. Uporabljeno je vodo-cementno razmerje 0,5 in običajni portlandski cement CEM I 52,5R. Za vse me- šanice so določeni: tokovna krivulja in modul elastičnos- ti oz. akumulacija energije G’. Vpliv volumskega deleža in frakcije lahkega agregata je ovrednoten tudi z vidika mehansko-fizikalnih lastnosti v strjenem stanju: tlačna trdnost in gostota. Dodajanje lahkega agregata ima iz- razit vpliv na reološke, fizikalne in mehanske lastnosti cementnih malt. Iz rezultatov se lahko sklepa, da ima zamenjevanje manjših/finejših frakcij in ne največje frak- cije mešanice manjši vpliv na (ne)stabilnost in homoge- nost. Pri izrazitejšem zniževanju gostote je izrazito tudi znižanje tlačne trdnosti in stabilnosti mešanice, oboje pa odvisno tudi od velikosti zamenjane frakcije: večji uči- nek zmanjšanja gostote je dosežen z dodajanjem večjih frakcij. Doc. dr. Marina Škondrić, asist. Ognjen Govedarica, prof. dr. Vladana Rajaković-Ognjanović, prof. dr. Dragica Jevtić in prof. dr. Dimitrije Zakić z Gradbene fakultete Univerze v Beogradu so pripravili referat z naslovom »Votle betonske plošče iz lahkega agregata – trenutno stanje in možnost uporabe«. Predstavila ga je doc. dr. Ma- rina Škondrić (slika 10). V referatu predstavljena raziskava je namenjena možnostim uporabe in testiranja lahkih prepustnih betonskih plošč. Predstavljeni in obravnavani sta dve fazi raziskav: prva – trenutno znanje in stanje na področju prepustnih betonskih tlakovcev, druga – ekspe- rimentalne raziskave lahkih prepustnih tlakovcev, izdela- nih z delnim nadomeščanjem cementa s strjenim bla- tom iz prečiščenih odpadnih voda. Prepustni tlakovci so eden najučinkovitejših načinov za obvladovanje padavin v urbanih okoljih. Glede na fizikalne in mehanske lastnosti so prepustni betonski tlakovci skupaj z drugimi plastmi v sistemu primerni za pešpoti in kolesarske poti ter par- kirišča. Predstavljeni rezultati so bili pridobljeni pri sta- rosti 28 dni na tlakovcih iz lahkega prepustnega betona, pripravljenih z uporabo ekspandirane gline kot agregata. Pokazalo se je, da ima ta material potencial za tlakovanje pešpoti s tlačno trdnostjo 7,17 MPa, sprijemno trdnostjo 1,05 MPa, prostorninsko gostoto 994,4 kg/m3 in hidravlično prevodnostjo 11,8 mm/s. Slika 8. Prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov je predstavila referat z naslovom »Lahke injekcijske mase za utrditev odstopajo- čih historičnih ometov«. Slika 9. Referat z naslovom »Stabilnost in viskoelastičnost lahkoagregatnih malt v svežem stanju« je predstavila Ana Brunčič. dr. Jakob Šušteršič 31. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 151 Prof. dr. Nina Štirmer in prof. dr. Ivana Banjad Pečur s Fa- kultete za gradbeništvo Univerze v Zagrebu sta pripravili referat z naslovom »Lahki betoni s povečano trdnostjo«. Referat je predstavila prof. dr. Nina Štirmer (slika 11). Lah- ki betoni se že vrsto let uporabljajo za gradnjo objektov, kjer je lastna teža omejena, dodana vrednost pa so večja vzdržljivost, hitrejša gradnja in nižji stroški (pri montaž- ni gradnji). V referatu je prestavljena raziskava, v kateri so poskušali pripraviti beton, katerega tlačna trdnost bo po- večana, njegova gostota pa bo manjša od 2000 kg/m3. Ugotavljali so tudi vpliv izvora lahkega agregata iste vrste na lastnosti lahkega betona. Betoni, izdelani z lahkim agregatom iz ekspandirane gline, lahko dosežejo trdno- sti, ki ustrezajo kriterijem za visoke razrede tlačne trdno- sti. Pri tem je zelo pomembna izbira primernega lahkega agregata, ki lahko zadovolji tako visoke zahteve. V tej ra- ziskavi so bili preizkušeni lahki betoni z ekspandirano gli- no kot lahkim agregatom, proizvedenim v dveh tovarnah istega proizvajalca, vendar imata betona različne vredno- sti tlačne trdnosti. Prav tako je treba poudariti, da vred- nosti statičnega modula elastičnosti ne sledijo linearne- mu naraščanju tlačne trdnosti lahkega betona, kar je tre- ba upoštevati pri projektiranju zgradb iz lahkega betona s povečano trdnostjo. Zadnji referat na kolokviju z naslovom »Digitalna platfor- ma za napredno kontrolo kvalitete betona« so pripravili dr. Blaž Jakopin, dr. Grega Logar in Žiga Vene iz podjetja PRIOT, d. o. o., ter dr. Tjaša Zupančič Hartner, Marko Gotlin, Pavel Pišek in dr. Rok Cajzek iz gradbenega podjetja GIC GRADNJE, d. o. o. Referat sta predstavila dr. Tjaša Zupančič Hartner in dr. Blaž Jakopin (slika 12). Prispevek opisuje raz- voj in implementacijo pilotnega digitalnega laboratorija v sodelovanju s podjetjem GIC GRADNJE, d. o. o., ki znat- no izboljšuje procese kontrole kakovosti betona. Uvedba tehnologij, kot so IoT, umetna inteligenca in napredna senzorika, omogoča avtomatizacijo, izboljšano natančnost in učinkovitejše upravljanje podatkov. Digitalni laboratorij omogoča natančnejše sledenje procesov, izboljšuje trans- parentnost in varnost podatkov ter povečuje produktivnost s krajšanjem časa in prihrankom pri stroških dela. Poleg tega digitalna platforma omogoča napredno analitiko in napovedovanje, kar prispeva k optimizaciji porabe surovin in zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Implementaci- ja digitalnega laboratorija tudi podpira učinkovitejše sode- lovanje in komunikacijo med oddelki in lokacijami, kar je ključno za uspešno delovanje v gradbeni industriji. dr. Jakob Šušteršič 31. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Slika 10. Doc. dr. Marina Škondrić je predstavila referat z naslovom »Votle betonske plošče iz lahkega agregata – tre- nutno stanje in možnost uporabe«. Slika 11. Referat z naslovom »Lahki betoni s povečano trdnostjo« je podala prof. dr. Nina Štirmer. Slika 12. Referat z naslovom »Digitalna platforma za napre- dno kontrolo kvalitete betona« sta predstavila dr. Tjaša Zu- pančič Hartner in dr. Blaž Jakopin. dr. Jakob Šušteršič, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 152 ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE vabi k sodelovanju GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA revije Gradbeni vestnik. Od kandidatov pričakujemo najmanj univerzitetno izobrazbo gradbene tehnične smeri in poznavanje koncepta revije. Kandidati naj k prijavi priložijo: (1) življenjepis, (2) izpis bibliografije iz sistema COBISS ter (3) vsebinsko zasnovo in vizijo razvoja revije v prihodnje. Sodelovanje urednika bo urejeno po pogodbi o avtorskem delu za obdobje štirih let z možnostjo podaljšanja. Prijave sprejemamo do 31.08.2024 na elektronskem naslovu gradbeni.vestnik@siol.net oziroma gradb.zveza@siol.net. Pošta naj ima oznako »prijava na razpis za urednika«. RAZPIS ZA GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA REVIJE GRADBENI VESTNIK Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 153 Slika 1. Pregrada Vogršček po končani sanaciji (povzeto po GURS). Lokacija: Pregrada Vogršček, spodnja Vipavska dolina Investitor: Direkcija Republike Slovenije za vode in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Projektanta gradbenih konstrukcij: HIDROTEHNIK, d. o. o., in Projekt, d. d., Nova Gorica Projektanta hidromehanske opreme: Projekt, d. d., Nova Gorica in Montavar projekt LJ, d. o. o. Projektant predora: Geoportal, d. o. o. Izvajalec: Konzorcij Kolektor CPG, d. o. o., RIKO, d. o. o., in RGP, d. o. o. Inženir: DRI upravljanje investicij, d. o. o. Pregrado in akumulacijo, nastalo s pregraditvijo vodotoka Vogršček, upravlja Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. Izvajalec obvezne javne gospodarske službe (koncesionar) je podjetje Hidrotehnik, d. o. o. Enaintrideset metrov visoka zemeljska pregrada Vogršček je bila zgrajena v letih 1984–1985, na potoku Vogršček, v bližini vasi Vogrsko v Vipavski dolini. Osnovna namembnost pregrade je zadrževanje visokovodnega vala, zagotovitev vode za namakanje in orositev ter bogatenje nizkih voda. Pretok vode iz akumulacijskega jezera je bil zagotovljen s tremi cevovodi DN1000–1200, ki so bili položeni pod pregrado. Maksimalno možen volumen vode v akumulaciji znaša 8,3 milijona kubičnih metrov, od tega je za namakanje mogoče izkoristiti 6,65 milijona kubičnih metrov. Oktobra 2007 je bila pri rednem pregledu pregrade Vogršček opažena mokra cona. Zaradi suma puščanja namakalne cevi in zaradi varnosti obratovanja z zadrževalnikom so bili pregledani cevovodi. Sledila so interventna dela, s katerimi je bil namakalni cevovod prekinjen, voda za namakanje pa zagotovljena s pre- vezavo na desno cev talnega izpusta. S ciljem ponovno doseči polno funkcionalnost, zanesljivost in varnost zadrževalnika v vseh obratovalnih režimih je bila izvedena sanacija pregrade in pripadajočih objektov. FOTOREPORTAŽA SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 154 Gradnja objekta je vključevala novogradnjo predora in iztočnega objekta, rekonstrukcijo obstoječega odvzemnega objekta, novo- gradnjo – prizidavo novega odvzemnega objekta. Pretok vode iz jezera je preko rekonstruiranega in dograjenega odvzemnega objekta omogočen z namakalnim cevovodom Ø1016 milimetrov, talnima izpustoma Ø1220 milimetrov in cevjo biološkega mini- muma Ø127 milimetrov, ki so položeni v nov predor, ki poteka ob levem boku obstoječe pregrade. Na zračni strani pregrade sta izvedena portalna konstrukcija in iztočni objekt, v katerega sta speljana cevovoda za talni izpust in biološki minimum. Namakal- ni cevovod je priključen na obstoječi namakalni cevovod, ki poteka v brežini potoka Vogršček. Na vodni strani pregrade je zgrajen nov odvzemni objekt, obstoječi pa je bil saniran. Odvzemna objekta sta spojena med seboj, novi je priključen na predor, v katerega so speljani vsi cevovodi. Predor svetlega prečnega prereza 15,18 kvadratnega metra in vzdolžnega naklona 1,8 % je dolg 147,15 metra. Gradnja je obsegala tudi sanacijo upravnega objekta, drenažnega sistema, kanalet in stopnic na zračni strani pregrade, izdelavo vzdrževalnih in dostopnih poti in posek zarasti v območju akumulacije. V okviru gradnje je bila obnovljena obstoječa in nameš- čena nova hidromehanska oprema na odvzemnem in iztočnem objektu ter visokovodnem prelivu. Obnovljeni so bili tudi nizko- napetostno omrežje, zunanja razsvetljava, seizmika in piezometri. Na novo so bili izvedeni videonadzorni sistem, protivlomno varovanje, katodna zaščita, centralni nadzorni sistem in agregat. GRADNJA Gradnja se je sočasno izvajala na suhi in mokri strani pregrade. I. Dostopne ceste Prva faza je obsegala gradnjo dostopnih cest. Na suhi strani je bila izvedena dostopna cesta za gradnjo predora in portalnega objekta. Na mokri strani pregrade se je najprej izvedla dostopna cesta na drugi bermi. Nato je bila, po denivelaciji vode in za zaščito gradbene jame ter za izvedbo novega odvzemnega objekta in stika s predorom izvedena dostopna cesta tudi na prvi bermi. Okoli gradbene jame odvzemnega objekta je bil zgrajen nasip s tesnilno zaveso na koti 84 metrov nadmorske višine kot zaščita gradbene jame pred visokimi vodami. SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK Fotoreportaža Slika 2. Dostopne poti in portal kot priprava za začetek gradnje predora. Slika 3. Vodna stran pred posegom. Slika 4. Dostopni cesti in zaščitni nasip gradbe- ne jame za gradbeno jamo za odvzemni objekt. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 155 SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK Fotoreportaža II. Odvzemna objekta Izvedbi in zaščiti gradbene jame, katere dno je bilo na koti 70,8 metra nadmorske višine, je sledila gradnja novega odvzemnega objekta višine 31,2 metra kot prizidka obstoječemu odvzemnemu objektu, ki je bil v celoti obnovljen. Obstoječi odvzemni objekt po puščanju in zatesnitvi namakalne cevi ni več opravljal svoje prvotne funkcije. Namakanje se je izvajalo iz cevovodov, ki sta bila speljana iz talnega izpusta. Desna cev je nadomestila poškodovano namakalno cev in omogočala namakanje v območju spodnje Vipavske doline. Slika 5. Gradbena jama za odvzemni objekt – začetno stanje. Slika 6. Zaščita gradbene jame. Slika 8. Temeljna plošča novega odvzemnega objekta. Slika 9. Novi odvzemni objekt – vgradnja opreme pred na- daljevanjem gradbenih del. Slika 7. Gradbena jama – spoj s predorom. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 156 Sliki 10 in 11. Novi odvzemni objekt – faza del. Slika 15. Novi odvzemni objekt – faza del. Slika 14. Novi odvzemni objekt – po izvedbi vtočnega jarka. Sliki 12 in 13. Novi odvzemni objekt – faza del. SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 157 III. Dovodni jarek Pred odstranitvijo začasnega zaščitnega nasipa in izvedbe jarka za dotok vode v nov odvzemni objekt (talni izpust) je bila izve- dena denivelacija vode. Pred denivelacijo je bil izveden odlov rib, ki so bile začasno preseljene v zgornje jezero. Slika 16. Odlov rib iz Vogrščka. SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK Fotoreportaža Po izgradnji dovodnega jarka je bila vanj nameščena mobilna pregrada, ki je zagotavljala varno gradnjo odvzemnih objektov in predora. S pregrado je omogočeno, v primeru potrebnih vzdrževalnih del na talnem izpustu, izvesti denivelacijo jezera in osušiti območje za potrebna dela ob odvzemnem objektu. Slika 17. Začetek gradnje dovodnega jarka. Slika 19. Gradnja dovodnega jarka – konstrukcija z mon- tažno bariero. Slika 18. Gradnja dovodnega jarka. Slika 20. Odstranjena bariera. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 158 Slika 23. Gradnja predora – primarna podgradnja. Slika 24. Preboj v gradbeno jamo odvzemnih objektov. Slika 25. Notranja obloga. Slika 21. Tloris poteka predora. Slika 22. Priprave na prvo miniranje. IV. Predor Takoj po izvedbi dostopnih poti na zračni strani pregrade je sledila gradnja predora, ki se je izvajala po novi avstrijski metodi. Po izkopu in primarni podgradnji je bila izvedena notranja armiranobetonska obloga v 26 kampadah. Zadnja kampada je bila spo- jena z odvzemnim objektom, kar je omogočilo vgradnjo hidromehanske opreme in električnih inštalacij. Na suhi strani pregrade je bila na vhodu v predor izvedena portalna konstrukcija, v kateri je odcep namakalnega cevovoda za povezavo z obstoječim (namakalnim) cevovodom. SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 159 Slika 26. Transport cevi v predor za montažo. Slika 27. Cevovodi v predoru. V. Hidromehanska oprema Gradnji predora in odvzemnega objekta je sledila montaža hidromehanske opreme. Skupaj je na odvzemnem objektu po re- konstrukciji omogočen odvzem vode iz šestih vtočnih odprtin, ki so opremljene s fiksnimi grobimi rešetkami, izvlečnimi finimi rešetkami in zapornicami. Na najnižji vtočni odprtini z dnom na koti 72 metrov nadmorske višine je vgrajena kotalna zapornica, ostalih pet je drsnih tablastih. V predoru so nameščeni trije cevovodi; dva za odvod vode iz jezera in namakalni. Cevovoda za od- vod potekata od odvzemnega do iztočnega objekta, namakalni pa povezuje odvzemni objekt in obstoječi namakalni cevovod, ki poteka ob potoku Vogršček. SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK Fotoreportaža VI. Iztočni objekt Za vzpostavitev funkcije pretoka iz jezera v potok Vogršček, dolvodno, je bil obstoječi izpustni objekt nadomeščen z novim iztoč- nim, dolgim 33,6 metra. Vanj so preko stožčastih zasunov in usmerjevalcev toka speljane cevi talnega izpusta in cev biološkega minimuma. Slika 28. Iztočni objekt z deflektorji. Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 160 Avtorja fotoreportaže: Jernej Mlinarič, univ. dipl. inž. grad., mag. Mitja Prinčič, univ. dipl. inž. grad. (DRI upravljanje investicij, d. o. o.) VII. Zaključna dela V zadnji fazi sanacije sta bila zatesnjena obstoječa cevovoda talnega izpusta, ki sta potekala pod pregrado. Obstoječa namakal- na cev in plinovod, ki sta prav tako bila položena pod pregrado, sta bila zatesnjena že prej. Najprej je bil zatesnjen talni izpust, naknadno pa oba cevovoda. Z izvedbo sanacije tako v telesu same pregrade ni več delujočih cevovodov. Slika 29. Vodna stran po zaključku del. Slika 30. Suha stran po zaključku del. SANACIJA PREGRADE VOGRŠČEK Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 73 julij 2024 161 Rubriko ureja Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO – EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Danaja Cundrič, Analiza konstrukcij iz armirane zemljine po predlogu standarda Evrokod prEN 1997-3, mentor prof. dr. Janko Logar, somentor doc. dr. Matej Maček; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159031 Samra Dedić, Vpliv postopka sedimentacije na krivuljo zrnavosti zemljine, mentor doc. dr. Matej Maček; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159098 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smeri Gradbene konstrukcije, Geotehnika-hidrotehnika, Nizke gradnje) Jan Kus, Projektiranje značilnih nosilnih elementov idejnega projekta več-etažne poslovno-stanovanjske stavbe v Ljubljani, mentor izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, somentor Žiga Plevel; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158894 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Andrej Tomažič, Ureditev odvodnje manipulacijskih površin proizvodnega objekta, mentorica doc. dr. Sabina Kolbl Repinc; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158481 I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Sergeja Kaluža, Ocena požarnega tveganja stavb, mentor prof. dr. Tomaž Hozjan, somentorica asist. dr. Sabina Huč; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159099 I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Bogdan Stojković Beguš, zaključek študija brez zaključnega dela. INTERDISCIPLINARNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA – SMER GRADBENIŠTVO II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM Nika Pokeržnik, Uporabnost virtualne, obogatene in mešane resničnosti v gradbeništvu, mentorja doc. dr. Zoran Pučko in prof. dr. Igor Vrečko; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=88964&lang=slv Stanislav Hozjan, Uvedba standarda kakovosti SIST EN ISO 9001:2015 in ocena učinkov uvedbe, mentorja izr. prof. dr. Nataša Šuman in prof. dr. Zlatko Nedelko; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=88744&lang=slv Ema Kogovšek, Analiza toplotnih vplivov okolja na mostove grajene po tehnologiji nateznih trakov, mentor doc. dr. Bojan Čas, somentor doc. dr. Robert Pečenko; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158833 Nina Pupović, Univerzalna graditev večstanovanjske stavbe za izboljšanje kakovosti in varnosti stanovalcev v vseh življenjskih obdobjih, mentorica izr. prof. dr. Mateja Dovjak, somentorica viš. pred. mag. Alenka Plemelj Mohorič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159065 Lidija Simjanovska, Uvajanje robotike v gradbeništvu z analizo študije primera, mentor doc. dr. Tomo Cerovšek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159106 KOLEDAR PRIREDITEV 26.-30.8.2024 ECSMGE 24 – XVIII European Conference on Soil Mechanics and Geotechnical Engineering Lizbona, Portugalska https://www.ecsmge-2024.com 16.-20.9.2024 30. Svetovni ITS kongres Dubaj, Združeni Arabski Emirati https://itsworldcongress.com 18.-20.9.2024 International Symposium of the Association of Structural Engineers of Serbia – ASES Vrnjačka Banja, Srbija https://dgks.grf.bg.ac.rs/index.php?lang=en 22.-25.9.2024 CDA Conference 2024 - Canadian Dam Association 2024 Annual Conference & Exhibition Niagara Falls, Ontario, Kanada https://cda.ca/events/2024/09/23/cda-conference-2024 23.-27.9.2024 IS-Grenoble 2024 — International Symposium on Geomechanics from Micro to Macro Grenoble, Francija https://is-grenoble2024.sciencesconf.org/ 29.9.-3.10.2024 92nd ICOLD Annual Meeting and International Symposium New Delhi, Indija www.icold2024.org/#/home 8.-12.10.2024 EUROENGEO 2024 - 4th European Regional Conference of IAEG – Engineering Geology and Geotechnics: Building for the Future Dubrovnik, Hrvaška www.euroengeo2024.com 9.-11.10.2024 2024 Urbanism Next Europe Conference Amsterdam, Nizozemska www.urbanismnext.org/events/2024-urbanism-next- europe-conference 23.-25.10.2024 16. slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi Portorož, Slovenija www.drc-zdruzenje.si/kongres/ 3.-5.11.2024 CEES2024 — 1st International Conference on Civil and Environmental Engineering for Resilient, Smart and Sustainable Solutions Al Khobar, Savdska Arabija https://cees2024.org 7.-8.11.2024 45. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije Portorož, Slovenija www.sdgk.si 20.-22.11.2024 5th International Conference on Transportation Geotechnics 2024 Sydney, Avstralija www.ictg2024.com.au 2.-5.12.2024 Deep Mixing 2024 Jokohama, Japonska https://dm2024.info/ 20.-22.03.2025 GCCSEE2025 - Global Conference on Civil, Structural and Environmental Engineering Berlin, Nemčija https://imprintsconferences.com/conferences/ GCCSEE2025 7.-13.4.2025 BAUMA 2025 - 34th Edition of the World's Leading Trade Fair for Construction Machinery, Building Material Machines, Mining Machines, Construction Vehicles and Construction München, Nemčija https://bauma.de/en/trade-fair/ 10.-11.4.2025 15th International Conference on the Constructed Environment Berlin, Nemčija https://constructedenvironment.com/2025-conference 9.-15.5.2025 WTC 2025 — World Tunnel Congress Stockholm, Švedska www.wtc2025.se Rubriko ureja Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net