PROLETAREC ŠTEV.—NO. 765. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 11. maja (May 11th), 1922. LETO—VOL.—XVII. Uprmvmiitra (Office) IIS) WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. Politika ameriške vlade napram sovjetski Rusiji. Poleg Francije se najtrdovratnejše upira priznati ruski sovjetski režim vlada Zedinjenih držav. Reakcionarna, kapitalistična Francija sovraži sovjetsko Rusijo, ker se brani plačati miljarde, ki jih je posojevala Francija carskemu režimu. Sovraži Rusijo, ker je pre-ilavroke ljudskih interesov. Sovraži jo, ker se brani postati kolonija mednarodnega kapitalizma, sploh zalo, ker se brani postati strogo kapitalistična država. Francija prav nič ne kroti svojega sovraštva do sovjetske Rusije. Ne olepšava ga s frazami in francoski dr-iavniki ne izbirajo besedi za obsojanje Rusije. Vladna Francija je danes največji sovražnik ekonomske obnove Evrope. S svojim militarizmom in intrigarsko diplomacijo je pritirala Evropo do kaosa, ki grozi postali katastrofalen in Lloyd George je prišel s svojo ge-lovsko ekonomsko konferenco, da skuša rešiti kar se sploh more rešiti. Konferenca v Genovi je v teku, toda dosegla ni še ničesar. Rusko vprašanje je na nji zapleteno kakor je bilo v začetku. Diplomatje vedo, da so prišli skupaj z namenom izvleči Evropo iz gospodarskega kaosa in splošne mizerije. Zavedajo se, da je Rusija potrebna ostali Evropi, kakor se Rusija zaveda, da ji je potrebna Evropa, Amerika in ves ostali svet. Časi kitajskih zidov so izginili. Meje se lahko zastražijo, država se lahko še vedno zapre v svoje meje, toda s tem odtrga izvenmejne ude od svojega telesa. In vsi deli trpe posledice. Lloyd George je upal, da se udeleži genovske konference tudi Amerika. Zedinjene države so danes ekonomsko najjačja kapitalistična sila. One so v položaju največ pomagati pri delu za ekonomsko rekonstrukcijo Evrope in tudi Rusije, ki se jo danes v kapitalističnemu svetu smatra kakor poseben kontinent vsled njenega novega režima! Rusija je pogazila svetost načel privatne lastnine in to jo je odtujilo kapitalističnemu svetu. Na povabilo za udeležbo genovske konference je odgovorila ameriška vlada, da se še ne bo vmešavala v evropske zadeve, prvič, ker mora Evropa prej sama pokazati resno voljo delati za gospodarsko obnovo in evropske države morajo prenehati s sovražnim zadržanjem med seboj; in drugič, ker ameriška vlada še ne zaupa ruski sovjetski vladi. Hardingov kabinet je poslal v Svet že več izjav v Jeni ali drugi obliki, v katerih izreka, da Amerika ne bo priznala ruske sovjetske vlade dokler ne spremeni svojega režima in preneha s sedanjo gospodarsko politiko. Hughes, ameriški državni tajnik, izjavlja, da je resno občevanje s sedanjo rusko vlado nemogoče, ker ji ne more zaupati. Kar bi danes sklenila, bo že ;o ji bo dana prilika, prelomila. To je Hughe- sovo mnenje in to je bilo tudi "mnenje" Wilsonove administracije. Robert Lansing, ki je bil enkrat državni tajnik za časa Wilsonove administracije, je pred nedavnim dejal: "Mi si ne moremo dovoliti niti za trenotek pozabiti karakterja ljudi, ki danes poskušajo vladati Rusijo, niti nam ne smejo iti iz vida teorije o vladi, po katerih se ravnajo. Oni ne smatrajo vlade tako kakor jo smatra civilizirano ljudstvo. Oni so vrsta teoretikov in slabše, ki se predstavljajo kot državniki. Oni so neodgovorni kakor otroci in nevarni kakor divjaki." To, kar misli Lansing, misli tudi Hardingova administracija, kajti politika sedanje ameriške vlade napram sovjetski Rusiji je za las enaka politiki bivše Wilsonove administracije. Ameriška vlada še sedaj priznava za zastopnika ruske vlade v Washingtonu Boris Bakmetova, katerega je poslala sem Kerenskijeva vlada. Bakmetov je v vlogi ruskega poslanika potrošil $187,000,000, katere mu je posodila ameriška vlada. In kadar se bo pričela ameriška vlada pogajati z rusko za priznanje, bo zahtevala od ruske vlade tudi priznanje dolga, ki ga je napravil Bakmetov v imenu Rusije. Kakšne so zahteve ameriške vlade napram Rusiji? V kratkih besedah povedano: Buržvazna, kapitalistična Amerika zahteva predvsem, da mora Rusija prenehati s politiko socializacije industrije in naravnih bogastev. Vpbstaviti mora svoje finance na podlagi, ki je v veljavi v drugih deželah. Priznati mora načelo privatne lastnine in jo protektirati. Pri dajanju koncesij tujim kapitalistom mora dati dovoljne garancije. Ameriška vlada smatra, da sovjetska Rusija ni sposobna izvleči se iz ekonomske krize s svojimi močmi in raditega rabi tuj kapital, tuje blago in tuje strokovnjake. Rusija sama priznava, da rabi tuj kapital in izdelke, da potrebuje strokovnjakov in da je pri volji dati koncesije tujim sindikatom. V tem priznanju ni ničesar slabega, kajti evolucijskih zakonov se ne more preskakovati. Mogotci v ameriškem kapitalističnem svetu mislijo, da morajo s taktiko zavlačevanja Rusijo prisiliti, kakor so jo deloma že, da daje kapitalizmu čim boljše pogoje. Ameriški kapitalizem ni samo najbolj razvit, ampak ima tudi najbolj premetene predstavnike. Oficiel-na Amerika ni zastopana v Genovi, toda pravi ameriški državniki, predstavniki ameriškega kapitalizma, so v Genovi in zavzemajo tam prominentno mesto. Oni dajejo svoje pogoje zastopnikom različnih vlad in strogo pazijo, da jih pri dobivanju koncesij in tujih trgov kdo ne prehiti. Rusija je mnogo pretrpela med vojno in še več tekom zadnjih par let. Krvavela je v borbi, da obvaruje pridobitve^ revolucije. V Genovi je pokazala, da se ne bo uklanjala diktatom mednarodnih finančnikov. Pripravljena je dati koncesije, pripravljena plačati dolgove prejšnjih ruskih vlad, toda pri tem ima tudi svoje tirjatve in svoje zahteve. Njej je mnogo ležeče na tem, da jo priznajo evropske in ameriška vlada. Stike z zunanjim svetom potrebuje in potrebuje izdelke, ki se jih producira v industrialno razvitih deželah. Potrebuje tuj kapital za developiranje svojih naravnih bogastev, za izboljšanje transportnega sistema in za zgradbo industrije. Toda diktatov iz Pariza, Tokija, New Yorka in Londona ne potrebuje. Hughes in Lan-dis nimata pravice diktirati ruskemu ljudstvu, kako vlado naj si izbere in kako naj si uredi svoje notranje zadeve. ' * Amerika je priznavala carski režim in z vlado carjevih krvnikov je bila v diplomatičnih stikih. Priznavala je turško vlado in priznavala je druge vlade, ki so bile tiranske, ki so zakrivile in podpirale morije na debelo in odrekale ljudstvu vsake pravice. Ali — te vlade niso verjele v načelo socializacije in so protekti-rale privatno lastnino. Rusija ne bo šla nazaj tako daleč, kakor zahtevajo mednarodni kapitalistični interesi. Pripravljena je kooperirati s kapitalizmom v kolikor je to sploh mogoče, kajti kapitalizem je danes še sila, od katere od-visi Rusija. Brez njegove pomoči se bo Rusija le počasi izmotavala iz gospodarskih razvalin, katere ji je zapustil carizem, svetovna, vojna, blokada in kontrarevolucija. Kapitalisti vedo, da so kompromisi med rusko vlado in njimi stvar, ki se je izcimila pod pritiskom razmer. V Washingtonu in povsod vedo, da je sovjetski režim nasproten kapitalizmu. Pogodbe, narejene ž njim, ne bodo trajne, kajti Rusija bo vodila boj za socializacijo in gradila svojemu gospodarskemu ustroju podlago socialističnega družabnega reda. Dik-tati ameriške vlade gredo za tem, da se Rusija odvrne od te politike, če hoče dobiti priznanje "civiliziranih" vlad. Boj med novim in starim družabnim redom se ne bo mogel zaustaviti in Rus ja, nova Rusija, bo s kapitalizmom v trajnem boju. Finančni svet hoče poriniti Rusijo toliko nazaj v kapitalizem, da bi se jo potem razvojno z ruskim ekonomskim življenjem privedlo popolnoma v tok kapitalizma, v katerem so druge "civilizirane" dežele. Boj se vrši med načelom privatne lastnine in načelom socializacije. Rusijo se bo morda prisililo dati kapitalizmu že znatneje koncesije. Mogoče je, da postane razvojno tekom let napol burž-važna država. Toda stare Rusije, kakršno hoče Hughes in Lansing v imenu ameriškega kapitalizma, ne bo več. In princip socializacije bo v Rusiji ostal v ospredju. Razvijal se bo v vseh drugih deželah, kajti socializem ima danes za sabo armade ljudstva, ki se vsposabljajo za družabni red, ki bo slonel na socializaciji produktivnih in distributivnih sredstev. Amerika in nekatere druge države se danes še upirajo priznati sovjetski režim. Toda ta obstoji in računati morajo z njim, kadar računajo z Rusijo. Priznati jo danes pomeni pomagati svetu priti čim preje iz mi-zerije, kajti če jo danes nočejo priznati, jo bodo prej ali slej morali. Zato boljše prej kakor pozneje. t^ ti?® Nasprotni interesi, nasprotno mišljenje — iz tega ne more rezultirati nič druzega kakor boj. Konvencija Amalgamated Clothing Workers. Dne 8. maja je pričela zborovati v Chicagi pdi redna konvencija unije krojačev (Amalgamated {CM ing Workers of America). To je ena najjačjih ameri-ških unij, ki gre z duhom časa naprej in odklanjaš starelo taktiko kakršne se drži Gompers in njegoit pristaši. Unija krojačev je tekom zadnjih let z naporni« boji priborila krojaškemu delavstvu toliko ugodno sti, kakor malokatera druga unija enake velikosti, Kro jaško delavstvo ima sedaj tudi besedo v krojaški i» dustriji, kar je prvi korak v tem obratu k industrial« demokraciji. Amalgamated Clothing Workers skrbi za izobrazi) svojega članstva na razredno zavedni podlagi. V ta nt men prireja predavanja, vprizarja kino-slike, izdaji knjige in obligatno glasilo "Advance", ter na ram druge načine skrbi, da je njeno članstvo pravilno po učeno o vseh važnih dogodkih in o vsem kar je važat za organizacijo krojaškega delavstva. Po raznih mfr stih republike lastujejo njeni unijski lokali dvorani, knjižnice in čitalnice, zabavne prostore in izdajajo lokalna glasila. Sidney Hillman je generalni predsednik te uniji in Joseph Schlossberg generalni tajnik. Schlossberg ji v imenu unije poslal konvenciji socialistične stranki ki je zborovala zadnji teden v Clevelandu, pozdrav,i katerem izreka željo, naj sklepi strankine konvenciji vodijo do čimprejšnjega strnjenja sil v mednarodne! delavskem gibanju. Dne 1. maja je pričela v Clevelandu zborovati draga najjačja unija krojaškega delavstva, International Ladies' Garment Workers' Union, ki v naprednosti m zaostaja za prej imenovano unijo. Obe sta tesno zdro ženi in vsaka deluje na svojem polju. Amalgamated Clothing Workers je dosegla ob pre-teku zadnje pogodbe s podjetniki v Chicagi uspeh, ki je v teh časih značilen. Podjetniki so se pripravljal da zadajo v teh časih tudi tej uniji udarec, kakršu dobivajo unije drugih strok. Tega niso dosegli in ii na pogajanjih za obnovitev pogodbe se je dosegel sporazum. Unija je popustila edino v zahtevi za znižanje plač, in sicer za okoli 10 odstotkov. Vse druge pridobitve, ki so za krojače v delavnicah moških oblek velikanskega pomena, so ostale v veljavi. Kapitalistična "Daily News" je pred par dnevi priobčila članek, v katerem primerja krojaško unijo in unije stavbinskih strok. Unije stavbinskega delavstva so pod vodstvom konservativcev, ki ne verujejo v razredno zavednost delavstva in so sovražniki si» alizma. 'S svojo -nerazsodno taktiko so zavedli boj stavbinskega delavstva v tako neugodne struge, da bo uniji imela težko pot pridobiti si nazaj svoje staro, utrjeno stališče. Namesto, da bi se ravnala po načinu, kot p vpotrebljavajo krojaške unije, se zatekajo k zastarelemu sredstvu metanja bomb, kar služi kakor nalašč pro-vokatorjem in vsemu, kar je sovražnega unijam. Krojaške unije ne kličejo Landisev za razsodnike, prevdarijo situacijo, premerijo svojo moč, prera jo, koliko lahko zahtevajo in koliko pri pogajanjih ko popuste. Unije, ki imajo v vodstvih ljudi, kakor jupr. gamated Clothing Workers in International La Garment Workers' Union, morajo doseči zmage liki meri, v kolikor so v obstoječih razmerah m Stavbinsko delavstvo v Chicagu se od krojaških lahko marsikaj nauči. Omenjeni dnevnik priznava, da so vodstva krojaških unij radikalna, da uče socialistični evangelij, toda jim daje priznanje v tem, da znajo biti razsodni v odločilnih momentih, kar se o vodstvih konservativnih unij ne more reči. Konvencija socialistične stranke je ponovno naglašala važnost prejeti vrste unijskega delavstva s socialističnim duhom in stranka bo še sistematičneje delovala za pridobitev vpliva med strokovno organiziranim delavstvom. V tem je vzrok, da nazadnjaški unijski voditelji tako roh-ne zoper "radikalce", ki hočejo "uničiti" Ameriško Delavsko Federacijo. Obratno je res: Kajti če bo Gomper-sova mašina še dolgo kraljevala, bo šla A. D. F. rakovo pot. Kako se napreduje, je pokazala A. C. W, of A. in L. G. W. U. Ameriško delavstvo naj prečita zgodovino bojev teh unij in načine, po katerih so se vršili. Spoznalo bo, da krojaško delavstvo pozna poleg zahtev la povišanja plač tudi druge zahteve, take, ki vodijo v industrialno demokracijo in v socializem. Za tak unionizem se mora učiti. Naloga zavednega delavstva je, da uče nezavedne in na ta način izpodkopava tla zaostalemu ameriškemu strokovnemu unionizmu. Dunajska delovna unija socialističnih strank. Zadnja konvencija socialistične stranke je sprejela predlog, že objavljen v tem listu v konvečni agen-di, ki se glasi, da naj vloži ameriška socialistična stranka stranka takoj aplikacijo za pristop k mednarodni delovni uniji socialističnih strank s sedežem na Dunaju. V poročilu o strankini konvenciji na drugem mestu je poročano, kaki argumenti so vodili konvencije do tega zaključka. Tu hočemo navesti le nekaj podatkov o Dunajski delovni uniji socialističnih strank, h kateri pristopa sedaj ameriška socialistična stranka. Ustanovna konferenca se je vršila meseca februarja 1921 na Dunaju. Sklicale so jo tiste socialistične stranke, ki se niso strinjale s taktiko moskovske Internacionale, niti niso soglašale z drugo Internaciona-lo, Bila je sklicana z namenom, da se ustvari orodje, eno telo, ki naj bi delovalo za strnjenje vseh delavskih strank v eno Internacionalo. Ustanovno konferenco je otvoril sodrug Longuet iz Francije. V pozdravnem govoru udeležencem je dejal sodrug Fride-rich Adler med drugim sledeče: "Ne udajmo se iluziji, kakor da bi se dala Internacionala vzpostaviti na tn mah. Današnja konferenca ne reprezentira Internacionale v smislu ideala, ki nam je pred očmi. Dandanašnji sploh ni nobene Internacionale v pravem pomenu besede. Prav tako kakor na konferenci v Genevi (Švica) in v Moskvi, je tudi tukaj v resnici zastopana jsamo tretjina svetovnega proletarijata. Naloga konference bo ustvariti orodje, ki naj omogoči vzpostaviti resnično Internacionalo. Ne bomo ustvarjali Internacionale sedaj, ker čas zato še ni zrel, temveč u-stvariti hočemo delovno skupnost strank, ki bo ime-| la smoter delovati za idejo Internacionale, obsegajoče j ves svetovni proletarijat. Dunajska delovna skupina socialističnih strank ima največ zaslug, da se je dne 2. aprila to leto vršila v Rerlinu konferenca zastopnikov dunajske skupine, drage in tretje Internacionale. Nadaljno zaslugo na tej konferenci ima v tem, da je igrala vlogo posredo-I Talke med predstavniki druge in tretje internaciona- le in da je konferenca res storila prve korake za ze-dinjenje delavskih vrst v enotno mednarodno fronto. K Dunajski delovni skupini socialističnih strank pripadajo: Avstrijska socialistična stranka, ki ima 491,950 članov; nemška socialistična stranka v Čeho-slovakiji; Independent Labour Party na Angleškem; francoska socialistična stranka; nemška neodvisna socialistična stranka; skupina ogrskih "emigrantov" na Dunaju; letska socialdemokratična stranka; revolucionarne socialistične stranke c Rusiji; švicarska social-socialistična delavska konfederacija (Paole Zion); romunska socialdemokratična stranka; socialdemo-kratična federacija v Bukovini; socialdemokratična stranka v Banatu; menševiki in levo krilo revolucionarne socialistične stranke v Rusiji; švicarska socia-demokratična stranka. Če smo pravilno poučeni, spada k tej uniji tudi socialistična stranka Jugoslavije; vsekakor so spadale k njej pred združenjem socialističnih skupin v Jugoslaviji slovenska socialdemokratska stranka in srbska socialistična delavska stranka. To pomlad so vložile aplikacije za pridruženje k dunajski delovni skupini še sledeče stranke: Partido Socialista v Argentiniji, ki je najjačja socialistična stranka v deželi, nadalje ogrska socialdemokratična stranka, čehoslovaška socialdemokratična stranka, finska socialistična stranka, grška socialistična stranka, desno krilo revolucionarnih socialistov v Rusiji in španska socialistična delavska stranka. Zelo jako gibanje za pridruženje k dunjaski uniji je tudi v italijanski socialistični stranki. Med stranakmi, pripadajoče k dunjaski socialistični uniji, so ene izmed najmočnejših socialističnih strank na svetu. Eksekutiva J. S. Z. je pred konvencijo socialistične stranke razpravljala o pridruženju k dunajski uniji, kajti tak predlog se je nahajal v konvečni agendi. Po daljšem diskuziranju je prišla seja do zaključka, da je vsled še vedno vzrujene situacije med ameriškim delavstvom za stranko bolje, ako deluje samostojno za isti cilj kakor ga ima v svojem programu dunajska unija. Večina konvencije je zastopala mnenje, da bo stranki omogočeno delovati afektivnejše za združenje mednarodnega delavstva v okvirju Dunajske delovne skupine socialističnih strank, zato je zaključila, da se ji pridruži. Berlinska konferenca, zborujoča meseca aprila, na kateri so bili zastopniki vseh treh mednarodnih skupin, je izvolila odbor devetih članov, ki deluje kot pripravljalni odbor za sklicevanje nadaljnih skupnih konferenc. Koraki za zedinjenje delavskih strank so torej narejeni in od dobre volje vseh prizadetih faktorjev je odvisno, kako hitro bo to delo napredovalo. Ameriška socialistična stranka na teh konferencah vsled sklepa zadnje konvencije ne bo zastopana kot samostojno telo, ampak kot pridružena stranka dunajski skupini. Polna mošnja zlata ne pomeni polne glave pameti. Nekateri naši ljudje, prepojeni hlapčevskega duha, se pa vendar pred takimi, ki imajo mnogo zlata, pa nič pameti, priklanjajo do tal. Svoje učitelje pa zaničujejo. Če je pred menoj močvirje, na drugi strani pa krasen vrt, ne pridem nikdar vanj, dokler bom dekla-miral, da je močvirje grdo. Čez moram priti, in če ni druge poti, je treba tudi zagaziti v mlako, zavihati rokave, pa odkidati blato. SEMINTJA. 6. maja v Kirvinu. — Od živali do človeka. — Senca Vatikana. — Legenda o raju in drugem. — Svoboda bogoslužja. — Cerkveno zlato in glad. — "Samo Bog ima pravico". — Šusteršičeva brošura. V Kirvinu, Texas, so našli sedemnajstletno Eulo Ausiey umorjeno. Sumnja za umor je padla na črnce. Vse belopoltno prebivalstvo je hitelo iskati storilce zločina.' Tri črnce so prijeli in eden je po daljšem mučenju priznal krivdo umora. Množica jih je vlekla na prazno stavbišče sredi trgovskega dela mesta, privezala tistega, ki je umor priznal, k staremu plugu, nanosila okoli drv in ga zažgala. Črne ni kazal posebnega strahu, pripoveduje poročilo. Ko ga je začel objemati plamen, je kričal, naj sežgo tudi njegova tovariša, ki sta toliko kriva kakor on, nato pa je pričel peti: "O gospod Bog, k tebi prihajam ..." Ko je bilo delo sežiganja s tem završeno, so privezali drugega in nato tretjega. Zadnji je opazoval muke obeh, predno je prišel na vrsto. Množica je rajala okoli ognja in nosila skupaj kurivo. To se je zgodilo dne 6. maja 1922 v Kirvinu, Zedinjene države. * * * Bryan in drugi, ki vodijo propagando proti teoriji evolucije o postanku človeka in trdijo, da ga je ustvaril Bog natančno tako kakor je zapisano v bibliji, bi morali nekoliko premišljevati o slučajih, kakoršen se je dogodil v Kirvinu. Trije črnci vlove mlado dekle, naslajajo na nji svoje živalske strasti in jo nato umore. Drhal, ki misli, da izvršuje nepisano postavo in uveljavlja pravico in kazen, z enakimi zverinskimi strastmi mori in z največjo naslado gleda trplenje žrtev. To niso izjemni slučaji; niti se ne dogajajo samo v južnih državah ameriške Unije. V eni ali drugi obliki se dogajajo povsod, kjer žive ljudje, ki še niso ljudje in še dolgo ne bodo. Žival se počasi, silno počasi umika iz stvora, ki se naziva človek. Vzelo bo še mnogo generacij, predno bo človeštvo zrelo za CIVILIZIRANO civilizacijo. Danes imamo še barbarsko civilizacijo, ker je človeštvo objeto še z barbarizmom. * * * Krščanske religije, ki so v zadnjih stoletjih igrale tako važno vlogo v zgodovini, so potisnjene v ozadje na inanjpomembne pozicije. Konference diplomatov bi se pred nekaj desetletji ne mogle vršiti brez sodelovanja papeževega Rima. Dans se v Genovi sprehaja le senca stare moči rimskega papizma. Pij XI., sedanji papež, v pismu državnemu tajniku kardinalu Gasparriju izvaja, da je treba priznati sovjetsko Rusijo in ji pomagati gmotno in moralno. To ni storil iz prijateljstva do boljševi-kov, katere obsoja v isti meri kakor ves kapitalistični svet. Papež želi rešiti vpliv religije in stare institucije v kolikor se dajo rešiti. Če se tira kaos naprej, bo svet zagazil v anarhijo, iz katere ne bo izhoda par desetletij. Sovjetska delegacija v Genovi je dovolila Vatikanu poslati v Rusijo duhovnike, jezuite, da bodo študirali ta-mošnji položaj. Klerikalni listi trdijo, da bodo šli v Rusijo opravljati rešilna dela v kraje, katere je obiskal glad. Šli bodo tja, ako bodo sploh šli, brez kakega posebnega namena. Za katolicizem se ne more med pravoslavnim ljudstvom ničesar doseči. Vatikan ne more nu- diti ruskemu ljudstvu nikake pomoči. Vatikan hoče po kazati, da je še vedno važen in razne vlade mu dopu ščajo to veselje, ako nimajo škode od tega. * * * Medtem, ko nekateri religiozni fanatiki zahtevaj« da mora iz ameriških šol izginiti nauk o evoluciji kakor jo uče znanstveniki, se je našel metodistični pastor Rev B. D. Evans, ki je ob nekem nastopu pred verniki v Co lumbusu, O., dejal, da so krščanske religije obsojene v pogin, ako ne spremene svojih svetopisemskim legend? toliko, da bodo soglašale z nauki vede. Adamov raj jo označil za pravljico. Kajti Adama in Eve ter njunigi raja ni bilo. Kar bo posebno razdražilo katolike, je njegova izjava — izjava duhovnika — da ni nikakršnih pravih dokazov, ki bi podprli nauk o brezmadežne® spočetju Marije, matere Kristusa. Cerkveni "učenjaki' vseh religij vedo, da je marsikak biblijski nauk navadni legenda. In kar je za vodstva religij posebno neprijetno je to, da s širjenjem naukov znanosti med ljudstvom obledevajo svetopisemske razlage med tistimi masami« ki so Petrova skala za vsako religijo. Dokler je bilo ljudstvo bolj zaostalo, so. duhovniki mnogo govorili o čude žih, o vstajenju in podobne reči. Danes se je ton pridigarjev veliko izpremenil. Čez deset let se bo še bolj. Ako bi vstali iz grobov ljudje, ki so poznali religije, kakršne so bile pred petdesetimi leti in prej, bi se čudili današnji spremembi religij. Vendar se v splošnem ni mnogo spremenilo v njih, kajti znanost polagoma podjarmlji razum povprečnega človeka. * * * Čičerin, ruski komisar za zunanje zadeve, je v to novi izjavil, da je bogočastje v Rusiji svobodno. Sv« pravoslavne cerkve je v Rimu podal izjavo, ki zanikava Čičerinovo trditev. V nji navaja, da so sovjetske oh-lasti v štirih in pol leta sovjetskega režima eksekutiraie 28 škofov in 1000 drugih duhovnikov. Mnoge cerkve« zaplenili in jih spremenili v gledališča. Zaplenili so ji« zlatnine in dragulje in verske aktivnosti oklepajo z ra>| nimi omejitvami. V Moskvi so nalepili po stenah in kjerkoli mogoče geslo: "Vera je sredstvo za opajanje ljud-l stva." * * « V izjavi rimskega koncila pravoslavne vere se nel more najti ničesar, kar bi dokazovalo, da bogoslužje! Rusiji ni svobodno. Pravoslavna cerkev v Rusiji je bili orodje carizma in car je bil njen poglavar. Službovanje! pravoslavne religije carizmu še ni bogoslužje. In tisofi! pravoslavnih duhovnikov korumpirane ruske pravo-j slavne vere je bilo v službi kontrarevolucije. Carizem hočejo, bogoslužje v Rusiji pod carizmom pa ni bilo svobodno. To lahko potrdijo katoličani in pripadniki drugih ver v Rusiji. * * * Suša, blokada, vojna in revolucije so vzroki, ki so pahnili miljone ruskega prebivalstva v pomankanjeii bedo. Vlada je storila vse, kar je v njenih močeh, dajo omili. Mednarodno delavstvo ji je prišlo na pomot, Kapitalistične vlade pomagajo in celo nekatere religiozne organizacije izven Rusije delujejo v ruski pomožni akciji. Ruske cerkve imajo veliko zlatnine in dragih kamnov. Rusko ljudstvo je bilo pobožno in je tako še danes. Kar mu niso vzeli veleposestniki in carjevi biriči, so mu vzele cerkve. Sovjetska vlada je pred par meseci izdala dekret, ki zahteva od ruskih cerkva izročitev del zlatnin in draguljev. S tem naj hi se omogočilo nakupovanje nadaljnih množin živila! prebivalstvo v po suši prizadetih krajih. Tikhon, pa-1 triarh ruske pravoslavne cerkve, se je uprl temu dt-a kretu in je vsled tega prišel pred sodišče. Država« pravdnik ga je nagovoril z "državljan Balajvin" in ga vprašal, kaj je njegov poklic in nad kom vlada. "Jaz vladam vse verne v Rusiji, cerkve in premoženje teh cerkev, ki ne more biti vzeto od nikogar drugega kakor od Boga," je odgovoril "državljan" Tikhon, pred katerim se verno rusko ljudstvo klanja kakor se klanjajo verni katoličani pred svetim očetom v Rimu. Ko so ga opomnili, da se s čezmernim premoženjem ruskih cerkva lahko reši miljone Rusov pomankanja, je odgovoril, da to ni njegova stvar, ampak stvar vlade. Vlada, ne cerkev, mora skrbeti za prebivalstvo. In ruska vlada bo skrbela; sredstva bo vzela tam, kjer se nahajajo. Patriarh Tikhon bo lahko igral vlogo mučenika, loda carističnega pravoslavja to ne bo obudilo. * * Dr. Ivan Šusteršič, ki živi v Voldersu na Tirolskem, je pretrgal svoj molk in izdal brošuro z naslovom "Moj odgovor", ki je vzbudil v deželi slovenskega klerikalizma veliko zanimanje in tudi senzacijo. Šusteršič v nji obsoja klerikalizem, katerega je on pomagal ustvariti na Slovenskem in kjer je pod njegovim vodstvom podjarmil veliko večino prebivalstva in ga vslužbil Habsburžanom in Rimu. šusteršič ni odpadel od vere. V brošuri zagotavlja, da si je zbistril pojme in je veren kakor je bil. Toda klerikalna stranka na Slovenskem je po njegovem SEDANJEM mnenju veri škodljiva. Če bi jo on še vedno vladal, bi ne bila škodljiva. Med vojno, posebno prva leta vojne, je bila slovenska klerikalna stranka bolj avstrofilska kakor dunajska vlada sama. Šusteršič je posvečal kranjsko deželo Jezusovemu srcu in Habsburžanom. Preklinjal je Srbe in klical nanje ogenj in žveplo. V brošuri pripoveduje,, da sta bila v začektu tudi drja. Krek in Korošec avstrofila, pozneje pa so se iz taktičnih razlogov razdelili v "Jugoslovane" in avstrofile. Stranka bi si ohranila na ta način čisto lice v vsakem oziru, bodisi da zmagajo zavezniki ali pa centralne sile. Klerikalizem hlapčuje dinastijem kapitalizmu in Rimu; drugačen ne more biti. šusteršičeva brošura bo marsikake-mu klerikalcu na Slovenskem pripomogla do več luči. Dragega pomena nima. * * * Patriarhi, Šušteršiči in podobni podporniki starih stebrov postajajo iz velikih, imentnih ljudi žive slike prošlosti, ovite v staro slavo. Izmed enainštiridesetih dinastij, ki so vladale Evrope pred vojno, jih je še sedemnajst ostalo — sedemnajst preveč. S tistimi, ki so izginile, so morali izginiti tudi mnogi hlapci. Odtod prebivanje Šusteršiča na Tirolskem. Toda Jugoslavija je dežela, ki potrebuje še hlapcev, če bo Šusteršič znal. bo lahko v nji igral vlogo drugega hlapca. Tistega mesta, kot ga je zavzemal pred vojno, pa ne dobi več. Toliko so se razmere vendar spremenile in v toliko je slovensko ljudstvo duševno vendar napredovalo. t^® t^ ^ Organizacija: Agitirajte zanjo, ustanovljajte socialistične klube. To je potrebno, to je neizogibno. Kajti socializem je boj. In njegov sovražnik je močan. Za boj je treba armade; naša armada pa je socialistična stranka; posamezniki so lahko izvrstni sodrugi; ali če se ne bojujejo po skupnem načrtu, morajo priti do tega, da vlečejo vsak na svojo stran in združen sovražnik jih lahko pobije drugega za drugim. Moč je v združitvi, v organizaciji. Koderkoli je prenehal socialistični klub, je zavladalo mrtvilo in bledo "naprednjaštvo" so okupirali klerikalni vplivi. Konvencija socialistične stranke. Konvencija ameriške socialistične stranke je pričela zborovati dne 29. aprila 1922 v Clevelandu in je končala s svojim delom dne 2. maja. Zborovala je v prostorih Labor Temple na 25. cesti. Navzočih je bilo 30 delegatov, 6 bratskih delegatov (fraternal delegates) in člani eksekutive. Le tiste konvencije stranke, ki se vrše v letu predsedniških volitev, so opravičene do večjega zastopstva. V drugih letih je zastopstvo omejeno, da se ne delajo preveliki stroški. Od časa detroitske konvencije ,ki se je vršila zadnje leto, je stranka napredovala v članstvu za par tisoč in znižala svoj dolg za okoli $10,000. Pomnožila je število socialističnih glasil in število njihovih naročnikov. Izmed socialsitičnih listov stoji sedaj menda najslabše "Chicago Socialist", kar je pripisati sporom, ki so se vršili med bivšim urednikom L. Engda-hlom in gl. tajnikom stranke. Drugi socialistični listi kljub krizi uspevajo. Izmed vseh delavskih struj ima ^socialistična stranka najjačje časopisje. Eugene Victor Debs je brzojavil konvenciji, da se je vsled slabega zdravje ne more udeležiti. Poslal ji je svoj pozdrav z željo, naj njeni sklepi vodijo k edinstvu delavskih vrst in k pojačanju revolucionarne socialistične organizacije. Ko je bil njegov brzojav pre-čitan, ga je konvencija sprejela z navdušenjem na znanje. Glede internacionale je konvencija zaključila, da se ameriška socialistična stranka pridruži k Dunajski Delovni Uniji Socialističnih Strank. Predlog, naj stranka ostane za nedoločen čas še izven vsake mednarodne skupine delavskih strank, je bil poražen. Zagovorniki pridruženja k dunajski uniji soc. strank so izvajali, da bo stranki potom te pridružitve najložje delovati za strnjenje razredno zavednega delavstva v eno mednarodno enoto, kajti v ta namen je bila dunajska zajednica ustanovljena. Eksekutiva JSZ. je pred konvencijo zavzela stališče, naj stranka ostane za sedaj še izven vsake skupine delavskih strank in deluje kot posredovalka za zedinjenje vseh skupin v eno Internacionalo. Iz prej navedenih razlogov se je konvencija odločila z večino glasov pridružiti stranko dunajski skupini. Devet delegatov je zastopalo enako stališče kakor eksekutiva JSZ. Na drugem mestu prinašamo članek o Dunajski delovni zajednici socialističnih strank v informativni namen čitateljem in članstvu JSZ. Izmed važnih vprašanj pred konvencijo je bilo tudi vprašanje o ustanovitvi federativne stranke ameriškega delavstva. Konvencija je zaključila po daljši debati, da se prepušča v odločanje socialističnim organizacijam po državah za skupno nastopanje pri volitvah in drugih akcijah. Toda nobena socialistična organizacija se ne sme družiti s tistimi strujami, ki skušajo uriniti svoje kandidate na listo republikanske ali demokratske stranke, kakor delajo naprimer Nestrankarska liga, Rekonstruktivna liga v Oklahomi, ter nekatere druge organizacije, kakor n. pr. v Minnesoti in drugje. Ako se more v eni ali drugi državi napraviti z radikalnimi delavskimi skupinami sporazum za nominiranje .skupne liste delavskih kandidatov, sme socialistična organizacija prizadete države iti v tak blok. Kandida.tje vseh skupin morajo biti na skupni, samostojni listi. Delo za ustanovitev federativne delavske stranke, kakor je angleška Labor Party, ni odklonila; konvencija je zaključila, da smejo člani stranke še nadalje delovati v pripravljalnili odborih in na konferencah, toda le kot posamezniki in ne kot reprezentance stranke. O svojem delu in uspehih pa morajo poročati konvencijam stranke in med konvencijami na sejah strankine eksekutive. Konvencija je sprejela resolucijo, s katero se zahteva priznanje sovjetske Rusije. Nadalje resolucijo, ki zahteva osvoboditev vseh političnih jetnikov. Napravila je različne zaključke, ki naj bi vodili k pomno-žitvi strankinih vrst. Najhujšo krizo je stranka prebolela in sedaj gre zopet navzgor. Simpatije ameriškega delavstva si je ohranila, kar so pokazale razne volitve zadnjo jesen in v tem letu. Razun v enem kraju so se socialistični glasovi povsod znatno pomnožili. Poročilo konvenciji so podali tajniki jugoslovanske, finske, italijanske, židovske in litvinske federacije. Izmed narodnostnih federacij je finska najjačja in nemška najšibkejša. Za socialistično mladinsko organizacijo (Young People iSocialist League) je podal poročilo M. Novik. Dejal je, da je vsled notranjih sporov, ki so sledili po končani vojni, mladinska organizacija skoro popolnoma razpadla. Pozneje se je reorganizirala in sedaj zelo hitro napreduje. Iz drugih poročil je razvidno, da se v mnogih državah socialistična organizacija šele reorganizira. To velja posebno za nekatere zapadne države. Po za-padu je prevzel organizacijsko delo Emil Herman, ki se je vrnil iz zapora, kjer je bil kot politični jetnik. Do razkola in še pozneje, dokler ni bil poslan v zapor, je bil tajnik socialistične stranke za državo Washington. Izmed številnih resolucij omenjamo resolucijo, ki se peča z zadevami na Haiti, nadalje v pogledu zadržanja ameriške vlade napram Mehiki, resolucija premogarski uniji, resolucija glede procesa proti pre-mogarjem v West Virginiji, resolucija glede vprašanja črncev itd. V novo eksekutivo socialistične stranke so bili izvoljeni: Morris Hillquitt, New York; Emma Henry, Indiana; James Maurer, predsednik Pennsylvania Federation of Labor; George E. Roewer, Mass.; B. C. Vladeck, New York; Victor Berger, Wisconsin in Edmund T. Melms, Wisconsin. Izmed bratskih delegatov je bil na konvenciji •ned drugim zastopnik socialistične stranke republike Mehiko sodrug Roberto Haberman, ki je podal zelo zanimivo poročilo. Od Farmer-Labor Party je bil na konvenciji kot bratski delegat Max S. Hayes iz Cle-velanda. Od narodnostnih federacij so bili navzoči za JSZ. Frank Petrich, za italijansko fed. Girolimo Valenti, za židovsko Alex Cahn, za finsko sodrug Rei-vo in za litvinsko A. Zymont. Na zadnji seji konvencije je govoril zamorski socialistični agitator Chandler Owen o utisih njegovega potovanja po zapadnih državah. Izvajal je, da je tam socialistična stranka vsled vojne histerije in frakcijskih bojev veliko trpela, toda je sedaj v procesu reorganiziranja. Dejal je, da je komunistična stranka popolnoma mrtva in da se iz ostankov skuša sedaj organizirati legalno stranko. Izjavil je še, da se komunisti ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je njihova taktika dovedla popolen krah njihovih vrst in se še vedno tolažijo z bombastičnimi frazami, namesto, da bi se prijeli resnega dela za vzpostavitev mogočne delavske fronte v tej deželi. Podrobnejše poročilo o konvenciji poda Frank Petrich v eni prihodnjih izdaj Proletarca. HiiiitimiuiiiimriniiiiJinniiiui'UHt'HuiitiiiiiHiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiHiiiiEiiriiiitiuiiti iitnimiDTiDiiiiMiiiiHmitHiiinimaa^Ha ANTON ČEHOV: DUEL. Za "Proletarca" poslovenil Jože Vidmar. iiimimmnHHimniiiiiiiiiiiiiiiiiminim^ (Nadaljevanje.) — Niti najmanj. Tako ste pokvarjeni od vaše se minarske filozofije, da hočete v vsaki stvari videti s^ mo meglenost. Abstraktne vede, s katerimi je nabiti« vaša mlada glava, se ravno radi tega tudi imenujejo abstraktne, ker odvračajo vaš razum od očividnosti. Glejte hudiča naravnost v oči, in če je hudič, tedaj te di recite, da je to hudič in ne lazite h Kantu ali Heghs po razlago. Zoolog je pomolčal in nadaljeval: — Dvakrat dve je štiri in kamen je kamen. Jutr naprimer imamo duel. Midva bova govorila, da je t« neumno in smešno, da se je dvoboj preživel, da se aristokratski dvoboj v bistvu prav nič ne razlikuje od pijanega oštarijskega pretepa, pa se vendar ne ustaviva, temveč pojdeva tja in se bova bila. Je torej neka sili ki je močnejša kot naše razsojanje. Mi vpijemo, da je vojna razbojništvo, barbarstvo, grozota, bratomorstvi pri pogledu na kri omedlevamo, toda naj nas Francoi) ali Nemci le malo razžalijo, takoj bomo čutili polet da-ha, z vso svojo iskrenostjo bomo zakričali hura in si vržemo na sovražnika; vi boste klicali blagoslov božji, na naše orožje in naše junaštvo bo izzvalo vseobče ii poleg tega iskreno navdušenje. Torej — zopet sila, t je vsaj silnejša, če ne višja od nas in naše filozofiji Ne moremo je ustaviti, pravtako kakor tegale oblaka ne, ki se vzdiguje izza morja. Torej ne licemerite. k kažite ji fige v žepu in ne govorite: "ah, nespametna: ah, zastarelo! ah, ne soglaša s sv. pismom!" temveč ji glejte naravnost v oči, priznajte njeno razumno zato nitost in kadar hoče naprimer uničiti velo, škrofuloi no, degenerirano pleme, ne delajte ji napote z vašimi pilulami in citati iz slabo razumljenega Evangelija. Leskov ima nekje vestnega Danilo, ki je našel za mesto« gobovca in ga hrani in greje v imenu ljubezni in Kri-sta. Če bi ta Danila v resnici ljubil ljudi, bi odvlekel gobavca kar se da daleč od mesta in bi ga vrgel v rov, sam pa bi šel služit zdravim . . . Krist nam je zapovedoval — nadejam se — razumno ljubezen, osmisljeao in koristno. — Vidite, kakšen ste! — se je zasmejal dijakoo.1 V Krista vendar ne verujete, zakaj pa ga potem tolikokrat omenjate? — Ne, verujem. Samo, seveda, po svoje, ne pa pa vaše. Ah, dijakon, dijakon! — se je zasmejal zoolof; prijel je dijakona krog pasa in veselo dejal: — No, kako bo? Gremo jutri na duel? — Svečeniško dostojanstvo mi ne dopušča, dra-gače bi šel. * — Kaj pa se to pravi — svečeniško dostojanstva! — Posvečen sem. Blagoslov je na meni. — Ah, dijakon, dijakon, — je ponovil von-Korei s smehom. — Silno rad se pogovarjam z vami. — Vi pravite, da imate vero, — je dejal dijakon. —- Kakšna vera je to? Ampak jaz imam strica popa,ta človek vam veruje; kadar gre ob suši na polje deiji prosit, vzame s seboj dežnik in usnjen plašč, da bi ji nazajgrede dež ne premočil. To je vera! Kadar govori o Kristu, tak kar sije iz njega in vse babe in mužikiaa glas jočejo. On bi tudi ta oblak ustavil in bi vsako vrf» silo v beg pognal. Da . . . Vera gore prestavlja. | ; Dijakon se je zasmejal in potrepljal zoologa po rami. 1 — Taka je ta stvar ... — je nadaljeval. — Vidite, neprenehoma se učite, morsko globino poznate, razlikujete slabe in silne, pišete knjige in izzivate dvoboj - pa vse ostane na svojem mestu, ampak poglejte, lak slaboten starec zajeclja eno samo besedo v svetem duhu, ali prihaja na konju iz Arabije nov Mohamed s sabljo, pa vam zleti vse na glavo, in v Evropi niti kamen na kamnu ne ostane. — No, no, dijakon, to pa že to! i — Vera brez del je mrtva, dela brez vere so pa še hujša, golo zapravljanje časa, pa prav nič drugega. Na obrežju se je prikazal doktor. Ugledal je dija-kona in zoologa in stopil k njima. i —Zdi se mi, da je vse v redu; — je dejal sope. — Sekundanta bosta Govorovski in Bojko. Zjutraj ob petih prideta pote. Glejmo, kaj je naneslo skupaj! — je rekel, ko je pogledal na nebo. — Čisto tema je. Takoj bo dež. I —Upam, da greš z nami? — je vprašal von-Koren. | — Ne, Bog varuj, že tako sem se izmučil. Ustimo-vič pojde mesto mene. Sem že govoril ž njim. Daleč nad morjem se je zabliskalo in gluho za-jrmelo. I —Kako soparno je pred nevihto! — je rekel von Koren. — Staviti grem, da si bil že pri Lajevskem in da si mu jokal na prsih. — Kaj bom hodil k njemu? — je odgovoril doktor v zadregi. — še tega se manjka! Do solnčnega zahoda je šel večkrat po bulvaru in ulici v nadi, da sreča Lajevskega. Sram ga je bilo, da je tako vzrojil in da je takoj nato tako nenadoma sledil izbruh dobrote. Hotel se je Lajevskemu v obliki šale opravičiti, ga okregati, pomiriti in mu povedati, da je sicer duel ostanek srednjeveškega barbarstva, toda da jima je sama Previdnost pokazala duel, kot sredstvo za pomiritev: jutri bosta oba, prekrasna človeka velikega razuma streljala drug na drugega, ocenila bosta drug drugega plemenitost in postaneta prijatelja. Toda ni ga srečal. — Kaj bom hodil k njemu? — je ponovil Samojlenko. — Saj nisem jaz njega užalil, temveč on mene. [Povej no, te prosim, zakaj pa se je spravil name? Kaj [pa sem mu storil hudega? Pridem v sprejemnico pa naenkrat, na, tu imaš: špijon! Na! Povej: kako se je pa pričelo? Kaj si mu rekel? • — Rekel sem mu, da je njegov položaj obupen. [Inprav sem imel. Samo poštenjaki ali pa sleparji lah-jko najdejo iz vsakega položaja izhod, za tistega pa, ki hoče biti ob enem in istem času poštenjak in slepar, ni iihoda. Sicer pa, gospoda, enajst je že, jutri moramo pa zgodaj na noge. Nenadoma je priletel veter; dvignil je na bregu prah. ga viharno zavrtil, zatulil in prevpil šum morja. -Vihar! — je dejal dijakon. — Treba bo domov, polne oči imam. Ko so krenili, je Samojlenko vzdihnil, se prijel za kapo in dejal: ! — Danes pa najbrž ne bom spal. Ne razburjaj se, — se je zasmejal zoolog. —-Lahko si mireji, dvoboj se bo končal brez vsega. Lajevski velikodušno ustreli v zrak, on ne more dru-jaie, jaz pa najbrž sploh ne bom streljal. Priti zaradi Lajevskega pred sodnijo, izgubljati čas —se ne izplača. Da, kakšna kazen pa je določena za dvoboj? I — Zapor, v slučaju nasprotnikove smrti pa trdnjava, do treh let. I - Petropavlovska? — Ne, msilim, da vojna. — Čeprav bi bilo dobro temu junaku pokazati. Zadaj na morju se je zabliskalo in blisk je za trenutek osvetil strehe hiš in gore. Pri bulvarju so se razstali. Ko je doktor izginil v temi in so njegovi koraki že utihali, mu je von-Koren kriknil: — Da bi nam jutri vreme ne nagajalo! — še tega bi se manjkalo! Sicer pa, Bog daj! — Lahko noč! — Kaj — noč? Kaj praviš? Med šumom vetra in morja in bobnenjem groma je bilo težko razumeti. — Nič! — je kriknil zoolog in pohitel domov. XVII. . . . Potrt in tožen duh je moj, Težkih ga misli mrak ovija; Spomin pa tiho, brez besede, pred menoj Svoj dolgi pergament razvija. In z gnusom zrem življenje svoje v njem, drhtim In je preklinjam, roke vijem In grenko tožim, grenko se nad njim solzim A vrst turobnih ne izmijem. Puškin. Če ga jutri von-Koren ubije ali pa če se ponorčuje iz njega, to se pravi, če mu pusti to življenje, poginil je na vsak način. Če se ta osramočena ženska ubije iz obupa in stida, ali pa če bo vlačila naprej to svojo ža-iostno eksistenco, poginila je na vsak način. Tako je mislil Lajevski, ko je sedel pozno zvečer za mizo in si še vedno mel roke. Okno se je naenkrat odprlo in je loputnilo, v sobo je vdrl močan veter in papirji so poleteli z mize. Nekaj novega je čutil v svojem telesu, nekako nerodnost, katere prej ni bilo, in sam ni več poznal svojih kretenj; hodil je nekako plašno, suval s komolci v stran in krčevito skomizgal z rameni; ko pa je sedel za mizo, si je jel spet meti roke. Njegovo telo je zgubilo gibčnost. Zadnji večer pred smrtjo je treba pisati najbližjim ljudem. Lajevski se je tega zavedal. Vzel je pero irr napisal s trepetajočo pisavo: "Mama!" Hotel je pisati materi, naj v imenu usmiljenega Boga, v katerega ona veruje, da pribežališče in iz ljubeznijo ogreje nesrečno, radi njega onečaščeno žensko, ki je samotna, uboga in slaba, naj pozabi in odpusti vse, vse in naj s svojo žrtvijo vsaj deloma odkupi 'strašni sinov greh; toda spomnil se je, kako hodi njegova mati, polna, težka starka, v čipkasti pečici vsako jutro iz hiše na vrt, kako gre ženska, ki živi po milosti v hiši, s psičkom za njo, kako mati ukazujoče kriči na vrtnarja in na f>os!e, in kako ponosen in ošaben je njen obraz, — spomnil se je na to in prečrtal napisano besedo. V vseh treh oknih je jarko zablisnil blisk; za njim se je razlegel oglušljiv, dolgo bobneč udarec groma, v pričetku pridušen, potem pa grmeč in treskajoč, in tako močan, da so zabobnele šipe v oknih. Lajevski je vstal, stopil k oknu in se naslonil s čelom na šipo. Zunaj je bila silna, krasna nevihta. Na obzorju so se strele v belih trakovih neprenehoma metale iz oblakov v morje in so na veliko prostranstvo osvetljevale črne valove. In na desni in na levi in najbrž tudi nad hišo so se utrinjali bliski. — Nevihta! — je zašepetal Lajevski; občutil je željo, da bi molil k nekomu ali nečemu, magari k bliskom ali oblakom. — Mila nevihta! (Dalje prihodnjič). Samuel Gompers. Slika ameriškega strokovno organiziranega delavstva. Na nasprotni strani vidite Compersov portret, kakor ga je narisal Boardman Robinson. Ta portret je slika ameriškega delavstva. Odbori delavskih unij so taki, kakršnih je članstvo vredno, ali bolje, kakršne je članstvo sposobno izbrati. Vlada vsake dežele je odsev večine prebivalstva v deželi. Ljudstvo, ki ne zna misliti, ne more imeti dobre vlade. Ako se po kakem naključju taka vlada pojavi, ne bo trajna, ako so ljudske mase nezavedne, nazadnjaške in brezbrižne. Od tod napori bolj-ševikov za vzgajanje ruskega ljudstva in vsled tega njihovo nasprotovanje svobodi tiska in govora. Ljudstvo ne zna misliti, ni še zrelo zdravo misliti, kajti če bi bilo, bi ne toleriralo toliko časa carizma kakor ga je. Ker ni zrelo presojati, je pristopno zavajanjem in zato je prepovedano vse opozicionalno časopisje. Vprašanje za Rusijo je: Ali bo inteligenca ruskega ljudstva napredovala do zadostne visočine, kadar pride v deželo svoboda tiska in govora, kajti ta bo prišla, četudi ne še par let in četudi ne naenkrat. Mi, v Ameriki, imamo drugo vprašanje, važno za nas ifi važno za ves svetovni proletariat. Mi govorimo o delavskem gibanju, dasiravno nimamo takega gibanja v pravem pomenu besede, priznajmo to radi ali neradi. Pravo ameriško delavsko gibanje je zapopadeno v Ameriški Delavski Federaciji in v bratovščinah železničarjev, ki imajo okoli pet miljonov članov. A. D. F. ne priznava razrednega boja. Ne bori se za pridobivanje kontrole v industriji. Rakih višjih ciljev nima. V politiki se pajdaši z republikanci in demokrati. Stotine unijskih lokalov raznih strok ne dopušča na svojih sejah nikake socialistične propagande. Samuel Gompers, predsednik A-meriške Delavske Federacije, je duša ameriškega delavstva, takega kakoršno je. In vsled takega delavstva imamo Gompersa in njegove pajdaše, ki rohne proti priznanju sovjetske Rusije, ki blatijo boljševike in sploh socialiste vseh struj, ki rohne proti industralne-inu unionizmu in se navdušujejo za stoprocentni ame-rikanizem, Pri tem navduševanju tekmujejo s trgovskimi zbornicami in raznimi organizacijami stopro-rentnih profitarjev. Stavko za stavko imamo, z njimi silne napore in žrtve, predrage za uspehe, če se danes sploh more govoriti o uspehih. In vedno je v njih ena in ista pesem: Povečanje plač. Nič drugega. Povečanje plač in malenkostne ugodnosti v delovnih razmerah. Dalj ne segajo boji unij, oziroma boji večine delavskih unij. Gompers je s svojimi aktivnostmi odkritosrčen. Njegovo sovraštvo do sovjetske Rusije je odkritosrčno. Njegove mržnje proti socialistom so odkritosrčne. Njegova zaostalost, okorelost, starokopitnost, vse to je v resnici njegovo. On je bojevnik svojih slabosti. Na konvencijah, na konferencah, pred komisijami, povsod nastopa kot bojevnik konservatiznra ameriškega delavstva. Nastopa za večje plače in krajšanje delovnih ur, za patriotizem in proti radikalizmu. Bori se za ohranitev nazadnjaštva v ameriških strokovnih unijah in udriha kakor zna le on po vseh, ki hočejo vso-glasiti gibanje ameriškega strokovno organiziranega delavstva s sedanjo dobo. Podpira reakcionarje v unijah in napada napredne unijske elemente. Zadnja konvencija socialistične stranke je nagla- šala potrebo prežeti unijsko članstvo s socialističnimi nauki. Dokler ne utrdimo svojih postojank v unijah, dotlej ne borno imeli jakega, vplivnega socialističnega gibanja. Delavstvo mora biti organizirano industrialno in politično. Boriti se mora na obeh bojiščih z enako odločnostjo. V svojem boju za izboljšavanje življen-skega stanja mora imeti na vidiku tudi cilje — zahteve za kontrolo v industriji, zahteve za socializacijo produktivnih in distributivnih sredstev. Priznati mora razrede in priznati mora razredni boj. Spoznati mora, da se interesi razredov križajo in da jih je nemogoče vsoglasiti. S tem spoznanjem mora pričeti boj za odpravo razredov. Gompers se stara. Z njim se stara konservatizem ameriškega unioniizma. Ostaral je že tako zelo, da je v krizah, kakor je sedanja, skoro popolnoma nezmožen obvarovati pridobitve, ki si jih je priboril v časih takozvane prosperitete. S socialistično propagando v unije! Kadar bo objela dovolj velik krog članstva, bomo šele v stanu u-stvariti sposobno, jako socialistično armado, sposobno pripravljati ameriški proletariat za socialistično družbo. Ne kritizirajte mase ameriškega delavstva. Ona ne zna misliti drugače kot misli. Vi ste pozvani, da jo navajete v druge toke mišljenja, vi, ki ste se že otresli nazadnjaških nazorov, s katerimi je še objeta večina, ogromna večina ameriškega proletariata. Mnogi naši delavci se jeze nad Gompersom in A. D. F. Jeza in kritiziranje ne bo ničesar izdalo. Deset tisoč slovenskih delavcev v socialistični organizaciji bi pomenilo velik korak k strmoglavljenju starinskih nazorov v konservativnih unijah konservativnega ameriškega delavstva. Koliko izmed vas, ki se proglašate naprednim, pripada socialistični organizaciji? Ali ste aktivni na polju razrednega boja Ali se morda samo zadovoljujete s suhoparnim kritiziranjem stvari, ki vam niso po volji? Na tisoče je v Ameriki delavcev, ki poznajo socializem, ki sovražijo nazadjaštvo v unijah. Ti tisoči bi morali delovati kot enota v socialistični stranki in kot posamezniki v unijah, da jih pridobe za socializem. To je naloga radikalnega delavstva, ki se je še ne zaveda v dovoljni meri. Nikjer na svetu ne bi trpeli v unijah voditeljev, kakor je Samuel Gompers. In nikjer na svetu ni socialistično gibanje tako šibko kakor v Zedinjenih državah. Sprijaznimo se s to resnico. In potem se vprašajmo, kaj moramo storiti za predrugačenje teh razmer. Edino sredstvo je širjenje našega tiska; vzgojeva-nje unijskega članstva v socialističnemu duhu; pridobivati ga za idejo industrialnega unionizma; naglašati potrebo solidarnosti v bojih. Premogarji, del A. D. F., so na stavki. V koliki meri jih podpira ostali unijski proletariat? Vsi vemo, da je pomoč, gmotna ali moralna, neznatna in da so premogarji prepuščeni samemu sebi. Gompersove izjave, da bo A. D. F. stala na strani premogarjev, ni nikaka pomoč. Operatorji se ne boje njegovih izjav. Dajte unijam drugo vodstvo, vodstvo razredno zavednih ljudi, vodstvo izkušenih, inteligentnih socialistov, L pa bo ameriški proletariat dobival zmage, ki bodo vredne tega imena. Da je tako kakor je, smo sami krivi; namreč, odgovornost pade na vse tiste, ki razumejo, da bi bilo lahko drugače, da bi moralo biti drugače, pa ne store ničesar za predrugačenje. Gompers je slika zaostalosti ameriškega delavstva. In Gompers je slika sposobnosti voditi to delavstvo tako kakor to delavstvo zasluži in hoče. Odpravite vzroke zaostalosti med masami članstva in odpravili boste Gomperse. Zatem šele zavlada med delavstvom drug duh in šele potem bodo imele Zedinjene države — danes najmogočnejša industrialna država, — resnično delavsko gibanje, vredno, da se ga imenuje delavsko gibanje. ^ Bakterij. Radiofonsko predavanje federal, zdravstvenega urada. (Jugoslovanski Oddelek F. L. /. S.) Skoraj vsi so dandanes že slišali o bakterijah. Večinoma imajo ljudje le splošen pojem o njih in si jih predstavljajo kot neznansko drobna, mikroskopična bitja, ki kvarijo jedila in so jako škodljiva človeškemu telesu. To je le deloma res. Beseda "bakterija" se rabi splošno v jako obširnem zmislu. Mnogi ljudje ne razlikujejo med najdrobnejšimi, mikroskopističnimi živalicami in rastlinami. Važno je pa, da si zapomnimo, da imamo koristne in škodljive bakterije. Nekateri izmed teh drobnih organizmov (mikro-organizmov) so silno koristni. Kvas, na primer, je sestavljen iz njih. Kvas povzroča, da se razrahlja testo in kruh. Bakterije, ki se nahajajo v mleku, izločujejo kislino, vsled katere se mleko skisa in -strja; za kislo mleko in skuto se moramo torej zahvaliti tem bakterijam. Bakterije so tudi največje pomočnice poljedelstvu, kajti donašajo prsti velike količine rud in nitratov. Druge bakterije zopet koristijo s tem, da povzročujejo razpadanje odpadkov. Brez bakterij bi nič ne segnilo. Le predstavite si, kaj bi bilo iz zemlje, če bi odpalo listje, mrtve rastline in živali nikdar ne segnile! Vsled delovanja teh najdrobnejših bitij pa vse, kar je mrtvo, razpada v neškodljive neor-ganične snovi, ki se zopet vračajo zemlji in ustvarjajo novo hrano in novo krmo. Brez blagodejnega delovanja teh bakterij bi se izčrpala vsa zaloga hrane na svetu tekom par dni. Zdravstveni urad pa se ne zanima toliko za te koristne bakterije, pač pa za one škodljive. Omenili smo koristne bakterije le radi tega, ker mnogi ljudje mislijo, da so vse bakterije le škodljive. Te so one, ki uničujejo ali kvarijo jedila, predno jih rabimo, ali one, ki se razpasejo v našem telesu, ki vporabljajo za-se ono hrano, ki jo naše teleso potrebuje, ki izločujejo strupene odpadke, in bakterije, ki razjedajo ali uničujejo tkanine našega telesa. Ako si zabodete prst s kako trščico, dostikrat s to trščico vdirajo bakterije v naše telo. Ako je pustite dalje časa v mesu, se isto zagnoji. Del bele snovi v prisadu sestoji iz belih krvnih telesc, ki so prihitela na okuženo točko, da uničijo škodljive bakterije. Na tak način narava sama obvaruje telo pred napadom škodljivih bakterij. Ako bela telesca niso prisotna v zadostnem številu ali niso v stanu uničiti škodljivih bakterij, se prisad dalje razvije. To pa radi tega, ker se bakterije pomnožujejo z občudovalno hitrostjo. Dostikrat, dasi ne vedno, se utegnejo bakterije kar podvojiti I kom tako kratke dobe kot 30. sekund. Telo vporaMj svoja bela krvna telesca kot odbijajočo vojsko, ki vs dan uničuje mnogo teh škodljivih bakterij; vendaii je jako važno, da se telesu v tem boju pomaga, kadi koli je tuja snov prodrla v telo. Naj se takoj rabi do ber dizinfektant za male rane, kot je n. pr. jod (iodine) ali kako drugo enostavno razkuževalno sredstvo, kiji vam priporoča zdravnik. Navadne dizinfektante je te ba imeti doma pri rokah za rabo pri manjših vrezih ai ranah^ Ako je rana količkaj večja, se je treba zateči i zdravniku. Takojšnjo zdravljenje prepreči razpasenji bakterij. Ker se jako hitro pomnožujejo, je treba zdraviti rano takoj. Pazite torej tudi na male bodljaje ii vreze. Trščice, igle, bucike, noži — vsi ti utegnej* prenašati bakterije in povzročiti okuženje, ki utegm imeti resne in mučne posledice. Škodljive bakterije lahko prodirajo in uničujej) vsak del človeškega telesa. Dostikrat se razpašujejo pt vsem telesu in podkopavajo zdravje. Alio hočete živeli dolgo, varujte se okuženja s tem, da takoj preprečili pomnožitev škodljivih bakterij. Poduk o zdravju po brezžičnem telefonu. Federalni urad za javno zdravje (U. S. Healtl Service) je nedavno začel s propagando za zdravje po najmodernejšem načinu: Trikrat na teden razpošilji iz Washingtona po brezžičnem telefonu (radio) svoji zdravstvene nasvete daleč naokrog. Vsak torek ob 4:li morejo vsi sprejemni aparati brezžičnega telefona v razdalji do 300 milj poslušati predavanje vladnega zdravstvenega urada; v sredo se isto zdravstveno pn-davanje ponavlja in sledi muzikalen program th predavanje o brezžičnem telefonu. Drugo zdravstveno prt-davanje po brezžičnem telefonu se vrši vsak petek oi 9. dop- in to se more poslušati v razdalji 1500 mi| okrog Washingtona. Ta prvi poskus na svetu vpora'be brezžičnega telefona za zdravstveni poduk pokazuje, kako široko po lje se odpira v bližnji bodočnosti za vporabo radiofo-na v svrho ljudske izobrazbe. Gotovo pride dan, ko 1» radiofon postal bistven del vsakega doma kot je dan« telefon. Brezžična predavanja zdravstvenega urada so le začetek dalekosežne vporabe brezžičnega telefona t svrhe ljudskega izobraževanja. Kadar je delavstvo na stavki, je policija in vojaštvo takoj na mestu, da z oboroženo močjo varuje "ril in mir" pred neoboroženimi stavkarji, ki so sami a red in mir, toda zahtevajo večji kos kruha, katered žele v miru uživati. Razbojniki in tatovi, katerih ji danes v tej deželi na tisoče, niso ne za red ne za mir in ugrožavajo življenja ljudi. Toda kako malo store merodajni faktorji za varovanje ljudi pred tolovaji Delavec, ki hoče pošteno živeti in mu kradnja nitim misel ne pride, gre na stavko, da izsili iz dobičkoi . kompanij k svoji plači nekoliko poboljška. Dogodil« se je, da so taki delavci, nedržavljani, šli pred sodnika k drugemu zaslišanju radi aplikacije za državljanstvo. Ko je sodnik izvedel, da so na stavki, je zadaj odložil za devetdeset dni. Stavkarji po njegovem i® nju ne morejo biti dobri državljani. Enako mnenje ima Armour, Rockefeller, Morgan, Gary in številni drugi kapitalisti. "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe," Je dejal Kristus. Kristusov "namestnik" pa pravi: "b podrini svojega bližnjega, da se sam vsedeš na njegovo mesto, ako je boljše od tvojega." GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. 0 prvomajskem shodu, o agitaciji in drugo. HERMINIE, PA.—V tej naselbini se je završila proslava delavskega praznika prvi maj nad vse povolj-10. Na shod, katerega je sklical tukajšnji socialistični klub št. 69, JSZ. v nedeljo 30. aprila, je prihitelo od tu ii okolice nad štiri sto oseb, Slovencev in drugorod-etv. Govori so bili v slovenskem in angleškem jeziku. Nastopili so Anton Zornik, Chas. Pogorelec in predsednik lokalne organizacije premogarjev. Razveseljivo E Ivo je, da se je shoda udeležilo precejšnje število wkih žen. Vsi navzoči so pazno sledili izvajanjem govornikov. Z veseljem človek opazuje na shodih tako delavstvo, ki se mu že na obrazih čita, da zna stvarno motriti obstoječi položaj in se zaveda težkih časov in bojev v katerih se nahajamo. Premogarji na primer se nahajajo v enemu največjih bojev, kar jih je dosedaj ie vodila organizacija United Mine Workers of America. Premogarji tega okraja se v polni meri zavedajo pomena sedanjega štrajka. Pozivu svojih organiziranih tovarišev za vstop v bojne vrste so se odzvali skoro sto-procentno. Dobi se še tupatam kaka garjeva ovca, ki ie more živeti drugače, kakor da ostane zvesta pijavkam. ki črpajo moči delavskega ljudstva. Tudi med slovenskimi premogarji se je našlo par prodanih duš, li opravljajo umazano skebsko službo. Med drugimi je Mi neki Joe Kaus. Razumeti je treba, da je v tem okraju več ljudi tega imena, toda so vsi navdušeni itrajkarji in po večini člani socialističnega kluba ali pa simpatičarji socialistične ideje. Kot so se izrazili, bodo postal tudi aktivni člani stranke. Pred okoli teden dni nazaj sem se sestal s starim Johnom Kausom na Yukonu. Mož je obhajal že 60 rojstnih dni, toda je še vedno neupognjen bojevnik v šlrajkarskih vrstah. Kakor več drugih, mi je tudi on omenil, da je treba za prej omenjeno osebo enakega imena najti kak drug priimek. Prekrstilo bi se ga lahko j»Cow (krava), da ne bi delal sramote drugim. Dvomim, da bi ga omenjena žival hotela sprejeti v svojo sredo; najbrž bi se ga branila, četudi ne zna misliti in ne ve ničesar o znača jih, kakor ne vedo judeži, ki so ob vsaki priliki naprodaj gospodarjem. Človeku se zdi skoro neumljivo, da se po tolikih skušnjah in težkih bojih, ki jih vodi delavstvo za svoje pravice, še vedno dobe med delavstvom stvori, ki so pripravljeni prodajati svoje tovariše za umazane jude-ieve groše. Ko bi se take kreature preje nahajale v u-godnejših razmerah kakor ostali premogarji, bi se ne bilo toliko čuditi. Ampak oni so morali garati tako kakor vsi drugi in pod is'imi razmerami in pogoji. Z vsemi izdajalci pride dan obračuna. In če enega ali drugega ne zadene nič hujšega kakor to, da nosi skozi vse življenje pečat izdajalca, je prav to za marsikakega dovolj huda kazen. Pečat sramote, znak judeža je slab spremljevalec. Iz situacije se lahko sklepa, da se bodo nakane operatorjev izjalovile. Seveda mora tu priti v poštev pogoj, da odvisi zmaga od vztrajnosti štrajkarjev. Ako se bodo držali svojega bojnega polja tako kot so se ga prijeli, potem je zmaga na njihovi strani. | Stavkujoči premogarji se po vseh krajih obnašajo mirno. Na provokatorje v kompanijskih službah se ne ozirajo. Premogarji vedo, v čegavih rokah se nahaja vladni aparat. Štrajkarji so večinoma že stari veterani iz delavskih bojev, zlasti še iz velike stavke leta 1910, ki se je vršila v temu okraju. Kakor tedaj, tako imajo operatorji tudi sedaj vse polno deputijev, ki so vedno pripravljeni na izzivanje štrajkarjev, toda slednji so oprezni in jim ne dajo povoda za nasilno postopanje proti delavstvu. Kakor je že navada, so operatorji tudi v tem boju ukazali stavkujočim premogarjem, da se morajo izseliti ii kompanijskih barak. Večina štrajkarjev je to že storila, Nekateri so se stisnili v stanovanjih tistih tova- rišev, ki so toliko na boljšem, da imajo svoje hiše. Pokazali so solidarnost s svojimi razrednimi tovariši po; sebno v tem, da so jim v svojih stanovanjih i dstopili toliko prostora kolikor so ga pač mogli. Za premogarje in ostalo delavstvo je sedanja stavka zopet šola izkušnje, kam vodi brezbrižnost ob času volitev. Edina odpomoč je organizacija na vseh poljih. Kakor so se premogarji organizirali strokovno, tako bi se morali tudi politično in bitka bi bila dobljena z mnogo manjšimi napori in manjšimi žrtvami. Cilji delavstva morajo biti ne samo izboljšavanje plač in krajšanje delavnika, ampak tudi odprava sedanjega družabnega reda. Odpraviti moramo vzroke današnji mi-zeriji. Iztrebimo te, pa nam ne bo več treba dopri-našati žrtve in stavkati za vsako malo zahtevo, da jo izsilimo od posedujočega sloja. Posest industrije in naravnih bogastev mora preiti v ljudske roke. Ta cilj bo dosežen, kadar bo delavstvo zadostno organizirano politično in strokovno, in predvsem, kadar bo dovolj inteligentno, da bo znalo bogastva upravljati v prid vsega ljudstva. Dokler ne bomo dozoreli za ta cilj, bomo imeli mizerijo, štrajke, izprtja, brezposelnost, vojne in druge nadloge. Za dosego našega glavnega cilja se moramo učiti, da se vsposobimo zanj. Najboljše vzgoje-valno sredstvo je socialistično časopisje. Človek bi lahko sklepal, da se je delavstvo pričelo zavedati te resnice. Vsaj tako bi sodil, od kar sem na agitaciji za Proletarca v tem okraju. Rezultat agitacije štirih dni je šestdeset (60) novih naročnikov na Proletarca. Onim, ki jim je toliko pri srcu, da bi vrag "pocitral" Proletarca, to gotovo ne bo prijalo. Potolažim jih stem, da moje agitacije še ni konec in je ne bo, dokler ne obiščem vseh naselbin v tej državi. Dosedaj, ko to pišem, sem obiskal samo še naselbine Herminie No. 1 in 2, Yukon in Wyano. Uspeh je bil v vseh zadovoljiv. Pripisati ga je kooperaciji, ki sem jo bil deležen od sodrugov kluba št. 6!) na Herminie. Na Herminie sta mi pomagala pri agitaciji sodru-ga Bertl in Jazbinšek, John Kaus in Flander pa na Yukonu, ki so šli z menoj po hišah, kjer žive slovenski premogarji. Pozabiti ne smem družine Zornik, pri kateri sem bil nad vse prijazno sprčjet in izvrstno postre-žen ves čas mojega bivanja na Herminie. Tone Zornik je še vedno stari bojevnik v socialističnih vrstah in ne samo to, ampak tudi svoje sinove vzgaja v pravem socialističnemu duhu. So pač redki, skoro bi rekel bele vrane, naši ljudje med trgovci, ki bi se toliko zanimali za naše gibanje in toliko delali zanj kakor sodrug Zornik. Socialistično gibanje med našim delavstvom v Pennsylvaniji se po večini naselbin poživlja. Shod v Herminie je pokazal, da bo tudi tukajšnji klub pridobil več novih članov. Sodrugi in somišljeniki, poznajmo samo eno pot — in to je pot NAPREJ. Kjer socialistični klubi obstoje, jih jačajte. Kjer jih še ni, jih ustanovite. CHAS. POGORELEC. Ali kaj veste o kapitalističnih organizacijah? PURSGLOVE, W. VA. — Večini delavcev je prav malo znano o kapitalističnih organizacijah, kajti še za svoje se ne brigajo. Če bi ne bilo temu tako, bi ne kazala statistika, da pride v Zedinjenih državah, komaj eden linijski delavec na vsakih sedemindvajset neorganiziranih. V inozemstvu je drugače. V Angliji n. pr. pride en organiziran delavec ,na vsakih šest neorganiziranih; v Nemčiji eden na vsake štiri in pol itd. Na polju organiziranja je evropsko delavstvo daleč pred nami. Vse bolje je organiziran ameriški kapitalizem. Skoro v slednjem mestu imajo bankirji, trgovci in drugi kapitalisti svojo podružnico, pripadajočo k mogočni organizaciji Chambers of Commerce. Važno pri nji je to: ko se je pričela leta 1907 ustanavljati, ji je vlada nudila polno pomoč; še celo organizatorja ji je dala v osebi tedanjega trgovskega tajnika zvezinega kabineta, in z njegovo pomočjo se je omenjena organizacija formirala leta 1912 kakor jo danes poznamo. V tem je po- nov.ni dokaz, kdo vlada ljudstvo in — vlado. Ali je vam morda znan kak slučaj, da bi ameriška vlada kedaj pomagala kaki delavski organizaciji na noge? Chambers of Commerce ni samo ekonomska organizacija, kajti ona veruje tudi v politično delovanje. Trgovina, lokalna ali mednarodna, je tesno zvezana s politiko. Ta organizacija kontrolira domačo, kakor tudi izvozno in uvozno trgovino. S pomočjo kongresa, ki je vedno pripravljen ustrezati privatnim interesom, ustanavlja razne biroje, ki ji dajejo vedno vse potrebne informacije in statistike. Zakonodaja gre nji v prilog. V državne in zvezine proračun ima popolen vpogled. To še ni vse. "American Plan" je druga kapitalistična trdnjava. Leta 1915 ji je bilo pridruženih približno 440 medržavnih, tujih in mednarodnih kapitalističnih organizacij; 420 državnih organizacij; nad 3,-600 podružnic, ali več ko 4,400 vseh skupaj. V številke omenjenih organizacij so vštete skoro vse grocerij-ske trgovine, lekarne, tobakarne 5 in 10 centov prodajalne in še mnogo drugih. "American Plan", kot je označen po zastopnikih njemu pripadajočih organizacij, nudi lepo šolo ameriškemu delavstvu. Kapitalistične organizacije ne slone na puhlih frazah, ampak na načelih, katere diktirajo včlanjene organizacije. Njih moto je "zaprta delavnica", zaprta za unije in za vsako delavsko gibanje sploh. Ker verjamejo v solidarnost, zato nimajo in sploh ne trpe skebov v svojih vrstah, če se slučajno kateri pojavi, ga takoj bankrotirajo. Med njimi vlada sloga, ker razumejo načela in pravila organizacija. Zavedajo se svojih interesov in po tej zavednosti uravnavajo svoje delo. če bi delavci vsaj eno desetino toliko poznali pravila svojih organizacij, bi bili štrajki, brezposelnost in podobni nedosta-tki ter neprilike veliko redkejše kot so. Predvsem je potrebno, da se delavstvo uči. V znanju ne sme zaostajati za ljudmi v nasprotnem razredu. Učiti se mora spoznavati svoje interese, interese nasprotnikov, njihove in svoje organizacije. V ta namen moramo čitati. Sezimo po naši literaturi in našemu časopisju, ki je najboljše vzgojevalno sredstvo. ./. R. SPROHAR. Na naslov našega ženstva. CLEVELAND, O. — Starka zima je dala slovo, pomladanski dnevi so tukaj letošnji prvi maj je za nami. Prvi maj — praznik bratstva in svobodne — kedaj pride dan, ko bo na svetu res zavladalo bratstvo in se bo tiranija umaknila svobodi? Ta dan pride, to vemo. Stotisoči, miljoni se bore za ta ideal. Oba spola sta zastopana v tej plemeniti borbi. Kaj pa me, slovenske žene? Ali vršimo svojo nalogo tako kot bi jo morale? Zdi se mi, da naše ženstvo preveč duše spone verske zablode. Četudi se govori o naprednosti našega ženstva, je vendar resnica, da je v javnem delovanju ni opaziti, vsaj dovolj še ne. Pustite izgovore, da tebe in one ni treba zraven pri tej in tej akciji. Ne zatekaj se k besedičenju, da je bilo zmerom tako in bo ostalo vedno tako. Napredna si, praviš? Tudi v cerkev si hodila, morda še vedno zahajaš v njo, pa ti ni nič škodovalo, praviš. Hm, da, ampak povej, draga moja, koliko ti je pa koristilo? Čas, ki ga lahko porabiš za čitanje, za vzgajanje samega sebe, ne zapravljaj po nepotrebnem. Saj imaš malo prostega časa. Delati moraš, skrbeti moraš, posebno še v teh časih, ko glad tolikokrat gleda skozi okno in špranje v stanovanje, shrambe, na mizo, okoli katere so otroci, ki jih ljubiš nad vse drugo. Utrujenost in skrbi mučijo matere. Jemljejo jim energije, ki bi jih morale porabljati za pravo vzgojo svojih otrok. Ni dovolj, da da žena sebi in možu nekaj potomcev, državi podanike, industriji sužnje, armadi vojake. Matere bi morale iz svojih potomcev napraviti telesno in duševno zdrave ljudi. Vzgojiti jih je treba ne za sužnje •tovarnam, ne za klavniški materija] na bojiščih, ampak za ljudi, ki bodo sposobni stopiti v nov dan, za sposobne borce novega reda pravičnosti in bratstva. Za dobro vzgojevanje otrok so potrebne dobro vzgojene matere. Ne tiste matere, ki se križajo in zatekajo k molitvam, ki samo trpe in garajo in vse prenašajo s tiho, ponižno udanostjo, ampak matere, ki razumejo hoj, matere, ki se zavedajo, da bo bolje svetu, kadar bodo prišli bolje vzgojeni ljudje; m jeni namreč tako, da bodo spoštovali drug drugega] pomagali drug drugemu. Danes še nismo tako vigi ni, oziroma ogromna večina ljudi še ne ve ničesar taki vzgoji. Za vsako delo, ki ga človek opravlja, je treba i in znanja. Tudi ženske rabimo vaje, če hočemo 1 kos svojim nalogam. In vzgajanje otrok je naša n važnejša naloga. Morda mi bo katera ugovarjala, e« jaz v tem oziru ne morem ničesar opraviti zaradi ■ ža, ali pa, da jih oče tako uči, mati pa zopet drugačt Pomislite na stran, pa na delo, da zasigurai boljši bodočnost človeški družbi. Bili so časi, ko se je reklo ženi, da je njen prosi doma v kuhinji in pri otrocih in nikjer drugje. Toi profitarski sistem je potegnil od doma v borbo i kruh ne samo moža, ampak tudi ženo in celo otrok Tedaj se je šele pričela emancipacija ženstva. Borilii se proti enakopravnosti ženstva. Ženi so odrekali) lilno pravico. Smatrali so jo za manj vredno bitje. V« to se izpreminja. Zavrgli so stare nazore in dali io stvu priliko sodelovati povsod. In ženstvo sijev kratki dobi, od kar je dobilo izhod iz ozkosrčnosti st> rih nazorov, zagotovilo že častno mesto in na števili poljih dela in bojev je dokazalo, da je vredno enak pravnosti. V številnih stavkah je ženstvo pokazalo, da sovi dne tovarišice svojih moških bojevnikov. Pazno čiti poročila o premogarski stavki. Tudi tu zavedno dete sko ženstvo vrši svojo dolžnost. Ampak mora biti a vedno, kajti če ni, je ovira na poti napredka, kakro nazadnjaški, nezavedni moški tudi ovira napredku. Naj se ob tej priliki dotaknem še našega kluba 27. Zdi se mi, da se je naših starih sodrugov priji nekaka utrujenost. Kaj je temu vzrok? Morda to, da tisti, ki so bolj poslednji pristopili, laste preveč zas za uspehe. Po mojem mnenju gre zasluga za uspe vendarle v prvi vrsti starejšim sodrugom. Dokler med delavci toliko odločal osebni "jaz", se nam obeta mnogo napredka. Naselbina, kot je Cleveland, bi morala imeti m jačji klub. čas je že, da si podamo roke in sodelujei z enim samim namenom: boriti se za naš ideal,i družbo, v kateri bo zasijala človeštvu boljša doba, .t. .t. Obnašajo se, kakor da jim je vseeno. GLENCOE, O.—Prvi maj se je v vzhodnem 01 prvič dostojno praznoval v Bellaire, ki je središče pi mogovnega okrožja. Dopoldne se je zbralo več tisoči lavcev, ki so potem manifestirali po mestu, noseči n ne napise. Besedilo napisov je bil večinoma protest nega značaja proti današnjim mizernim razmeram. B vorka je bila dolga nad eno miljo. V nji so bili sta sami inozemci. Domačini so nas le od strani opazovi Obnašajo se, kakor da jim je vseeno, kakšen je poloi Popoldne smo imeli v Rudarskem tempelju 5. i strikta govore in deklamacije. Giblje se počasi, toda vendar se giblje. — NACE ZLEMBERG.ll ZA CARLINVILLE, ILL. Somišljenikom ▼ Carlinville naznanjam, da si še seje reorganiziranega socialističnega kluba