180 številka Ljubljana, v torek 9. avgusta 1904 XXXVII. leto. izhaja vsak dan zvečer« izimfii nedeije in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano • pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če §q trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah st. 6, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XXXIII. Tukaj podajemo v celoti »pastirski list«, katerega je naslovil tržaški škof dr. Nagi: »Katoliškim vernikom v Ricmanjih in Logu«, da se otme tako pozabljivosti že zaradi tega, ker je prvi pastirski list sploh, ki ga je izdal dr. Nagi kakor škof tržasko-koprski. Ob svojem prihodu v Trst in vstoličenju ni namreč izdal, kakor to navadno delajo škofje, nikakega pastirskega lista za duhovščino in vernike tržaškokoprske škofije. Neki visok politični uradnik v Trstu je o tem prvem »pastirskem pismu« rekel, da nima ni »repa ni glave«, čeravno mu je gotovo kumoval tudi jezuit P. Volbert. Brez tega jezuita, j dvornega kaplana tržaškega namest-ništva, ne stori namreč dr. Nagi ničesar. »Katoliški verniki Ricmanj in Loga! Do dna srca me je uzalo-stilo, ko sem slišal že pred meseci in zdaj zopet, da nekateri od Vas hočejo zapustiti sveto mater katoliško cerkev, t. j. edino zveličajočo cerkev in stopiti v razkol, zato, ker je bil drugam premeščen gospod kaplan in ni hotel zapustiti svoje kaplanije v H cmanjib, tako, da je morala poseči vmes tudi svetovna oblast. 0 Vas nisem govoril v nobe- j nem svojem odloku, tukaj se je šlo samo za g. kaplana. In zavoljo tega hočejo nekateri od Vas zapustiti ma terinsko cerkev in si nakopati časno in večno nesrečo. Je li to razlog, da osramotite spomin na svoje pradede? Pa če kdo od Vas skoči v jamo, mari-li bodo tudi drugi šli za njim ? Od take nepremišljenosti se bodo pač varovali. Pri vsem tem je ostal Vaš dosedanji g. kaplan duhovnik katoliške cerkve in Vi hočete postati v znamenje, da držite z njim, razkol- niki. Kako morete kaj takega počenjati? Pomislite malo, v kako nevarnost večnega pogubljenja spravite Vi sebe, svoje žene, svoje otroke! Kak prizor boste Vi dali slabemu svetu, kako škodo boste naredili lastni narodnosti? Za Vaše duhovne potrebe sem preskrbel in ni treba druzega, kakor da se poslužite dotičnoga odloka. Nimate opravičenja, nimate vzroka, da bi zapustili mater sv. cerkev. Vrnite sa tedaj na pravo pot in oklenite se svojih cerkvenih predstojnikov, kakor so to storili Vaši očetje, in zopet bo zavladal sveti mir v Vaših družinah, v Vaši občini. Te kratke besede polagam Vam na srce kot katoliški škof, spominjajo se na besede sv. Duha: »In Tebe sin človekov, Tebe sem postavil čuvajem Izraelovi hiši; poslušaj tedaj glas mojih ustnic in oznanjaj ga po meni. Ko pravim brezbožniku: pogineš, brezbožnik, če pa ti brezbožniku ne prigovarjaš in ga ne opominjaš, da zapusti svojo pot, se brezbožnik pogubi v svojem grehu, toda dušo njegovo bom terjal iz tvojih rok. Če pa ti brezbožniku oznanjuješ, naj zapusti svoje poti, on pa jih ne zapusti: on sam bo umrl v svojem grehu, ti pa si rešil svojo dušo« (Eceh. XXXIII, 7—9) To sem Vam povedal. Zaradi svojih neumrljivih duš ne zapirajte pač svojih src tem besedam. Sv. Jožef, zaščitnik svete oerkve, naj Vam izprosi milost, stanovitnosti v sveti katoliški veri, da ostane njegovo svetišče v Ricmanjih Vam in Vašim otrokom vir blagoslova, tolažbe v življenju in v smrti. Vi pa ostanite zveste katoliške dru zine pod varstvom in blagoslovom svete družine Jezusa, Marije in Jožefa. Na prazoik sv. Družine 1903. Frančišek s. r., Skof trža§ko-koprski.u V navedenem »pastirskem lista« ne odgovarja resnici že prvi stavek, v katerem piše škof dr. Nagi, »da ga je do dna srca užalo-stilo, ko je slišal že pred meseci in zdaj zopet, da hočejo nekateri Ricmanjoi stopiti v razkol, ker je bil drugam premeščen gospod kaplan.« — Dr. Požar je prejel de kret premeščenja 14. dec. 1902, torej se ne more govoriti o mesecih in Ricmanjoi so pričeli prijavljati svoj prestop na pravoslavje šele potem, ko je škof dr. Nagi poslal nanje orožnike ter ukazal po politični oblasti zapreti in zapečatiti njihovi cerkvi in zvonika, sam pa priznava, da se noben odlok ni tikal R i c -manjcev, ampak 1 e dr. Požarja. Vprašamo radi česa je ven- j dar ukazal zapreti osrkev, radiRicmanjcev ali radi dr. Požarja? V tem pastirskem listu se je hotel škof dr. Nagi dobrikati »katoliškim vernikom« v Ricmanjih in Logu, katerim je ukazal cerkev pred nosom zapreti, dočim so smele vanjo italijanske ženske iz Trsta ter v nji svojevoljno gospodariti. Vso odijoznost dogodkov v Ricmanjih, katere je sam na tako frivolni način p r o -vzročil, je hotel pa zvaliti na kaplana dr. P o zarja. Vprašati moramo, ali je bil ves aparat v Ricmanjih — cela četa orožnikov, konsigniranje vojaštva, dva politična uradnika, noč in dan patrulje po Ricmanjih, pečati, žabnice na vratih cerkve in orožnišfce straže pred cerkvijo, razglasi, naslovljeni na narod ricmanjski — res naperjen le proti osebi dr. Požarja!! Tega ne veruje nikdo in bolje bi bilo, da ni tega zavijanja v onem pastirskem pismu. S tem pa, da je škof dr. Nagi odklanjal odgovornost za postopanje cerkvene in politične oblasti vRicmanjih, je pripoznal, da je bilo to postopanje odijozno, neumestno, neopravičeno in vzrok težkim posledicam. Vojna na Daljnem Vztoku. Izpred Pori Arturja. Včeraj smo že priobčili uradno poročilo poveljnika portarturške trdnjave generala Steslja, v katerem javlja, da so Japonci 26, 2 7. in 28. m. m. napadli Port. Artur, a so bili odbiti z izgubolO.000 mož. Podrobnosti o teh bojih priob čuje v Port Arturju izhajajoči ruski list »Novi Kraj«, ki riše dotične boje približno tako le: Japonska artiljerija je jela streljati 25. julija popoldne. Naslednjo noč so spali Rusi, kojih bojna vrsta je bila dolga 25 km, v obrambnih jarkih s puško v roki. Jutranja megla je izginila okoli šestih zjutraj, nakar so jeli Japonci znova streljati in so bombardirali ruske pozicije do pozne noči. Svoje topove so v prvi vrsti na merili proti baterijam pri mornar skem taborišču, kjer sta poveljevala knez Ćeodozes in stotnik Skridlov. Kakor toča so padale krogle na utrdbe ali pa frčale preko njih v dolino. Ob zori 27. julija se je pričel naj-ljutejsi boj vseh treh dni. Rusko desno krilo pod poveljstvom generala Kontradenka je bilo izpostavljeno najhujšemu ognju, vendar pa so Rusi mirno in z resnim preudarkom zavračali vse sovražne napade. Med tem pa je ruska pehota kot pasivna svedokinja titanskega artiljerijskoga dvoboja mirno zdela v jarkih in čakala na napad. Pozicije vse pehote so bile dobro zavarovane, da jih je zadela le malokatera granata. Ob 9. uri je naznanilo pokanje pušk, da se je napad pričel. Japonski artiljerijski ogenj je ponehal, dočim so ruske baterije streljale s podvojeno silo; tudi ruska pehota ni niti za hip prestala z ognjem. Celo uro 80 Japonci neustrašeno prodirali proti ruskemu ognju, ki je bil tako strahovit, kakor da bi se bilo tisoč strelov združilo v samo eno eksplozijo. Nato so Japonci ustavili svoje prodiranje. Rusi so že navdušeno jeli klicati hura, kar je došlo poročilo generala Steslja, da so Japonci med tem naskočili rusko levo krilo. General Kontradenko je dobil ukaz, da se naj takoj odpravi na dotično mesto. Kontradenko je imel voliti izmed dveh potov: eden je bil daljši, a zavarovan proti japonskemu ognju, drugi pa krajši, a tjakaj so padale japonske granate kakor toča. General Kontradenko je vzkliknil: »Bog ščiti junake!« in od-dirjal po krajši poti, ne da bi se mu kaj zgodilo Opoldne 27. julija so Japonci nato prenehali z ognjem in se umaknili. — Tako piše »Novi Kraj«, vsaj tako vedo povedati brzojavna sporočila iz Londona. Vkljub tem ogromnim izgubam pa so Japonci, kakor trde nainovejša poročila, 5. t. m. znova naskočili Port Artur. Ruska brzoiavna agentura namreč poroča iz čfua: Po zanesljivih informacijah iz kitajskega vira je bil 5. t. m. ljut boj na kopni strani portarturške trdnjave. Japoncisobilizogrom-nimiizgubamiodbiti. Število mrtveoev se ceni na 10.000 m o ž. Naše izgube vnašajo približno lOOO mož. Poveljnik general Steselj je sam vodil boj. Ruski vojaki so so borili kot levi. Iitočasno, kakor na suhem, so bili boji tudi na morju. Admiral Togo poroča: V petek 5. t. m. ob 4 uri popoldne ste torpedni uničevalki »Akebono« in »Ohoro« rekognosci-rali pred Port Arturjem, kar se je LISTEK. Od Reke do Senja. Črtice iz hrvaških kopališč. I. Iz Kraljevice. (Dalje.) Cim kreneš s parnikom mimo Urinja, zagledaš na severni strani boke (ustja) bakarske staro razvalino z dvema tonarsma. Od todi krene ladja v zaliv bakarski, na istočni strani obdan od peščenih vinogradov, kjer raste glasovita ,bakarska vodica', neko s adko, šumeče vino, dočim je zapadna stran zaliva pokrita samo s kržljavim grmovjem, pelinom in smi« ljem. V severu se vzdiguje amfitea-tralno Bakar, kjer je sodišče (županija, t. j. okrajno glavarstvo je na Sušaku) tudi za Kraljevico. Na jugu pa so tudi tunare. Žalibog je menda neznanska vročina in vedna burja kriva, da se letos zastonj trudijo na 8vojik poševnih, v morje nagnjenih ogromnih lestvicah pazniki, ki opažajo, Kdaj se bliža sprodovod tonov, ki dajejo posebno ukusno meso (najimenitnejša poslastica so za moj okus pražene škrge tonov). Doslej sta se k eni teh tonar izgubila samo enkrat dva tona enkrat pa eden edini, in da Be zanje ne bi kraljevičani potepli, so jih poslali na Reko, naj se tam mirno prodado. — Morska ožina vodi med rtom zapadnoga poluotoka, na katerem je svetilnik in med rtom s staro podrtino nekdanjega mestnega utrjenja v zaliv mestni, okoli katerega vodi kamenit skver, ki je Žalibog v stanju propadanja, ker ga nihče več ne rabi razen v najskraj nejšem južnem kotu »jachta« gospoda pl. Olschbauerja, sem pa tja kaka ladja s krepelji posušenih drv ali kaka vinska ladja iz Dalmacije. Redek gost je kraljevska financijska parna barkasa, vedno pa se premikajo veslače in jedrenice, ki prevažajo z raznih mest zaliva kopališčnike v kopališče in nazaj. Tudi parniki so pogosti gostje v kraljevičkom pristanu. UngaroKroata pošilja dvakrat na dan mimo Urinja in Kraljevice svoj parnik »Hrvat« v Baker. Poleg tega odhaja »Liburnija« in »Drava« vsak dan z Reke mimo Kraljevice v Senj in nazaj. Slednjič je še konkurencijama ladja »Ante Starčević« ali pa »Hrvatska«, (te dve ladji sta ime-tek na novo ustroj i vsega se hrvat- skega parobrodarskega društva v Senju, ki je kot narodno podjetje našlo pri hrvatskem narodu tolikega odziva, da je od vlade podpirana »Ungaro-Oroata« za preprosto ljudstvo morala obaliti ceno vožnje na 10 he-lerjev do Senja, ker misli s tem hrvatsko društvo ubiti in ugonobiti. Kolikor sem imel jaz prilike videti, je ljudski prostor na hrvaških ladjah vedno dobro zaseden, in ni apel ravnateljstva, da je od naroda odvisno in njegove požrtvovalnosti, hoče li moči konkurirati z društvom, od magjarske vlade bogato podpira-nim, ostal brezvepešen. Ves živež namreč prihaja iz tujih krajev, ker neznanska suša, ki tu vlada, ne da dozoreti ni poljskim pridelkom, ni sadju, ni vinu. Ako je letina ugodna, je vino močno in sladko, sadje, posebno smokve, okusno; ostali poljski pridelki pa so majhni in neznatni. Dokler je še cvelo ladjarstvo — na južnem koncu skvera so še preklani zgradili in spustili v vodo malo barkaBO, tirano s parom; sedaj so ladjedelnice zapuščene; nekdaj erar-Bka poslopja v pozadju bo razkrita in očrnela, živ dokaz propalega blagostanja. Kraljeviško pristanišče je vrlo lepo zavarovano, kakor tudi baker-sko. Dokler je v obmorske kraje graničar dovažal svoj les in druge pridelke in dokler ni bilo v hrvaški granici cest in železnic, pač pa veliko vojaštva in zato mnogo prometa, bile so ceste, ki bo vodile z gora k obali, jako živahne. Sedaj so tudi lepe ceste le malo živahne. Ves les se sedaj izvaža s parniki, ali pa z železnico na Reko, ostala pristanišča pa samo životarijo. Moški služijo kar je mladih, v inozemstvu za mornarje, zidarje ali rokodelce i. t. d.; doma so samo starci, starke in mlade žene z drobno deco, ki često ne pozna roditelja, niti on njih. V vsaki hiši je pogosto par takih derancev, ki Be zvečer v hladu po ulicah pred hišami igrajo. Skoraj vsaka hiša ima namreč klop z naslonjalom, kjer sede zvečer starci z mladežjo. Vračajo se možje pogosto šele čez mnogo let; v čolnih prevažajo letoviščarje le stari možje v svojih ladjah, ki jim služijo vsaj poleti vsakdanji kruh. Ena taka vožnja stane 20 kr., a za vsako osebo, ako jih je več, po 5 kr. Hiše so večinoma pritlične ali eno-nadstropne in v obče čedne. Nedo-st&tek je, da je v večini hiš kuhinja s svetlim kuhinjskim orodjem in po sodjem v neposredni zvezi z zahodom. Tujcem, o katerih sedaj večinoma žive »Kraljevičani«, taka spojitev večinoma nič kaj ne ugaja, ker morajo mimo zijal, kamor bi radi neopaženi prišli. Imenitnejša poslopja so v južnem zalivu, razdeljenem od vrba, preko katerega vodi cesta od kraljeviče v Bakarac in ondi ob zapadni strani zaliva Bakerskega v Baker »villa« (letovišče, pa tudi pre-zimišČe) viteza Olschbauerja z izbornim vinogradom in vrtom ter parkom, katerega napaja z lastnim vodovodom. Na jugoiztoku te vile je mogočni, z okroglimi stolpi utrjeni grad frankopanski, kjer je sedaj nameščeno učilišče jezuitsko, ki vzgaja italijanske mladiče. Neposredno poleg njega južno leži na mogočnih kamenitih lubstraktijah moderni dvonadstropni hotel, ki bode imel odprto, tudi po zimi proti tuji zavarovano verando z razgledom preko slikovitega po različnih rtovih razdeljenega morja. Od g. viteza Olsohbauerji se pričakuje, da bode napravil vodovod v svoj hotel in da bode pri tem tudi občina udeležena, ako da ona kak donesek, de večji doneaek pa hrv. slav. deželna vlada. (Dalje prih) mahoma pojavilo pred njima 14 ruskih torpedovk. Ko so se sovražne ladje približale do streljne daljave, 80 Be razdelile: štiri so odplule proti jugozapadu, tri proti rtu Haienheng, sedem pa proti jugu — z očividnim namenom, da bi nas obkolile. Mi smo se ob 4. uri 40 minut umaknili proti severovzhodu in jeli iz daljave 5000 metrov streljati na sovražnika, ki je takisto odgovarjal z ljutim ognjem. Nato smo napadli one tri sovražne torpedovke, ki so odplule proti rtu Hsienheng. Torpedovke so se umikale proti luki, mi smo jih pa zasledovali. Bilo je ob petih popoldne. Med tem se je nam pridružila še torpedovka »Ikazuhi« in pluli smo proti 11 ruskim torpedovkam, ki so bo se preje odpravile proti jugu. Toda tudi te so se vračale v pristanišče, dasi smo se mi ustavili, da bi se bojevali. Ob 6. uri popoldne so sovražne ladje dospele v luko. Naše torpedovke so ostale nepoškodovane. Ali so imeli Rusi kake poškodbe, tudi ni znano. »Matinu« pa se poroča iz Londona, da je zadnji bombardma na Port Artur trajal prez prestanka 50 ur. V pomorski bitki je bila na ja ponski strani hudo poškodovana kri-žarka »Č>joda«, na ruski pa »Bajan«. Kuropatkinovo poročilo. General Kuropatkin pravi v svojem poročilu na carja Nikolaja: V soboto 6 t. m. je poslal sovražnik na južni fronti več vojev na rekogno sciranje. Vsled uspešnega ognja naše artiljerije je jelo goreti mesto Hen-čuandza, 18 km severnovzhodno od Niučvanga. Sovražni, iz dveh do treh eskadronov in več kompanij obstoječi voj se je jadrno spustil v beg in je pustil na bojišču vso živino, tren, municijo, kotle za kuhanje in vsa živila. Na bežeče Japonce je ljuto streljala naša artiljerija in jim povzročila velike izgube. Istočasno so pregnali kozaki japonsko konjenico iz Dencijakova in sovražne predstraže iz Toiuočaje, 5 km od Henčuandze. Z vzhodnega krila ni poročati nika-kih sprememb. — Korespondent »Ber-liner Tagblatta« poroča z bojišča, da se je general Kuropatkin odločil, d a bo bil priLiaojangu odločilno bitko že z ozirom na to, da bi prostovoljno ne prepustil sovražniku cgromnih skladišč provijanta, ki se nahajajo v Liaojangu. Iz Petr ograda se imenovanemu listu brzojavlja: V tukaišnjih dobro poučen.h krogih se smatra za popolnoma nemogoče, da bi Japonci mogli zastopiti pot ruski armadi proti Mukdenu. Kurokijeva armada se nahaja pri Guzauru 5 km in pri Erdahi 30 km general Nodzu 45 km, Oku pa 40 km od Liaojanga, kjer bo nBJbrže prišlo do odločilne bitke, ako ne bo Kuropatkin raje za to bitko izbral mukdensko ravan. Proti temu pa govore izredno močne utrdbe Liojanga in težkoče, ki bi na stale, ako bi se hotela umikati tako velika armada in sabo spravljati tako ogromne zaloge provijanta, kakor se Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. vni. (Dalje.) Velika množica na vrta se ni ganila, ko je škof stopil s svojima spremljevalcema iz lope in mu ni naredila prostora, da bi bil mogel oditi. Ljudje so se stiskali drug k drugemu, kakor bi hoteli škofu zabraniti odhod. Nobenega glasu ni bilo slišati, tako je bilo vse tiho, a na vseh obrazih se je zrcalila notranja razburjenost. Skof je hotel oditi brez slovesa, a ni mogel. Jezno se je ustavil pred ljudmi, grozilno je njegov ostri glas veleval. — Vsi na stran — ali ne veste, kaj se spodobi, kadar gre škof mimo Vas. Toda nihče se ni ganil. Ljudje so stopili Še bližje, vsem je trepetala na ustnih želja, naj Magajna govori naprej. — Zakaj pa bežite, premilostni gospod škof, se je naenkrat iz ozadja čul bobneč glas. Vsi pogledi so se obrnili na tisto stran. Tudi Magajna je stopil iz lope in ves presenečen zagle- nahajajo v sedanjem glavnem ruskem taborišču. Kako dolgo se že lahko drži Port Artur? Iz čifua Be javlja, da ae Port Artur Se lahko drži najman 1 do 2 meseca. To mnenje je izpovedal neki velenaobraŽen Rus, ki je nedavno dospel iz Port Arturja v čifu. On pravi, da dobivajo Japonoi vsak dan novih sil, dočim Rusi svojih izgub v Port Arturju ne morejo več izpolniti. General Steselj mora a streljivom štediti, da mu v nepravem času ne poide. V trdnjavi sioer lahko fabrici-rajo granate, ni pa jim mogoče prirejati eksplozivnih snovi. Steselj je v neprestani zvezi z generalom Ku-ropatkinom. Dodatna poročila iz Port Arturja. Po najnovejših poročilih iz čifua so Japonci zavzeli Volčjo goro in se tamkaj utrdili. Zatrjuje se z vso gotovostjo, da se je pred Port Ar • turjem potopila neka japonska kriŽarka, ki je zadela ob rusko mino. Ruska križarka »Bajan« pa je bila samo neznatno poškodovana nad vodno črto, kar jo pa ni malo ne zavira, da bi ne bila sposobna za boj. Japonci so v Luizi nem zalivu izkrcali nove voje. Ruska artiljerija neprestano vznemirja Japonce, da se ne morejo odločiti k nobenim odločnejšim akcij&m. Japonske vojne ladje v reki Liao. Iz Niučvanga je došla te dni vest, da je v petek plul po reki Liao proti severu močan oddelek japonskih torpedovk in topničark. Ladje imajo namen pluti kakih 100 milj po reki ter preprečiti, da bi se ruska armada morda hotela umikati na zapad. Japonsko-francoski konflikt. »Matinua se brzojavlja iz Tien-cina; Iz Niučvanga zaupno odposlani sel je prinesel tukajšnjemu francoskemu konzulatu poročilo, da so Japonci v sredo zaprli francoskega konzularnega agentav Niučvangu. Francoski konzularni agent je zahteval, da se naj takoj pustita na svobodo dva francoska podanika, ki so jih Japonci protizakonito zaprli. Japonci so se tej zahtevi upirali in prišlo je do hudega razpora. Posledica tega je bila, da so Japonci zaprli ne le dotična Francoza, marveč tudi francoskega konzula samega. Leta se je obrnil na ameriškega konzula, ker pa ta ni mogel za Francoze intervenirati, je poslal sela v Čifu, da tamkajšnji francoski konzul ukrene, kar bo potr-bno. Natančnejših podatkov o tej aferi še ni. Ako je resnična in -ko se ne poravna mirnim potom, lahko še močno upi va na dogodke na Daljnem Vztoku. Slovanske paralelke v Šleziji Praga, 8. avgusta. V zadnji seji šlezijskega deželnega odbora je pred dal dolgega Labana, ki je stal blizu ograje s puško v roki in se porogljivo režal. — Kdo si ti? je vprašal škof, obrnivsi se k Labanu, kateremu so ljudje radi naredili prostora, da se je prerinil v prvo vrsto. — Kdo sem jaz? I kaj me ne I poznate? Dolgi Laban sem, ki je popustil kloštersko službo in išče sedaj resnice. — Ce iščeš resnice, pojdi v cerkev in se ravnaj po naukih svojega duhovnika. Vsa resnica je zapovedana v katoliški veri, ki je edino prava postava edino pravo merilo pravice in ključ pravičnosti, pot do sreče in do zveličanja. Kdor pa njenih naukovne ve ruje, je ali slepec ali slepar in puntar. Osorno in grmeče je donel škofov glas. — Ravno tako pravijo mohame-danci, Indi in Perzi, Židje in pripadniki drugih veroizpovedanj, se je oglasil Magajna. Vsaka vera pravi, da je edino zveličevalna in da so prokleti vsi, ki k njej ne spadajo. — Naj pravijo drugi kar hočejo — naša vera sloni na božjem razodetju. lagal deželni odbornik baron 8edl-nitzky, naj deželni odbor ugovarja pri ministrskem predsedniku proti ustanovitvi slovanskih paralelk v Opavi in Tesna ter naj zahteva, da Be aadeva odgodi ter se najprej izroči dlezijskemu deželnemu Šolskemu svetu v pretres. Češki deželni odbornik dr. Stratil je govoril proti predlogu, Češ, da se zadeva ne tiče delokroga deželnega odbora, ker Be gre za državne zavode. Vendar se je Sedlnitzkega predlog sprejel in dež Ini glavar grof L a r i s h bo osebno izročil ministrskemu predsedniku ugovor deželnega odbora Ogrsko hrvatski državni zbor. Budimpešta, 8. avgusta. Fi nančni minister je podal predlogo o pokritju aa kvotno prispevanje k iz-venrednim kreditom 48 milijonov, ki jih je dovolila delegacija za novo oborožitev. Po njegovem nasvetu se vzame v ta namen iz hlagajničnih preostankov 13 072.000 K. Poslanec HegedUs je poročal o finančnem zakonu za leto 1904 Poročilo pride v sredo na razpravo. Potem je zb r-nica razpravljala o noveli glede ma trik. Ministrski predsednik je izjavil, da hoče vlada matrikulovanje spojiti m državnim upravnim organizmom. Predloga se je nato v splošnem in podrobnem sprejela brez debate. Trgovinska pogodba z Italijo. Rim, 8. avgusta. Pogajanja rned avstro ogrskimi in italijanskimi dele gati so baje dosegla uspeh. Pogajanja so se prekinila, da so šli trije avstro ogrski delegate poročat na Dunaj o uspehih, da dobedotrdbo za dosedanje sklepe in navodila za nadaljnje postopanje. Dogovor med Avstrijo in Anglijo. Dunaj, 8. avgusta. Poloficijozni listi poročajo, da so se vršila med Angiijo in Avstr jo pogajanja zaradi Egipta. Uspeh teh pogajanj je bil, da prizna Avstrija brezpogojno BtališČe, ki si ga je ustvarila Anglija v Egiptu, zato pa prtzna tudi Anglija avstro-Ogrskim državljanom v Egiptu vse tiste ugodnosti, ki so ae v angleško-francoskem dogovoru obljubile francoskim podanikom za dobo 30 let. Iz Srbije. Bel grad, 8 avgusta. Te dni se vrši ministrski svet pod predsedstvom kralja Petra, da končno reši vprašanje glede kronanja. Razvila se je namreč živahna agitacija, naj bi se slavnosti kronanja preložile na prihodnje leto, ker prihajajo iz vse dežele žalostne vesti o neugodni letini. Vsled dolgotrajne suše ne bo turšioe, ne sliv, kar je glavni pridelek v deželi. V nekaterih okrajih se je naravnost bati lakote. Že sedaj je splošna draginja, posebno v Belgradu. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 8 avgusta Turška vlada je vsled sultanovega ukaza od govorila ruskemu in avstro-ogrikemu poslaništvu, da ne more ugoditi zahtevi po pemnož tvi inozemskih orož- — To isto pravijo tudi mohame-danci in Židje, Indi in Perzi — a kje je dokaz, da je to resnica. — Dokaz so čudeži, ki so se zgodili. — Tudi drugoverniki poročajo o neštevilnih čudežih. — Tisti čudeži so izmišljeni in so sleparija. — Tudi vaši niso dokazani. — Za katoliško vero je na tisoče ljudi slo z veseljem v smrt. Mučeniki so svedoki, da je katoliška vera edino prava vera. — Tudi druge vere imajo na milijone in milijone mučenikov, ki so pretrpeli najstrašnejše muke in radostno dali kri in življenje za svojo vero. Škof ni mogel na to ničesar odgovoriti. Magajna pa je nadaljeval: — Meni se zdi, da so vse vere, kar jih je na svetu enako božje in enako zveliče-valne, vsaka vera, ki navaja ljudi k dobremu je prava, je merilo pravice in ključ pravičnosti. In kdor se drži naukov o ljubezni in o pravičnosti, je tudi na potu do sreče in zveličanja. Pravičnost pravi: Ne stori svojemu bližnjemu nobenega zla, ki nečeŠ, da bi ga on tebi niških častnikov v Macedoniji, ker je dežela v slabih finančnih razmerah, pa tudi ni treba novih častnikov. Carigrad, 8 avgusta. V neki armenski hiši v predmestju je na&la policij« dva zaboja bomb. Policija je zaprla vsled tega zelo mnogo Bolgarov in Armenov. Splošno pa se sumi, da je policija bombe zanesla v hišo, da more kazati svojo krutost Bolgarom in Armencem. Sofija, 8. avgusta. Skoraj vsi macedonski beguni so se vrnili v domovino, le 5400 begunov iz drino-poljskega vilajeta, ki bo si najeli v Bolgariji zemljišča, morajo počakati tako dolgo, da poljski pridelki dozore, potem pa se istotako nameravajo vrniti v domovino. Ker pa je ravnokar potekel rok, do katerega je turška vlada dovolila vračanje, mora bolgarska vlada v Carigradu posredovati, da se ta rok podaljša. Bolgarski konzulat na Nemškem. Sofija, 8. avgusta. Prvi tajnik novoustanovljenega bolgarskega konzulata v Berolinu je postal dosedanji tajnik na Dunaju dr. Z i ž mano v. Vatikan in Francija. Pariz, 8. avgusta. Pri vsakem pporu je baje treba iskati ženske. Tudi konflikt med Francijo in Vatikanom je neposredno provzročila ženska. »Humanite« pripoveduje, da se je škof lavaiski, msgr. Geav, edini cerkveni dostojanstvenik, ki ae še vedno upira papeževim ukazom, smrtno zaljubil v krasno nuno kar-melitarico v sosednjem samostanu. Pisal ji je strastno zaljubljena pisma. Pa tudi škofov generalni vikar se je zaljubil v isto nuno, in sicer z večjim uspehom kot škof, tako da mu je nuna poklonila svoje srce pa tudi zaljubljena pisma, ki jih je pisal škof. In sedaj ni vikar n-č prikrival svoje ljubezni, a ko ga je njegov škof opozoril na obljubo čistosti, poslal je vikar škof ;va zaljubljena pisma v Rim. Sicer je to stara melodija, ki se sliši po vseh farovžih in samostanih, a v Rimu jim je dobro dosla, da so se začeli zaletavati v Francijo. Angleži v Tibetu. London, 8. avgusta. Angleška ekspedioija je prišla že 12 km pred glavno mesto Lhaso. Tibetski vladar je poslal angleškemu polkovniku Jounghousbandu dve deputaciji s prošnjo in grožn|o, naj ne prestopi v mesto. Polkovnik pa je odgovoril, da je njegov sfclep, da pride v prestolnico ter i%posluje zadoščenje za žalitev. Angleži so se utaborili ob vrtovih Dalaj-Lame (vladarja) Dnevne vesti« V Liubha■••.. 9. avgusta. — Deželni zbori. Poroča se, da bodo v tretjem tednu meseca septembra sklicani vsi deželni zbori* po zasedanju deželmh zborov pa se v začetku nov-mbra suide državni zbor. storil. Ljubezen pa uči: Izkazi svojemu bližnjemu vse dobrote, ki hočeš, da bi jih tudi on tebi izkazal. To je edino božje razodetje, če smem rabiti ta izraz. — Celo sv. pismo je božje razodetje, je srdito siknil skof. — To sem do zadnjega Časa verjel. Ali bolj ko sem čital sv. pismo, bolj sem zapazil nasprotja, ki se nahajajo v njem. In zato mislim: Če bi se bil hotel Bog r.izodeti v posebni knjigi, bi bil to storil tako, da bi bil izključen vsak dvom, vsako nesoglasje in vsako nesporazumljenje. Bog je neskončno dober in neskončno usmiljen in prav zaradi tega bi se bil tako razodel, da bi ga bil vsak razumel, tudi najrevnejši na duhu. V naravi se je Bog tako razodel, v zemlji in zvezdah. Vsako drevo, vsaka bilka, vsak kamen nam kaže božje razodetje in nam priča, da smo ljudje na svetu za to, da bi bili srečni, ljubezen in pravičnost pa so pogoji naše sreče. — Krivoverec, krivoverec, krivo-verec, je zakričal Škof, tresoč se vsled silne togote po vsem životu. Odpri se nebo, in pokončaj z ognjem in žveplom — „Novi Srb obran" v Zagrebu je prinesel serijo pisem iz Slovenije. Značilno je zadnje pismo, ki razpravlja o koroških Slovencih Dopisnik pravi: »Ma Koroškem se naš narod gubi, propada, a krivi so tega voditelji, duhovništvo, ker po svetne inteligence koroški Slovenci nimajo. Nekdaj, ko je bilo vsaj duhovništvo narodno, te je še nekako držal ta narod, toda danes je duhov ništvo vse drugo kot narodno.« — Potem navaja znani iirek brezdomo vinskega Podgorca ter nadaljuje: »So klerikalci, ki govore: »Ne sejte raz pora (glede naprednega in klerikalnega mišljenja) še na Koroško, kjer je dosedsj bila sloga!« Toda na Koroškem je razpor potreben, ker se sicer Koroška za Slovence in slovenstvo izgubi Pa tudi bolje je, da se v raz poru nekaj dela, kakor da se »v slogi« propade. Duhovni štvo se je izkazalo nespo-Bobno, da vodi koroške Slovence. Naj tedaj odstopi in naj naš namd vodijo sposobni ljudje, ki bodo morda rešili koroške Slo vence pro pasti, ki jim grozi pod vodstvom Podgorca!« — V farovžu v Bevkah bo se godile take svinjarije, da jih seveda ne moremo popisati, nego em one dni le namignili, za kaj se gre. Čim je bevški božji namestnik izve del, da so se šli farani proti njemu pritožit, je začel s p r i ž n i c e rohneti, da se je ljudem kar tema delala pred očmi. Is pridig na zadnje nedelje naj navedemo nekaj /gledov, kako je ta »božji narm — nik« oznanjal božjo beselr: »Vse Bevke se bodo razrušile, ne kamen na kamnu ne bo ostal, in tudi le tošnja suša je le nastala, ker se Bev čani v farovške zadeve mešajo.« Torej, ker so se Bevčani pritožili, da ae gode v farovžu nezaslišane svinjarije, zato jim je nj h dušni pastir naznanil, da se Bevke razrušijo. 1 jih je kaznoval s sušo, ker ne tr,-svinjarij v farovžu! — Posestni* Martin Smuk je pred 3 0 leti pone srečil Pred nekaj tedni je fajmošter na prižnici napadel sina tega že I let mrtvega posestnika in mu očitni, da je hudič njegovega očeta tak hitro vzel, da ga fajmošter še v svetu olje ni mogel dati! — Dalje je re kel: »Bevčani gredo v Amtnko kot ponižne ovce, nazaj pa pridejo k t tigri ali pa levi « — Nekt-ga potnika, ki je doma na Vrhniki, a se je priženil v Bevke, je na prižn-ci imenoval »vršenško kugo«, samo ker je mož obsojal farovške svinjarije, posestnika Dolinarja je imen črnega hudiča in farizeja, deputac ki je šla k dekanu na Vrhniko pi Bit, naj naredi konec svinjarijam v bevškem farovžu, pa je imenoval na prižnici Črne duše in izvržke člove škega rodu. Posestnika Janeža, ki je pred 20 leti tožil fajmoŠtra zaradi žaljenja na časti, je zdaj tudi na prižnici napadel in ga imenoval ti- tega hudodelca, odpri se zemlja n; pahni tega žalilca Boga v peklensko brezno. Vsi navzočni so zatrepetali, tako jih je prestrašila silna jeza tttofa I radusa. Plaho so se stisnili ljudje v stran in celo Magajnovi prijatelji -odstopili, samo gospa Regina se ni premaknila z mesta, nego ostala Magajnovi strani, kakor bi hotela k bovati celemu svetu. Magajna je stal ob lopi, ves prepadel, ali glavo uklonil. Naslonil jo je ob lopo. \\ zeleni brsljan se je zapletel med njegove lase, nad katerimi so se lesk zadnji Žarki zahajajočega solnca, kak bi mu hoteli splcsti mučenisko kr< Skof je mogel zdaj s svoj spremljevalcema ueovirauo oditi. Bedel je na svoj voz in se odpeljal pi Bistri. Dolgi Laban pa je porogljiva kričal za njim: — Slišijo, gospod Škof, nebo še ni odprlo in pekel tudi ne torej Še malo počakajo. Toda škof se za to roganje ai zmenil, nego se v naglem diru odpeljal v Bistro. Dalje prit) stega preganjalca (fajmoštrovega), ki je pred kratkim iz pekla ušel. — Take so bile zadnje pridige v cerkvi na Bavkab. OSitno je, da spada ta far pravzaprav zaradi motenja vere v luknjo, kajti njegove pridige so bile javen škandal prve vrste in le pohlevnosti Bevčanov se ima mož zahvaliti, da ga ljudje niso za ušesa potegnili s prižnioe in ga zaprli v svinjak. Ljudje so do skrajnosti razburjeni in če ne bodo poklicani krogi vmes posegli, se zna kaj zgoditi. Kako pohujšanje so provzročile te pridige, kaže naslednji slučaj: Neki posestnik, hoteč Be prepričati, je - li njegov 10 letni sinko razumel faj mostrovo »pridigo«, je po maši fantiča vprašal: Kaj so danes gospod fajmošter pridigovali ? S.nko mu je odgovoril: Fajmošter so rekli, da ste vi »ta veliki hudič«, sosed je »ta mali hudič«, N. N. pa »ta srednji hudič«. — Shod na Colu« V nedeljo popoldne je bil na Colu nad Vipavo javen shod, ki se je krasno obnese!. Zbralo se je veliko število naprednih mož, ne le iz eolske občine, nego tudi iz drugih vipavskih občin. Prišli so sami ugledni gospodarji in odlični rodoljubi. Shodu je predsedoval župan g. Ž g ur, govoril pa je o političnih in gospodarskih vprašanjih g. dr. Konrad Vod u še k, Čigar izvajanjem so zbrani možje navdušeno pritrjevali. — Iz deželnega šolskega sveta« Imenovani so bili za nad-uČitelje Fran K e t e v Ribnici za Banjaloko, Ivan Petrovčič v Ko-privniku za Kranjsko goro, Fran H 6 g 1 e r v Stalcarjih za istotam, Mihael Debelak v Zagorju za Šmartno pri Litij*, Ivan Sprach-m a n n na Brezju za Čatež. Stalno so bili nameščeni: Fr. K u h a r v Št. Gotardu, Vinko Zahrastnik iz Šiške v Škofu Loki, Adolf Harmel iz Trnja v Cerknici, Julijana K o s v Želimijah, Marija Hecking v Za gorju, Ana Pfeifer v Mozlju in Z fija Kalan iz Gorij v Kostanje ^ici. Premeščeni so bili: Nadučitelj Teodor S c h u 1 l e r iz Hotederšice na Rakek, nadučitelj Fran Čuk s Črnega vrha v Logatec, dalje Ivan L o s e r iz Lienfelda v Stalcarje, Jos. Tscherne iz Spodnjega Skrilja v Drago, Marija Gantar iz Čateža na Brdo, Aosalija Oblak iz Tre-belna v Veliko dolino, Frančiška B a y e r iz Knežaka v Grahovo, Marija Wider iz Loškega potoka v Bošiani. Reaktivirana učiteljica Apo-iomja D o 1 i n š e k pride v Stari trg pri Poljanah. Nadučitelj v Mirni peči Anton Požar je šel v pokoj. — Pogreb- Ob mnogoštevilni udeležbi občinstva se je včeraj popoldne izvršil pogreb gospe Ane La nove. Udeležba je kazala, kako splošno spoštovana je bila pokojna gospa, vedno radikalno narodnega mišljenja in odločno svobodomiselna. — Slovenski sahovec. V glavnem turnirju A , šahovega kongresa v Koburgu je dobil II. darilo, 225 mark, naš rojak g. tehnik Milan Vidmar z Ljubljane. — Odbor akademienega ferijalnega društva „Sava" naznanja da se vrši redni občni zbor v soboto dne 20. t. m. ob 8 uri zve ćer y društvenih prostorih v »Na rodnem domu«. Dnevni red po poslovniku § 62. Ker pridejo važne društvene zadeve na razgovor, je že-Jeti, da se čimveč članov udeleži tega zborovanja. P. n. gg. starejšine dobro došli! — Gozdna veselica, katero Rte priredili pretečeno nedeljo »pri Č nžku« pevsko društvo »Ljub ijanaa in hrvatsko tamburaši ko društvo »Kolo«, se je završila nepričakova o častno za prireditelje. Koj od začetka se je vrt napolnil izbrane^* občinstva in ker se ni moglo pnmankujočih stolov ne v pivarm »pri Koslerjua, ne drugod dobiti, je moralo veliko število ljubih gostov oditi. Računa se. da je to rasno uspelo veselico okrog 1000 oseb posetilo, radi Česar se je razvila najprijetnejša ljudska zabava, katera je trajala do pozne neči in se je ve selo občinstvo v najizdatnejši meri posluževalo brezžičnega brzojava, š*-i,ive pošte in korijandola. Pevsko društvo »Ljubl|ana« je z ze'o veiikim pevskim zOorom nastopilo in je želo 'a precizno izvajanje pevskih toča fcu«-no pohvalo, da je moralo k vsaki M; redni točsi še eno dodejali. Tam buraš*i zbor »Kola« je jasno dokaza! svoj veliki napredek in je na splošno zadovoljstvo lepo število točk dovr seno prednaŠal. Dekoracija je bila zelo lepa in okusna — polno zastav in balončkov — pa ko so bili v mraku prižgani lampijoni, si pogledal nad seboj jasno nebo in okrog sebe polno svežega veselja in zabave, tedaj si si predstavljal »Benetke v Ljubljani«. Zasluženo priznanje se mora izreči požrtovalnim dekorater-jem obeh društev, pod veščim vod stvom člana »Ljubljane«, g. Nučiča, kateri bo s trudaljubivim naporom veliko doprinesli k lepemu izidu veselice. Navzoči akademiki, združeni v »Prosveti«, so se trudili z razpeča vanjem kolekov v korist družbi sv. Ci rila in Metoda in se jih je lepa svotica 1487 razpečala, kar je dični ve-levažni družbi doneslo 29 K 74 vin. Pohvalno j« treba tudi omenjati postrežbo g. čonžka; cene okusnih je dil in pijače so bile navadne in si je s tem gostilničar gotovo pridobil simpatij med občinstvom. — Kažipot" po Ljubljani in Kranjskih mestih« Goriški Slovenci imajo Gabrščkov „Kažipot", ki je točna slika dežele v mnogoterem pogledu. Kdo ga ne pozna, kdo ga ne rabi ? Ta vzorec so si vzeli za zgled v Celju ter prirede „Kažipot", ki bo služil namenom Slovencev na Štajerskem. Gosp. Gabršček je oskrbel že dve leti tudi „Kažipot po Ljubljani", ki je tako točen seznan vsega, kar spada v tako knjigo, kakršne še ni bilo. Gotovo je, da bo ta „Kažipot" čedalje bolj popoln in da bo ustrezal vsem zahtevam in potrebam prebivalstva. Gosp. Gabršček prosi potom našega lista, naj bi mu rodoljubi naznanili svoje nazore o popolnitvi te zanimive in potrebne knjige. Izdajatelj hoče polagoma prirediti za celo Kranjsko tako točen „Kažipot", kakor je goriški. Za zdaj ga namerava lazširiti lena vsa kranjska mesta. V ta namen pride sam najprej v Kranj, potem v Loko, Kamnik itd. ter si zagotovi točne podatke. Prosi pa rodoljube, na bi ga drage volje podpirali. — To prošnjo toplo podpiramo, kajti „Kažipot po kranjskih mestih" bo tako koristna knjiga, da jo bomo s pridom rabili vsi. — „Sokol11 v Šiški. Za na rašČaj prično redne telovadne vaje v drugi polovici tega meseca. Trgovski in obrtniški vajenci, stanujoči v Šiški, naj se zglasijo v nedeljo od pol 11. do 12. ure v Sokolovi telovadnici. Vpisnina 1 krona velja za četrtletni prispevek. Odbor »Sokolaa v Šiški. — Iz Logatca. Veselica, katero je priredilo dolenjologaško tam-buraško društvo »Sloga« v prid po gorelcem v Smihelu se je dobro obnesla. Tamburaši so izborno udarjali izbrane komade. Na veselici je bilo opaziti veliko tu;cev Pi sporedu se je vršil ples. Zaleti bi bilo le, da se domače obč-nstvo š v večjem številu udeležuje dobrodelnih veselic. — Iz Postojne Be nam po roča: Dne 6 t. m. obhajal je postojnski »Sokol« svoio desetletnico, ki je vzorno uspela. Brat starosta dr. Fran Piki je v daljšem jedrnatem govoru zbranenru občinstvu pojasnil pomen 8lavnosti, poudarjal demokratično stališče sokolstva ter navduševal vse soje k skupnemu, složnemu delovanju, poudarjajoč, da je edini pravi prir c p slovenskega sokola? a pridružiti se češkemu sokolstvu ter ga posnemati v negovi organizaciji. Godbane točke pri slavnosti proizva jfcla je izborno in neumorno godba c. in kr. pešpolka št 87, mudečega se sedaj na vajah v Postojni. Slav-nost zaključila se je s plesom trajajočim do ranega jutra. Uspeh slavnosti Be je dosegel; upa)ti.o da b^de sokolska ideja prešla tudi v širše narodne kroge, da bodemo v kratkem lahko zaklicali: kdor je Sloveneo, je Sokol. — Slavje prostovoljne požarne brambe v Postojni. Slavnost povodom 251etnega obstanka društva, katera se vrši nepreklicno dne 14. avgusta, izvajala se bode po nastopnem sporedu: V predvečer mirozov z bakljado. 1.) V nedeljo dne 14. avgusta budnica. 2.) ob 7. uri zjutraj sprejem z jutranjimi vlaki došlih gostov. 3.) Ob y29. uri maša. 4.) Zbiranje na glavnem trgu, potem odkorakanje k slavnostnemu vlaku. Pozdrav gostov; defiliranje in odkorakanje v trg. 5.) Ogled trga, potem razhod. 6.) Ob 11. uri zborovanje delegatov v šolskem poslopju. 7.) Ob V21. uri slavnostni banket v hotelu „Ribnik" (kuvert K 280). 8.) Popoldne ob V23. uri zbirališče na glavnem trgu, odhod v postojnsko jamo. (Vstopnina: za gasilce v društveni opravi 50 v., za druge 1 K.) Zvečer umetaljni ogenj. Sodelovanje vojaške godbe si. c. in kr. pešpolka st. 87. ob jamski slavnosti in pri koncertu v hotelu „Pri kroni" je osigurano. Razpre-deljenje moštva za obed v Postojni naznanilo se bode dotičnim načelnikom z izkaznicami. V ostalem je pa slavnostni odbor drage volje na razpolago, odgo- varjati nemudoma na morebitna vprašanja. — Ogenj« Sinoči je nastal na šolskem prostoru v Krškem v hiši št. 44 ogenj, ki ae je s čudovito hitrostjo razširil in upepelil štiri hiše Posestniki so sicer zavarovani, ako Škoda presega dokaj zavarovano svoto. Prizadeti sta zavarovalnici »North Britiaehtt in »Konkordija«, — Zopet velik požar v Zilski dolini. Včeraj ob 5. uri ♦ •opoldne je začelo goretu v trgu Šmohoru, kjer so hiše večinoma z deščicami krite. Dasi bo prihitele požarne brambe iz cele Zilske doline, niso bile kr>s olamenom. Cerkev se je zrušila. Tudi poštno poslopje je zgorelo Podrobnejših poročil še ni. Zažgali bo baje berači To je četrti veliki požar tekom dveh let v Zilski dolini. Iz L ubijane je šel tja poseben vlak po tujce, ki so bili tam na letovišču. — Izžrebani porotniki za porotno sodišče v Novem mestu. Izžrebani glavni porotniki so: Kavšek Anton, posestnik v Go rici; Bregar Josio, posestnik v Sno-jilah; Schmalel Josip, župan vLv zah; R e b o 1 j Fran, posestnik v Gmajni, Žnidaršič Fran, posestnik in žu pan v Studencu; Drob nič J arij, posestnik in kv-Amar v S>draŽ>ci; Škufca Josip, posestnik in krčmar v Starem trgu; Simončic Ivan, posestnik in krčmar v Hjtemežu; M a vse r Fran, posestnik in krčmar v Spodnji Topli rebri; Vuk ši nič Davorin, oskrbnik vitežkega reda K menda v Metliki; Frigelj Ivan, posestnik in krčmar v Jesenicah; Kristan Fran, posestnik in trgovec v S< Rupertu; Zupančič Fran, po sestnik in krčmar v Rakovniku? Hrovat Franc, posestnik na Ratežui M orsoh er Franc, posestnik v Smuki; Gerdun J >ž*-f, posestnik v Zijah; Kajtna Anton, klepar v Ratečah; Rus Ivan, posestnik in trgovec v Travniku; Pehani Franc, posestnik in krčmar v Žuženberku; Slivnik Vinko, posestnik in krčmar v Št. Vidu; Loy Fran, posestnik in trgovec v Kočevju; Gnidovc Josip, po sestnik in trgov«-c v Velikih Lipov Cftb; Leitgeb Vinko, posestnik in pek v Črnomlju; Gschella Fran, posestnik in trgovec v Ratečah; Me teš Peter, posestnik v Zagozden; Zakrajšek Fran, posestnik v I od-smreki; Jakša Štefan, posestnik v Prbišji; Trepečnik Julij, posestnik in trgovec v Ratečah; Strmo le 1'an, posestnik na Hudem; Hočevar Anton, posestnik in krčmar na Studencu; Urbajs Anton, veleposestnik v Podkraju; Tauses Min*, posestnik in t govec na Hribu; Pi oek Fran, posestnik in trgovec v Ribnici; Skubic J ž^f posestnik in krčmar v Črnomlju; Z u pet Pavel, posestnik in mesar v Skoci|anu; Spreitzer Ivan, p :sestnik v Lahini. — Namestniki porotnikov so: Zdravje Miha, posestnik v Prečni; U mek Vin*o, posestnik in mzar v Novem mestu; Avsec Fran. posestnik v Ma-lem SUtenku; Petrič Alojz, posestnik v Brštinu; K oka 1 j Anton, posestnik v BrM nu; Bon Franc, posestnik in mlinar v Gotni vasi; Možina Franc, posestnik in kr ćmar v Rudoifovem; Seničnr Anton posestnik in krčmar v Smolini vasi; Seide Franc, posestnik in trgovec v Rcdolfovero. — Most čez Savo pri Trbovljah bo kmalu <-c-U i/g .-tovljen in se v kratkem izroči prometu. — Izstopi iz katoliške Cerkve. Nemšfcl Usti javljajo, da je v Celju v prvih sedmih mesecih tekočega leta že več ljudi prestopilo k protestantizmu kakor lani v celem letu. Ali je to odgovor na usluge, ki jih dola opat gospod Ogradi nemŠkutarjem? — Nezgoda. V Spod. Polskavi so popravljan studenec pred hišo sedlarja JUfc. Giaseria. Oder se jo podrl in ubil gospodarja — Električna cestna železnica. Z ozirom na nastali štrajk nas je več interesiranih oseb naprosilo, naj priobčimo njihovo pojasnilo o tem štrajku. To nam predložero pojasnilo se glasi: Dne 3. t. m. so imeli uslužbenci električne cestne železnice odhod-nico bivšega preglednika Janka Petriča. Pri ti priliki se je izražala želja, naj se odstrani preglednik Podreberšek in naj se službeni čas zopet tako uredi, kakor je bil prejšnji dve leti. Le tri osebe so bile temu nasprotne, vsi drugi so se s tem strinjali. Pri drugem razgovoru se je pretresalo, kako naj se stvar uredi. Sprevodnik Kotnik je predlagal shod po § 2. v Hafnerjevi pivovarni, na katerega naj se povabijo vsi tisti, ki so se prejšnji večer podpisali za omenjeno zahtevo. Navzočnih je bilo 25 uslužbencev. Sklenilo se je prositi za odpust preglednika Podreberška ih za drug službeni red. Na tem shodu se je do znalo, da je Podreberšek govoril inž. Schwingenschussu, da mi hočemo Štrajkati, dasi na to ni nihče mislil. Z ozirom na to se je soglasno sklenilo, da, če bi bil kdo izmed navzočnih uslužbencev brez pravega vzroka odpuščen, se moramo vsi za njega poteg niti. Drugi dan je bil voznik Jos. Roje z voza aretiran; obdolžen je bil, da je grozil pregledniku Podreberšku, da mu bo že pomagal. Glavna priča je neki ulužbenec, ki je bil pri orožnikih za umobolnega spoznan in poslan v penzijo. Tisti dan popoldne sta bila sprevodnika Šercer in Vene brez opravičenega vzroka odpuščena. Uslužbenci do tedaj še niso bili storili nobenega drugega koraka, kot da so sklenili gori omenjeno prošnjo, in že so bili trije odpuščeni. Na obče zahte-vanje uslužbencev se je sklical shod, ki je protestoval proti temu neopravičenemu postopanju inž. Soh\v;n genschuss* in zahteval, naj vodstvo na omenjeno prošnjo odgovori do prvega izvoza. Žal da misrno bili spoznani za vredne dobiti sploh kak odgovor, dasi bi se bila stvar tako lahko v dobrem poravnala. Ker ni bilo odgovora, smo popustil delo. Našli so se pa nekateri tovariši, ki so prej mnogo govorili, vodili kot predsedniki pogovore in predlagali, kaj naj se stori, a vilic podpisom in častnim besedam Be v odločilnem trenotku izneverili in nas na cedilu pustili. Podpisanih je bilo 25 uslužbencev, držalo pa je besedo le 14 uslužbencev. — Tako sa glasi pojasnilo, ki smo ga dobili od prizadetih samih. Priobčili smo ga, ker vsaki lojalni prošnji radi vstrežemo, zlasti iz delavskih vrat. Ne bomo tega pojasnila devali na kritično rešeto, ali to moramo že povedati, da delavci katerekoli vrste, p r e d n o začno strajkfcti, bi morali najprej občinstvo prepričati, da je pravica na njihovi strani. L Če imajo simpatije občinstva na svoji strani, more even-tuvalen štrajk imeti uspeh. Delavci pa, ki občinstvu ne dokažejo, da se jim godi krivica, pač pa se kar naprej postavijo na stran kakega Go-stinČarja, so že v naprej izgubili svojo igro. Tako klavrnih vodstev, kakor so v ljubljanski tobačni tovarni, kjer se lahko vpnzarjajo škan dah, samo zato, da pride dr. Zaje do dobre službe, takih vodstev pri drugih podietj h ni dobiti. — Zaklalo se je v mestni klavnic ltuoijanskt od 25. do všte tega 30. iuhja t I. 74 *oiov, 4 krave, 1 m k, 2 konja, 161 prašČev, 166 telet, 76 k'>štrunov in kozlov in 3 kozliče. Vp«hanih je bilo 7 zaklanih prašičev in 571 kur m^sa — Semenj. Dne 8 t. m. bilo je na mesečai *t-meoj prignan'h 949 konj in vol^v, 350 krav in telet, skupaj 1299 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor pri konj h dobra, ker so prišli po trovejo živino Korošci, po konje p» L-bi. — Tatvini. Danes zjutraj je bilo mineriu Nikolaju Buiimiru v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah, kjer je prenočeval, ukradenih 100 K denarja, dve srebrni anker remontoir uri, od katerih je im<-la ena oklopno verižico in kot obesek štiri petkron-ske tolarje, v skupni vrednosti 74 K, druga ura je pa imela srebrno verižico v 8 piemenov in za cb^aek ameriški tolar, vreden 6 K »n 6 K vreden baržunast sukn;ić. Tat je neki okrog 20 let stari Hrvat, ki |e bil oblečen v rujavo b&ržunasto obleko in jo je z jutranjim vlakom cdkuril proti Trstu. — M*riji Jordanovi ku hanci na Martinovi cesti št. 36, je biia dne 4 t m ukradena iz spalne sobe srebrna ženska ura. vredna 20 K. — Najdeno truplo. Dne 18. junija so n*šli v Savi pri Trbovljah mrtvo moško truplo, za katero se dosedaj še ni dognalo, kdo da e Utop-ljeneo je videti, da je dobro rejen in okoli 50 !et star OoleČen je v slabo suknjeno obleko, v ušesu je imel majhen otročji uhan, brado je imel pristriženo in je na zgornji 6el)usti škrbast — Konj splaSil se je včeraj popoldne pose»ti.i*iu Jakobu Kodru na Resljevi cesti. Pustil ga |e bil brez varuha in ko so prignali iz semnja več konj, se jih je ustrašil in zdirjal po cesti in zadel v neko aka-c!jo ter so poškodoval. — Aretovana je bila danes Filipina G^rntceva, rodom z Duna|», ker je gospodični T. v nekem hotelu ukradla 20 K vredno j >p>co. Tudi je po raznsh hotelih stanovala in ko je bilo treb* plačati, jo |»* «»dUur>|j». — Patrona pod tramvajem« Včeraj |e ležala nasprou vojaškega strelišča, v relz h električne cestne železnice vojaška patrona in se vnela ter močno počila, ko je šel voz čez nio. — Delavsko gibanje. Včeraj se je z |užoega kolodvora odpe l|alo v Ameriko 8 KoČevar|ev, nazaj pa so prišli 103 Hrvatje in Dalma tinoi. — 56 Hrvatov je šlo z Reke v Hrušico, 20 pa v Ebrnsee na Koro flkem. — Pozabila je včeraj neka dama v vozu električne železnice 5 sl»k, katere so bile zavite v papiriu Odnesel jih je neki kmet, ki je mislil, daBjg zna kaj je v zavitku. — Izgubljene in najdene reči« G. Florjan Tomberger je izgubil včeraj nekje v meatu bankovec za 100 K — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden moški klobuk, dve nsglavni ruti, karton z obleko, dežnik, jermen, nikljasta verižica, palica in ženska torbic«. — Trgovska in obrtniška zbornica v Miskolcu je naznanila trgovski in obrtniški /b »r-> ci v Ljubljani, da se bo letošnji VII. deželni semenj za ječmen v M stolcu vršil dne 17. avgusta t. 1. D tični razglas in izvleček iz poslovnega reda za ta semenj se lahko vpogie-data v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. * Najnovejše no\ice. Atentat na predsednika. Ko se je predsednik Battle v Ordenez peljal 6. t m. po mestu Montevideo, je počila pod vozom bomba, ne da bi bil predsednik zadet. — Heb za — cesarja. M*sto Heb je znano, da najbnlj sovraži avstrijski patrijotizem ter se malo in veliko ogreva le za Prusijo. Neumevno je tedaj, da je občinski svet sklenil prositi cesarja Franca J žefa, naj povodom Bvojega potovanja v Marijine vare obišče tudi Heb. — Grozna nesreča na železnici. Ko je dne 7 t m. piipeljil vlak na most pri Edenu, os^m mil od Puebla (Colorado) s* je most zrušil in trije polni vozovi bo padli v narasle valove. Utonilo je baje 125 oseb. — Mednarodni kongres proti nenravni literaturi se vrši 5 in 6. oktobra v Kohnu. — Veliki požari Na Odrskem je suša posebno velika ter se vsled tega množe požari celih ve »kih vasi. V Nagy Sallu je zgorelo 225 hiš, a veliki gozdovi v bližini gore že tri dni, a vsled pomanjkanja vod** ni mogoče ustaviti požsrv — V Nagy-Bitseju je zgorelo 70 hiš in cerkev z dvema stolpoma. — Umrl je nagloma predsednik koroške trgovinske in obrtne zbor nice A. U m 1 a u f t Telefonska in brzojavna poročila. Zadar 9. avgusta. Pri dopolnilni državnozborski volit vi za mestne občine Zadar Šibenik je bil izvoljen kandidat združenih hrvatskih strank sodni tajnik v Šibeniku Anton Dulibić Pariz 9 avgust?. Pri volitvi v generalne svete je bilo izvoljenih 883 pristašev sedanje vlade. Vlado podpirajoče stranke so pridobile 109 sedežev. Rusko-japonska vojna. Rim 9. avgusta. „Giornale d' Italia^ prijavlja več novih pisem princa Jaime de Bourbon z bojišča, katera pisma osvetljujejo grozo-vitosti, ki jih počenjajo Japonci z vjetimi Rusi. Petrograd 9. avgusta. Uradno se razglaša, da je neresnično po ročilo berolinskega „Localanzei-gerja", da se je portarturški zap> vednik general Stossel usmrtil, ker je zahtevala ruska pesadka, naj kapitulira. London 9, avgusta. Vsi listi komentirajo uradno sporočilo iz Tokio, da Japonci občudujejo genijalni način, kako je Kuropatkin svojo armado znal popeljati nazaj ter se ubraniti preteče katastrofe. Listi pravijo, da se zdaj sele začenja kazati, kak vojskovodji je Kiiroj>atkin. Poslano. *> Nam jtko dragi gosp^ut fa m'šter! Vi delujete l* več kot 30 let v Bevke h; kupili nte od uak ubugih kmetov |*p» posestvo; z dali su* krasno h š j in druga gospodarska poslopja, pogojujete dentr posestnikom, sfcrbeit mrittte za veliko druiinn popije s* v f»rovzu vehko vina; vsiiko leto je veliko otrov; »Khn^ bajte!« (ftrška mavha) gr* pri vsaki b^žji s uibi po carkvi, c -rkveni gotd se vedno bolj krč-, cerkven* travnika in njive dali ste v na|em itd. — A pri vsem tem goHpod%r*t v u nismo Bevčani niki«>/nuto "vitio lekarnarja Vieoolijo, v L| ul>lj >» tii na l>un**Js»Ui cesti se odlikuje po tem, da obsega v resnici naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po S povzetju. 1264—11 Ljubljanska „Kreditna banka'1 v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 8. avgusta 1904. Btaloabenl papirji. 4°/o majeva renta . . . . 4'2'V0 srebrna renta . . . 4°/o avstr. kronska renta . 4°/0 „ zlata tl 4°/0 ogrska kronska „ 40'o n zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4Va7o posojilo mesta Spljet 4l/,«/0 „ Zader 41/,0 o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 Češka dež. banka k. o. . 4% „ „ „ 2.o. . 4*/i°/o Z8t. pisma gal. d. hip. b. 4Vi7o peSt. kom. k. o. z 10°/0 Pr..... 4Vs0/oza8t-Pisma Innerst. hr. 4 V/o » n OTrske cen. dež. hr...... 41/t°/0 z pis. ogr. hip. ban. 4Va70 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4Vt*/o obl. češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel. . . . 3°/o ,i inž. žel. kup. l/tVi 4 V/o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1864 .... n „ .i 1860VB • • • n n »i 1864 .... „ tizske...... zem. kred. I. emisije n n »» »» ii ogr. hip. banke . ii srbske a trs. 100 — „ turSke . .... Basilika srečke , , . Kreditne „ ... Inomoške M . . . Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avst. rcS. križa,, . . . Ogr. Rudolfove „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. . . . Delnice. Južne železnice . . . Državno železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel indr. dr. . . Rima-Muranyi..... TrbovlJ8ke prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valitte C. kr. cekin...... 20 franki 20 niarke ....... Sovereigns ....... Marke........ Laški bankovci..... Rubiji........ Dolarji........ Denar 9rV2B 10015 99-HO 119 25 9710 11905 99-50 100-25 lOO*— 10O55 99 60 99 60 10116 106 65 1C0 50 101*— 100-— 100'— 100-75 98Wi 9910 30265 101 — 183 75 257 -161 50 301-292-274 -90 — 126 50 2090 462-78 — 77*— 66-5325 28-90 67-— 75 — 508- 95 75 631 75 Blago 99 45 100 35 99-50 11945 97 30 11925 101 — 10126 ion- -10155 100 — 9990 10215 10765 101.— 102 — lor- 101- 101 75 10010 304 65 102 — 18V75 261 — 163 50 31150 302 — 279 — 93 50 127 50 2190 472'-8250 82 — 70-5525 29 90 71 -79 60 518 - 86 75 332 75 1605 —16 5 6H8 7.V 63^75 762-1 753 — 949 - 250--612*—I 615 — 433 50 434 50 2280 --,2290 — 491-- 492 — 299 - 302 - 177 50 179 50 11-35 19 l '3 2345 £**95 11722 95-10 253 4-84 11-39 1905 23.55 24 03 117-42 95 25 354 4-98 Žitne cene v Budimpešti. Dne 9. avgusta 1604. Trrinln. Pšenica za oktober . . „ „ april 1935 . . Rž „ oktober 1904 . Koruza „ september . . ti niaj .... Oves „ oktober . . . Efektiv. B vin. višje za 60 kg K 10-81 „ 60 „ „11- „ 50 „ 849 m 60 „ „ 7 36 ■i K) „ „ 7 40 60 „ „ 7 b7 Heteorulogičuo poročilo. !»in* »i*d anar<*» ^^-v. Hr*lrU uraud »R.-. n nur Avgust I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. S.* is Vetrovi 8 9. zv. 737 2 23 7 er. j vzhod del. oblaC. 9. 7. zj. 738 1 20 3 brezvetr. dež ■ 2. pop 7363 245 8r.jjvzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 24 9°, normale: 19 4°. Mokrina v 24 urah : 0 0 mm. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob bolezni in ob smrti predrage matere, oziroma taSče in stare matere, gospe Ane Lah-ove izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejso zahvalo. Posebno se pa zahvalju jemo Se za častno spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku in za podarjene krasne vence. V Ljubljani, 9. avgusta 1904. [2253 Obitelj E, Uh-ova. « « Umetni led iz iekoče vode dobavlja v vsaki množini najceneje pivovarna Jtscher 2225-3 v 3eljaku* » » V y y ^ y ^ y ^ ^ y ▼ ^ ^y ^ ^ ^ ^ ^ V" y Y ^ Y 55 Grenčica Ploriaa" in likšr '-•"> Florian" najboljša kapljica za želodec. 55 Stenografe popolnoma vešče slovenske in nemške stenografije, sprejme s 15 avgustom t. 1. pisarna dr, V. Krisperja in dr. Fr. Tominška. Strojepisci, izurjeni v pisarniških opravilih, imaio prednost. Ponudbe na pisarno. Plača po dogovoru in zmožnosti. 2248-1 Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnice G. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Ivrodl is v'oaK&.<»g*> reda.. veijaven od dne i. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PKOGA ĆEZ TRBI2. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni ?xak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.^f- ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Au8see, Solnograd, čez K'^in-Reiflin^, v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. - Ob 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzens-feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein -Reifling v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Pranzensleste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo. Pariz, čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost Monakovo iLjubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. koi. PROGA IZ TRBI? \. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, ^Monakov • 4ubijana direktni voz I. in II, razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, ^ assee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razr), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4.uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Soinograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOĆEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. -Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri f>9 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in prazrikih. — Čas prihoda in odhoda je označec po srednjeevropejskeju čafrj ki je za J min. pred krajevnim, časom v Ljubljani se sprejme v tukajšnji manufakturni trgovini. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2195—3 Pekarija na Tržaški cesti at. 4, blizu tobačne tovarne se odda za novemberski termin v najem. 2215 i Lepo stanovanje obstoječe iz 3 sob, kabineta in pritiklii. se odda takoj ali meseca novembra. Več se izve na Tržaški ceati Niev. 4. 2218 z 13X18 se procia.- 22; Več pove upravništvo »Si Nar«. veliki Kolodvorska cesta št. I8( je lepo, pripravno tC stanovanje s 3 sobami in pritklinami za novem ber t. 1. ali tudi preje za oddati. Iščem trgovskega 1 i veščega slovenskega in nemšk jezika v govoru 'n pisavi in k»t« r bi se dal porab ti tudi za koiltoarafrl dela. pir.ulbe ra tvrdko HenriV Kenda v Ljubljani. 22f> Ljubljanska kreditnu banka v Ljubljani Podružnica v Kupuje ln fb6 vrste rent, sastavnih mnnalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. CELOVCU. prodaju pisem, prijoritet, ko- Akcijski kapital 14 1,000.000-— Zamenjava in skskonptuja Daje prsdujme na vrednostna "papirja, izžrebano vrednostne papirje in "2sl-vslztcl]e sredico proti vnovčoje zapale kupone. icvurscnJ. IsEgru/toi- Vinkuluje in devinkulujo vojaške ženitninsko kavcije. K3T Eskompl in ink^nno ni«nl< "V-; JJ3T Borzna naročila. "kJI Podružnica v SPLJETU. Denarne vlojre Mprejema ▼ tekočem računu ah na vtožne knjižico proti agodnim obrestim. VloSeui denar obrestajo od dne vloge do Ido vzdiga, 39—90 Promet s čeki In nakaznicami. zBiaoilo otvoritie« Dovoljujem si s tem p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznaniti, da sem prevzel popolnoma novi v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 22 "Mi ■ r :*1 in ga bom otvoril v sredo, dne 10. avgusta t. L, s Začetek koncerta ob 8. uri. Vstopnina 30 vin. za osebo. ; slavne društvene godbe pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika. -- V hiši sem priredil tudi sedanji dobi povsem primerno urejeno Z 2 najnovejšima biljarjema ameriškega sistema svetovno znane tvrdke Henrik Seifert a sin, Dunaj. 2247 Na razpolago so slavnemu p. n. potujočemu občinstvu lepe, popolnoma nanovo urejene sobe za prenočevanje po nizkih cenah. Opirajoč se na svojo dolgoletno izkušnjo v največjih podjetjih tuzemstva in inozemstva in zadnjih 5 let kot restavrater in kavarnar, se čutim usposobljenega, da ustrežem najdalekosežnejšim zahtevam cenjenih gostov. — Točilo se bo izborno marčno pivo iz združenih pivovarn Laški trg-Žalec ter svetovnoznano staro plz^ensko pivo iz meščanske pivovarne Plzenec pri Plznu, kakor tudi izborna štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček in pristna istrska vina; dalje najfinejše likerje, desertna vina, tuzemski in inozemski Šampanjec itd. itd. Svojo že dobro znano izborno kuhinjo bom izkusal po močeh še izboljšati. Priporočujoč najtopleje velecenjenim gostom svoje novo podjetje in proseč najštevilnejšega obiska bilježim z odličnim spoštovanjem vdani kic :ivov hotelir in kavarnar hotela Ilirija-. 7.*; Izdajatelj in odgovorni irednik: Dr. Ivan Ta? i ar. Lastnina in tisk n Karo dne tUkarne* D65C D+.0++C RS1