časopis
za
kritiko
znanosti
J. HABERMAS: DRUŽBA ETIKA
MORALA (intervju)
A. Lukšič: Neokonservativizem v ZRN
D. Zadnikar: Heglova kritika liberalnih teorij prava
I. Pribac: Ethica, more geometrico demónstrala, et...
I Lukšič: K razpravi o civilni družbi
M. Zver: Avtonomija in heteronomija
I. Šeierko: Od naravoslovnega k družbenemu pojmu ekologije (II)
A. Klemene: Politika jedrske energije (II)
ČKZ 130/31 1990
ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI
990
Izdaja
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani
Izdajateljski svet
Andrej Kirn (predsednik), Vika Potočnik, Marjan Pungartnik,
Branko Gregorčič, Ciril Baškovič, Igor Bavčar, Srečo Kirn,
Igor Omerza, Leo Šešerko
V.D. glavnega urednika
Andrej Klemene
V.D. odgovornega urednika
Samo Resnik
Tehnični urednik
Ali Mugerle, Majda Črnjavič
Sekretar
David Tasič
Lektor
Irena Grahek, Milojka Štampi
To številko so pripravili
Igor Pribae, Igor Lukšič, Adriana Dvoržak, Andrej Lukšič,
Marjan Kokot, Darij Zadnikar, Milan Zver
Tisk
Univerzitetna tiskarna v Ljubljani
Revijo sofinancirata Republiški komite za kulturo v republiki in
Sekretariat za znanost in tehnologijo
Naslov uredništva
Beethovnova 9/1, Ljubljana, uradne ure so v sredo med 11.00 in 13.00
in četrtek med 12.00 in 14.00,
tel. 061-210-332
Cena te številke je 100,00 din
Po mnenju RS za prosveto in kulturo št. 471-1/74 z dne 14.3.1974 je
revija oproščena temeljnega davka na promet proizvodov.
Nenaročenih rokopisov ne vračamo! Rokopis pošljite v dveh izvodih
s kratkim povzetkom v domačem in tujem jeziku ter osnovnimi podatki
/ \
Ë UWBUWI* g
% <f/
Kazalo:
3 Andrej Lukšič: NEOKONSERVATIVIZEM V ZRN
17 Darij Zadnikar: HEGLOVA KRITIKA LIBERALNIH
TEORIJ PRAVA
29 Jürgen Habermas: DRUŽBA, ETIKA, MORALA
65 Igor Pribac:	ETHICA, MORE GEOMETRICO
DEMONSTRATA, ET...
105 Igor LukSič:	K RAZPRAVI O CIVILNI DRUŽBI
131 Milan Zver:	AVTONOMIJA IN HETERONOMIJA
138 Leo Šešerko: OD NARAVOSLOVNEGA K DRUŽ-
BENEMU POJMU EKOLOGIJE (II)
145	Andrej Klemene: POLITIKA JEDRSKE ENERGIJE (II)
173	David Held:	MODELI DEMOKRACIJE
179	Jaroslav Langer: GRENZEN DER HERRSCHAFT
185	Povzetki
192	Podatki o avtorjih
ISBN 86-8I0I7-06-3
Andrej Lukšič
NEOKONSERVATFVÏZEM V ZRN
(Poskus pojmovne opredelitve)
Izraz neokonservativizem je nastal tedaj, ko so intelektualci
skušali dobo, v kateri so živeli in delali, opisati, pa jim ta z
nastajanjem novih silnic ni dopuščala, da bi za njen opis uporabili
že utečene izraze. Znašli so se v položaju, ko je bilo treba
fenomene, ki so v uveljavljenih okvirih delovali razpršeno,
zapopasti, ne da bi za to imeli na voljo primerno intelektualno
orodje.
Izhod iz zagate običajno najprej najdejo tisti, ki imajo dovolj
poguma za tvorjenje neologizmov. Obseg njihovih jezikovnih
inovacij je omejen: največkrat gre le za dodajanje prefiksa post
ali neo že znanim izrazom. Tako so se v začetku osemdesetih let
rojevali pojmi, kot so neomarksizem, neostrukturalizem, neoav-
antgarde, pa postmaterialistične vrednote, postkeynesianska
ekonomija, poststrukturalizem in postmarksizem. Nejasnosti in
nedorečenost, kijih takšna pojmovna inventivnost seveda prinaša
s seboj, ne moremo naprtiti izključno tistim, ki izhod iz zagate
iščejo v novih poimenovanjih; vsaj deloma gre nejasnost na račun
predmeta, ki ga skušajo s skovanko zajeti. Priznati kaže, da
neizučiščenost, ki se kaže in prekriva s podobnimi ad hoc jezi-
kovnimi posegi, ni napaka subjekta, pač pa na drugi strani kaže
na to, da se tudi stvar sama še ni razvila do takšne forme, ki bi
subjektu omogočila, da bi jo sploh lahko aktivno zapopadel.
Danes, koje od prvih omemb izraza neokonservativizem preteklo
že veliko časa, ko je po eni strani možno kritično branje prvotnih ,
poskusov določitve, po drugi pa so jasneje razvite tudi tendence
na strani stvari same, gaje mogoče natančneje opredeliti.
Z besedo neokonservativizem se v javnosti označujejo in z njo
razumejo najrazličnejše stvari, od neoliberalne ekonomske po-
3
litike pa do politike nove desnice. Ker je spekter preširok, bom
skušal pojem rešiti iz topilnega lonca javne komunikacije, ter ga
pridržati pod analitsko lupo. Postopek izčiščevanja bo potekal v
več delih: najprej bom razčlenil enačenje pojma neokonservativ-
izem z neoliberalno ekonomsko politiko, potem z vsemi nasprot-
niki socialistične pozicije, nato bom osvetlil relacijo neokonser-
vativizma do nove desnice in kritične teorije družbe in ga na
koncu opredelil kot politično paradigmo.
a)	Neokonservativizem kot sinonim za neoliberalno
ekonomsko politiko
V javnih medijih se pojem neokonservativizem danes upora-
blja kot sinonim za označevanje neoliberalne ekonomske po-
litike, ki jo prakticirajo v razvitih industrijskih državah, posebno
v ZDA in Veliki Britaniji. V ožjem smislu se zato uporablja tudi
še kot sinonim za reagonomiko in thacherisem ki pomenita
ekonomsko strategijo,1 oprto na monetarizem, restrektivno
finančno politiko in zniževanje davkov.2
Ta sinonimna raba je preprosto nepotrebna, ker etabliranemu
pojmu neoliberalizem ne dodaja nič novega.
b)	Neokonservativizem kot zbirni pojem za vse nasprotnike
socialističnih stališč
Poleg tega je danes razširjen kulturnokritični pomen neokon-
servativizma, ki ni toliko problematičen, je pa prav tako nepo-
treben. V tej recepciji je pojem neokonservativizma tako širok,
da v njem dobijo prostor vse oblike intelektualne in praktično-
politične protisocialistične dejavnosti. Socializem je v teh obraz-
cih izenačen s pozicijo socialne demokracijie in praktičnim delo-
vanjem socialne države. Na ta način pojem pokriva tako npr.
• desni tok francoske inteligence, somišljenike liberalnokonserva-
4
tivnih strank in antimoder nizma, kot tudi fundamentalizme,
antimodernizem in lokalizme, ki se porajajo znotraj novih
družbenih gibanj.
Kulturnokritični pomen pojma je sicer zelo uporaben v poli-
tičnih bitkah in časopisnih polemikah, ko gre za obrambo poli-
tičnih pozicij socialne demokracije in za pridobitve socialne
države, vendar je popolnoma neuporaben za znanstveno analizo
socialnopolitičnih razsežnosti. Tako kot za vsak pojem, ki je
preohlapen in združuje družbene fenomene sočasnega nastanka,
velja tudi za tega, da naredi vtis, kot da gre sicer za pojavno
različne, toda navsezadnje identične mentalitete in ideje.
Združevanje v osnovi različnih mentalitet in idej pa analitikom
onemogoča, da bi sprevideli razlike tam, kjer dejansko obstajajo.
Za analizo socialnopolitičnih razmerij ni primeren niti takšen
pojem neokonservativizma, ki bi označeval zgolj dnevno vladno
politiko razvitih industrijskih držav, niti takšen, ki bi pod tem
imenom združeval vse protestne družbene sile, ki nasprotujejo
obstoječim socialdemokratskim, demokratskim temeljnim sta-
liščem, ker je premalo analitsko natančen.
č) Neokonservativizem in nova desnica
Spremenjeni zgodovinski kontekst kaže več znakov, da smo
danes priče koncu zgodovinskega obdobja, v katerem tudi stari
konservativizem razpada na dva miselna toka, ki sta bila do sedaj
združena oziroma vzporedna, na novo desnico in neokonserva-
tivizem (Dubiel, 1985: 13). Zagovorniki nove duhovno politične
paradigme, neokonservativizma, stojijo slej ko prej na tleh ob-
stoječe parlamentarne družbene in ekonomske ureditve, zato se
morajo dovolj ostro razmejiti od nove desnice tj. od vsakega
neofašističnega,3 fundamentalističnega, desnopopulističnega gi-
banja,4 ki so v ZDA, pa tudi v Evropi - posebej v Franciji, v
zadnjem času pa tudi v ZRN - vse bolj prisotni v političnem
prostoru. Njihova prednost je tem večja, kolikor bolj se z druge
5
strani obujajo motivi kulturnega protesta, ki so usmerjeni proti
moderni in njenim vrednotam.5 Tarče novodesničarjev kot za-
trjujejo sami, so predvsem pojavi modernizacije kulture, ki so jih
injicirale razsvetljene elite intelektualcev in jih nato "od zgoraj"
po administrativni poti, torej prek institucij socialne države,
uveljavljali v celotni družbi. Natančneje rečeno, lotevajo se
področij, kot so otroška vzgoja, šolska politika, izobraževalni
sistem, pa potem družbenega statusa žensk in družine, seksual-
nosti religioznih praks itd.
Na načelni ravni ostra razmejitev ne pomeni, da oba miselna
tokova večkrat ne nastopata v učinkoviti politični sinergiji. Pri
tem ne kaže spregledati, da imajo v pragmatiki konservativnih
strank, republikanske v ZDA in krščanskodemokratske v ZRN,
svoj prostor desničarsko populistični protesti in motivi. Poudariti
pa je treba, da hegemonsko vlogo v teh političnih blokih zavze-
majo neokonservativci.
d) Neokonservativizem in kritična teorija družbe
V kontekst geneze današnjega prostora v ZRN sodi tudi
kritična teorija družbe, ki je bila v svojem več kot pol stoletja
trajajočem delovanju nenehni sogovornik z vsemi ostalimi mis-
elnimi tokovi v nemškem kulturnem prostoru. Zato se zdi smo-
trno, da neokonservativizem soočimo tudi s to miselno tradicijo.
Kritično teorijo družbe je razvila frankfurtska šola v tridesetih
in štiridesetih letih kot kritičen odgovor na marksistično orto-
doksijo in družboslovni pozitivizem.7 Medtem ko se je zgodnja
kritična teorija ukvarjala v glavnem z aspekti avtoritarne
fašistične forme kapitalizma, seje v šestdesetih in v sedemdesetih
letih preusmerila v razkrivanje in razčlenjevanje nastavkov
strukturno spreminjajočih se pogojev socialnodržavne množične
demokracije. Če tudi kritična teorija danes v sebi ni več tako
homogena, kot je bila v svoji zgodnji fazi, kljub temu ponuja
6
neogibno referenčno točko za raziskave na različnih področjih,
od politične ekonomije, prek politične sociologije in socialne
psihologije do kritike kulture. Glede na spremembe razvitih
kapitalističnih družb, ki so se kazale kot ekonomska, politična,
kulturna kriza, je kritična teorija znala ustrezno reagirati s kate-
gorialnim prilagajanjem in s sprotnim oblikovanjem nastavkov
za teorijo postliberalnih družb. Njeno nenehno spoprijemanje z
družbenimi procesi, ki krnijo emancipatorične možnosti
človeštva, je kritični teoriji omogočilo, daje zavzela distanco tudi
do diagnoze in terapije ki jo družbi ponujajo neokonservativni
sociologi; toda njena distanca ni vnanja, ne postavlja tekstov
oponentov na eno stran, na drugo pa svojih, in ne zagotavlja, da
so resnična le njena. Vnanjo kritiko Dubiel primerja z magičnim
gramofonom, ki z različnih gramofonskih plošč vedno znova
izvablja isto melodijo. Takšni kritiki se kritična teorija zlahka
izmakne, ker se njen značilen postopek sestoji v tem, da se spusti
na teren nasprotnikove, v tem primeru neokonservativne ar-
gumentacije. Sestop na to raven je mogoč preprosto zato, ker so
centralna vprašanja neokonservativnega razmišljanja tudi os-
prednja vprašanja kritične teorije poznega kapitalizma.
Katera vprašanja oblikujejo skupno problemsko polje neoko-
konservativne sociologije oziroma filozofije in kritične teorije
poznega kapitalizma?
Oba miselna toka postavljata v središče svojega razmišljanja
krizo razvoja kapitalistične družbe na makro ravni8 in ga in
terpretirata kot vir vseh slabosti postliberalne družbene ureditve.
Na tej diagnostični točki sta si ti dve miselni usmeritvi tako
podobni, da se lahko sklicujeta druga na drugo (Offe, 1985: 102).
Še več. Često se zaradi teh podobnosti spregledajo razlike, ki
med njima obstajajo. K temu zbližanju prispevajo svoj delež še
terminološka nihanja, razširjena v družboslovni znanosti in pub-
licistiki, ki ne dajejo vedeti, ali gre za te ali one miselne tokove.
Tu mislim na termine, kot so postkeynesianizem postmaterialis-
tična naravnanost postmoderna kultura itd. Tako prvi kot drugi
npr. s terminompostmaterializem razumejo simptome, kulturne
7
Stile in prevzete naravnanosti, ki vodijo k oblikovanju iste teze,
namreč daje skladnost ekonomskega reda in ekonomske etike iz
obdobja zgodnjega kapitalizma že zdavnaj razpadla. Na drugi
strani sta bila dvig protestne mentalitete in intenzivna uporaba
demokratičnih institucij socialne države povod za analizo libe-
ralne demokracije, ki se je je lotila tako kritična teorija družbe
kot neokonservativni sociologi. Čeprav so prvi izhajali iz pojma
legitimacij ska kriza drugi pa iz pojma nemoznost vladanja so
oboji postavili isto oceno, da se vzpostavlja napetost med mod-
ernizacijo družbe, ki se orientira po funkcionalnih imperativih
kapitalistične ekonomije in politične administracije na eni strani
in demokratično normo, tj. zahtevo po političnem samoodločanju
na drugi (Dubiel, 1985: 16). Podobno lahko trdimo tudi glede
diagnoze keynesianske politike stabiliziranja. Oboji razkrivajo,
da so se v privatnolastniškem ekonomskem sistemu razrasli
elementi, ki so zunaj nadzora tržnih zakonitosti, ki pa so v javno
korist in uporabo. Neokonservativci odgovarjajo na ta pojav s
programom razgraditve intervencijske države, kritična teorija pa
z refleksivnim konceptom socialne države (Habermas, 1985: 13),
ki bi te elemente ohranila in razvijala naprej. Iz teh primerjav je
dovolj jasno razvidno, da se oba miselna tokova ujemata le glede
določitve globalnih problemov razvoja. Velike razlike pa obsta-
jajo v razlagi geneze krize, ki je nastopila v sedem desetih letih
(Offe, 1985: 101-102), in še posebno v normativnih izhodiščnih
postavkah, ki so podlaga za družbeno anamnezo. Od tod potem
tudi vse diagnostične razlike, ki omogočajo, da obe miselni smeri
sploh lahko strukturno, duhovno in politično razločujemo.
V tem smislu so poskusi razlage in ponujanje modelov post-
liberalne ,,9 družbe neokonservativne sociologije in kritične te-
orije poznega kapitalizma v konkurenčnem odnosu in v boju za
hegemonsko pozicijo.10 Obe pa sta zavezani povsem praktičnim
interesom. Če se avtorji, kijih prištevamo v krog neokonserva-
tivcev, naslavljajo na akterje etablirane politike z vednostjo o
vodenju državne administracije, vednostjo, s katero ponujajo
8
modele reševanja legitimacijskih in drugih problemov, potem
predstavniki teorije poznega kapitalizma nagovarjajo nova
družbena gibanja (Dubiel, 1985: 18), v katerih odkrivajo poten-
cialno emancipatorično družbeno moč.
e) Neokonservativizem kot politična paradigma
Pojem neokonsevativizem je mogoče metodološko zastaviti in
ga graditi na empiričnih podatkih. Na ta način lahko iden tificir-
amo na podlagi nekaterih skupnih lastnosti intelektualce,
časopise, publikacije, glasila, krožke, ki so imeli že sredi sedem-
desetih let nezanemarljivo moč pri oblikovanju javnega mnenja.
Tako nastane konec sedemdesetih let prva zelo obsežna knjiga z
naslovom Neokonzervativci avtorja Petra Steinfelsa, ki je polna
empiričnih podatkov o oblikovanju in delovanju ameriških neo-
konservativcev.
V nadaljevanju želim nekatere empirične podatke posebej
omeniti, nato pa se vrniti na problematičnost takšne pojmovne
gradnje.
O pomembnosti neokonservativnih intelektualcev za ameriško
javno življenje je časopis Newsweek 7. novembra 1977 zapisal:
"V intelektualnih krogih je družbene mislece, ki so nekoč bili
pobudniki demokratskega liberalizma - Arthurja Schlesingerja
mlajšega, Johna Kennetha Galbraitha - zamenjala skupina neo-
konservativnih akademskih intelektualcev, od katerih je mar-
sikdo prebegnil iz liberalne levice: to so Daniel Bell, Nathan
Glaser, Irving Kristol, Seymour Martin Lipset..." (Steinfels,
1983: 8-9).
O njih Steinfels poroča kot o partiji intelektualcev, ki so se
zbirali okoli dveh časopisov in v njih postopoma oblikovali
platformo novega, sprva intelektualnega, potem pa tudi poli-
tičnega vala. Prvi časopis, Commentary mesečnik Ameriškega
9
židovskega odbora, je bil eden od vodilnih in telektualnih foru-
mov z najštevilčnejšim krogom bralcev, ukvarjal pa se je z
vprašanji politike kulture. Urednik tega mesečnika je bil Norman
Podhoretz, kije konec šestdesetih let injiciral frontalni napad na
novo levico in na vse njene dejavnosti, še posebno pa je bila na
udaru kontrakultura. Drugi, po izdaji mlajši časopis (izhajati je
začel leta 1965), The Public Interest pa seje usmeril na analizo
ekonomske politike in drugih javnih problemov, ki jih je razis-
koval iz 'neideološkega' kota družbenih znanosti (ibidem). Av-
torji teh razprav, ugledni univerzitetni profesorji, se niso ome-
jevali le na okvir tem, ki bi jih lahko uvrstili v področje, za katero
so se strokovno usposabljali in ga najbolje poznajo. Njihova
publicistična dejavnost se je umeščala v medprostor, ki je segal
v politiko, ekonomijo in kulturo. Govor je o velikem možgan-
skem trustu, kije uglaševal kulturne, ekonomske in politične tone
v razvitih industrijskih državah. Vključeni so bili v razne vladne
komisije, v veliki biznis, vodili so strokovne organizacije, pre-
vladovali so na univerzah, ob javljali so svoje razprave v najbolj
branem dnevnem tisku itd.
Opisane razmere povsem veljajo le za ameriški neokonserva-
tivizem in zato bi bilo težko vleči paralele z genezo neokonse-
vativizma npr. v ZRN. Seveda pa je moč najti tudi v ZRN
intelektualne skupine, katerih mišljenjski stil in integracijska
identiteta sta se gradila, podobno kot v ZDA, ob vprašanju
študentskega gibanja v šestdesetih letih in širše, ob politični
kulturi, ki sojo ta gibanja nosila s seboj tudi po svojem izteku.
Kaj naj bi empirično ustrezalo besedi neokonservativci v ZRN so
poskušali odgovarjati tudi predstavniki, ki so se sami prištevali
med neokonservativce. Naj povzamem le opredelitev Hermanna
Lübbeja, sicer najvidnejšega predstavnika zahodnonemškega ne-
okonservativizma. V članku Konservatismus in Deutschland ob
javljenem v Sweitzer Monatshefte (1981), je zapisal, da in telek-
tualci, ki se jim pripisuje neokonservativistična usmerjenost,
nikakor niso na obrobju družbenega dogajanja v ZRN, pač pa so
celo sestavni del establišmenta; niso organizirani v kakšno sa-
10
mostojno organizacijo, ki bi bila tako ali drugače ideološko ali
politično obarvana, prav tako ne izdajajo kakšne lastne strokovne
revije, kot se je to včasih spodobilo za intelektualne kroge
somišljenikov. Njihovo delovanje je usmerjeno predvsem na
množične medije.
Lübbe je, tako kot Steinfels, ta krog intelektualcev označil bolj
v smislu intelektualnega duhovnega gibanja, ki senzibilizira jav-
nost za določena vprašanja. Kar se tiče njihovega porekla, pa jim
prav malo ustreza izraz neokonser vativci, saj so večinoma bivši
liberali ali socialdemokrati. Izraz se jih je kljub temu oprijel,
pravi, čeprav nekateri še danes sami sebe ne označujejo za
neokonservativce, bliže jim je oznaka liberalci. Kakorkoli že,
Lübbe to oznako sprejema in da bi zamajal ohlapnost njene
politične rabe, poišče nekaj glavnih skupnih točk njihovega
delovanja. Stožer neokonservativizma v ZRN po njegovem tvori-
jo naslednje teze:
a)	teza, da se demokracija sprevže v totalitarizem, če se hoče
družbo demokratizirati mimo obstoječih družbenih in političnih
institucij;
b)	liberalna politična ureditev je utemeljena na prepričanjih,
javni morali in kreposti, ki jih sama ureditev ne more reprodu-
cirati;
c)	državljanske svoboščine so v trdni povezanosti s konceptom
tržne ekonomije;
č) antikomunizem je zanje nujen element v ideologiji varovan-
ja in ohranjanja liberalnega sistema;
d)	kritika akademske kulturne revolucije iz poznih šestdesetih
let.
Mnenjsko vplivne intelektualne skupine so zrasle iz
združenja, ki je želelo ohraniti svobodno ekonomijo. V začetku
osemdesetih let so njihovi člani organizirali tudi več medijsko
odmevnih kongresov, med katerimi sta najbolj znana Tendenz-
wende in Mut zu Erziehung (Grande, 1987: 283).
Članov teh skupin ni mogoče na noben način strankarsko
razvrstiti. Mnogi od njih niso člani nobene izmed strank, vendar
11
imajo ne glede na to, ali so konservativne ali ne, nanje velik vpliv.
Med najvidnejšimi predstavniki so Hermann Lübbe, Helmut
Schelsky, Gunther Rohrmoser in drugi.
Tisto, kar naredi termin neokonservativizem zanimiv za
družboslovno analizo, je njegova moč, da lahko z njegovo po-
močjo uredimo in razvrstimo empirično detajle, tj. jasno identi-
ficirane osebe, intelektualne skupine, raziskovalne institucije,
publikacije itd. v določeno "zgodbo". Toda to je premalo. Vztra-
jati je pač treba na tem, da naj termin neokonservativizem ne bo
omara z veliko predali, v katere bi razvrščali posamezne stvari,
ki naj bi vanjo sodile,11 pač pa naj ta termin označuje politično
intelektualni scenarij za izhod iz razmer, ki so nastale konec
šestdesetih in v začetku sedemdesetih let v industrijsko najbolj
razvitih družbah zahoda.
Poskus empirične določitve pojma neokonservativizem
namreč svoj cilj zgreši, kolikor spregleda, da se pod nalepko
neokonservativizem skrivajo tudi interpretacijski modeli,12 ki so
se zasidrali v velikem delu obstoječe družboslovne teoretske
produkcije. Zagovorniki teh modelov želijo vplivati na politično
elito, ki pazi na socialnoteoretsko legitimiranje obstoječega sis-
tema, na usmeritve vladajoče politike in sploh na javno delovanje
ljudi. Ravno ta raven, raven interpretacijskih modelov, ki opre-
deljujejo družbeno dejanskost, se empirični gradnji pojma izmuz-
nejo iz rok.
Tej težavi se želi izogniti Helmut Dubiel (1985: 11) s tem, da
vpelje pojem paradigma. Prepričanje, da neokonservativizma ne
moremo jemati kot teorijo v strogem pomenu besede, pač pa da
gre za novo politično paradigmo. Pojem paradigma si je Dubiel
sposobil pri teoriji o znanosti. Ta pojem opozarja na to, da se
znanstveno raziskovalen proces nikoli ne začne iz nulte točke,
pač paje po svoje zavezan predhodno posredovanim pojmovnim
okvirom, od interpretacijskega "predujma" tj. ravno od znan-
stvene paradigme, ki v svoji matrici določa za raziskovanje
relevantna področja družbene realitete in metode, ki so nujne, da
bi to področje zamejili in razčlenili.13
12
Vsebino tega pojma Dubiel prilagodi političnemu prostoru.
Politična paradigma, pravi, definira v mnoštvu modnega le tiste
izraze iz realitete, ki sploh lahko postanejo predmet političnega
razmišljanja; torej konstituira politične vrednostne preference,
ureja politične strateške cilje, opredeljuje sredstva, določa rele-
vantne kliente in akterje, pa tudi žrtve itd.
V pojmu neokonservativizem kot politični paradigmi se tako
zgostijo temeljne predstave o kulturi, socialno-filozofcke pred-
stave o človeku, družboslovno znanstveni teoretski spisi in em-
piričnostatistični opisi, ki na koncu procesa dozorevanja fungir-
ajo kot politični argumenti.14 Izhajajoč iz tega seveda ne more
biti govora o koherentni teoriji neokonservativizma. Tudi Her-
mann Lübbe ugotavlja, da se neokonservative i razlikujejo od
starih konservativcev po tem, da se neokonservativci oprijeml-
jejo le tistih teorij, ki ustrezajo common sensu in ki zrcalijo
dejansko stanje stvari.
Ko govorimo o neokonservativizmu, nikakor ne moremo
govoriti o strukturi izpeljivih tez, ki bi jih bilo mogoče deducirati
iz določenega sklopa temeljnih predpostavk. Neokonservativi-
zem tudi nima določenega kognitivnega jedra, niti nima pravil,
po katerih izpeljuje svoje hipoteze. Neokonservativizem je po-
temtakem prej družbeni nauk, ki je usmerjen predvsem v prema-
govanje družbenih in političnih problemov; ne pretendira na
strogo konsistenco in svojo enotnost gradi na predmetu svoje
kritike, na kritiki socialne države in razpada avtoritete meščan-
skega vrednostnega sistema. V svojem teoretskem eklekticizmu
in neuravnoteženosti svoje kritike pokaže, da ni neo v smislu
novosti svojega pristopa, ki bi ponudil izvirno interpretacijo
družbene realnosti, pač pa ravno narobe, kot vsak dosedanji
konservativizem je predvsem reakcijsko vedenje, vednost, ki je
nastala kot odziv na zunanje impulze inje potemtakem reakcijska
tvorba, ki ima svoje temeljne predpostavke položene zunaj sebe
(Schumann, 1974). Argumente za obrambo liberalne racional-
nosti zahodnih družb neokonservativizem poišče v neoliberalni
politični ekonomiji, sociobiologiji in humani genetiki, pozitivis-
13
tieni kritiki marksizma, konservativni kritiki kulture in v elitis-
tični teoriji demokracije.
OPOMBE:
1.	V teoretskih krogih sta najbolj znana zagovornika na trgu osnovane
ekonomije in socialne politike Milton Friedman in Friedrich
Hayek.
2.	Frank Schultz (1984:127) uporablja za označitev te politike pojem
"Austeritätspolitik", kije anglosaksonskega izvora in pomeni v svo-
bodnem prevodu "politiko zategovanja pasu".
3.	Več o tem glej Berlin idr.: "Neofašizem u SR Njemačkoj", MUS,
1983, št. 3-4, str. 234-277.
4.	Več o tem glej Visković: "Evropska nova desnica", TiP, 9-10/86, str.
1047-1064.
5.	Referenca v MUS o postmodernizmu: Postmoderna ZDA: delitev
na neokonservativni in poststrukturalistični postmodernizem.
6.	Več o tem Fetscher: Neokonservative und "Neue Rechte", Mün-
chen, 1983.
7.	Neokonservativna misel je našla svoje predhodnike v pozitivistični
sociologiji iz petdesetih let, kije bila vseskozi v polemičnem odnosu
s kritično teorijo družbe.
8.	Mouffe govori o nemožnosti sočasnega zadovoljevanja potreb po
akumulaciji in legitimnosti, ki jih je socialna država lahko uspešno
zadovoljevala pred ekonomsko recesijo v sedemdesetih letih. S to
tezo bi se strinjali tako Poulantzas, ki govori o krizi države, Haber-
mas, ki piše o krizi legitimnosti, Bell, ki govori o kulturni krizi in
Han tington, ki razkriva krizo demokracije, če omenim le najvid-
nejše avtorje različnih miselnih tokov (1983:62-65).
9.	S pojmom "postliberalen se želi Dubiel izviti iz teoretske zagate. Z
njim bi rad povedal, da so razvite meščanske demokracije sicer
dediščina meščanske družbe iz devet najstega stoletja, da pa sedanje
forme ekonomske ureditve, politična integracija družbe, socialna
struktura, kultura in vladajoči družbeni karakter niso več neproble-
matično zapopadeni v pojmih, s katerimi kritiki in intelektualni
predstavniki meščanske družbe poskušajo le-te razumeti in jih
razložiti. Znotraj podedovanih družbenih form se namreč pojav-
14
ijajo težnje, ki vodijo družbo na novo razvojno raven. Te težnje pa
je že mogoče predvideti v izdelani teoriji (1985:17).
10.	Zagovorniki "nove desnice in neokonservativci v ZRN so že v
zadnjih dneh študentskega revolta ugotovili pomen Gramscijevega
koncepta "kulturne hegemonije". Spoznali so, da je osvojitev in-
telektualne kulture pogoj za osvojitev politične moči. Konservativna
enačica Gramscijevega koncepta hegemonije vpeljuje predde-
mokratično razlikovanje med elito, ki oblikuje mnenje in pasivno
množico, ki ne misli. V tem konceptu je javnost razumljena le kot
množica, kije popol noma prepuščena volji elite. Le-ta pa ve, kam
mora ravnati, da maso ohrani kot pasiven in razpoložljiv objekt.
Intelek tualna ofenziva, grajena na tem konceptu, je kritično in
teligenco v ZRN potisnila povsem na stran in jo prisilila, da je
prevzela za desno inteligenco včasih značilno duhovno razpoloženje
racionalnokritičnega pesimizma. Šele proti koncu osemdesetih let
je prišla kritična inteligenca zopet do sape z objavljanjem analiz o
neokonservativnih protislovjih in s teoretsko afirmacijo emancipa-
toričnih sil (Dubici, 1985: 19). O tem glej tudi Viskovič: "Gramsci-
zam na desnici", TiP, 6/88, str. 896-902 in Fašizam, Julius Evola i
"desni gramšizam", Gledišta, 11-12/87, str. 47-66.
11.	Hegel zelo slikovito zapiše o takšni metodi naslednjo misel:
"...namreč tabela, kije podobna skeletu z nalepljenimi lističi ali vrsta
zaprtih škatel s pritrjenimi etiketami v kramariji z začimbami, ki je
tako jasno razumljiva, kot ena in druga, in ki, kakor sta tam s kosti
odstranjena meso in kri, tu prav tako ni skrila v škatlah živa stvar,
je prav tako odvrgla živo bistvo stvari (Hegel, Phaenomenologie des
Geistes, Theorie Werksausgabe, BAND, str. 50-51).
12.	Empiričnemu pristopu ubeži dejstvo, da se4 je neokonservativni
družbeni nauk že od začetka pripravljal na to, da bo postal usmer-
jajoča paradigma praktičnega ravnanja politične elite (Dubiel,
1985:11).
13.	Podobno tudi C. Offe politični proces, znotraj katerega ljudje
delujejo nase in na razvoj družbe v celoti, razdeli v tri arene: v prvo
uvršča delovanje politične elite znotraj državnega aparata, ki
odločitve sprejema in realizira, v drugo uvršča številne med seboj
povezane skupine, da bi na ta način kontrolirale dostop do komuni-
kacijskih in proizvod nih sredstev in tako določale vprašanja, ki šele
vstopajo v proces političnega odločanja, v tretjo areno pa uvršča
rivalske idejne tokove, ki oblikujejo politično kulturo in tekmujejo
za kuiturno hegemonijo tako, da skušajo čim bolj razširiti svojo
definicijo dejanskosti. V tej areni poteka boj za spremembe trendov
duha časa (po Habermasu, 1985:13).
15
14. Več o tem je mogoče prebrati pri Alanu Wolfu: "Sociologija,
liberalizam i radikalna desnica", MUS, 1983, št. 6-7, str. 180-214.
LITERATURA:
Berlin, S. in ostali, "Neofašizam u SR Nemačkoj", MUS, 1983, št. 4-5,
str. 234-277.
Dubiel, H., Neokonservatismus, Frankfurt am Mein, 1985.
Fetscher, I., Neokonservative und "Neue Rechte", Der Angriff gegen
Sozialstaat und liberale Demokratie in den Vereinigten
Staaten, Westeuropa und der Bundesrepublik, Mu"nchen
1983.
Grande, Edgar, Neokonservatism and conservative-liberal economic
policy in West Germany, European Journal of Political Re-
search, Stuttgart, Berlin, Ko"ln 1974.
Habermas, Ju"rgen, "Die Neue Unu"bersichtlichkeit", Merkur, Stutt-
gart, 1985, str. 1-15.
Liedman, Suen-Eric, "Neoliberalizam i neokonzer-vativizam", MUS,
1983, št. 4-5, str. 104-115.
Lu"bbe Hermann, "Konservatismus in Deutschland", Schweizer Mon-
atshefte, Zu"rich, 1981. H. 11, str. 1-24.
Mouffe, Chantal, "Demokracija i nova desnica", MUS, št. 4-5, 1983,
str. 62-82.
Offe, Claus, Družbena moč in politična oblast, Ljubljana 1985.
Schumann, H.G., Konservatismus, Ko"ln 1974.
Stenifels, Peter, "Neokonzervativci", Beograd, MUS, 6-7, 1983, str.
5-110.
Viskovič, Nikola, Evropska nova desnica (1), Teorija in praksa, št. 7-8,
1986, str. 656-671.
Viskovič, Nikola, Evropska nova desnica (2), Teorija in praksa, št.
9-10,1986, str. 1047-1061.
Viskovič, Nikola, Gramscizem na desnici, Teorija in praksa, št. 6,1988,
str. 896-902.
Viskovič, Nikola, Fašizam, Julius Evola i "desni gramšizam", Gledišta,
št. 11-12,1987, str. 47-66.
Wolfe, Alan, "Sociologija, liberalizam i radikalna desnica", MUS,
1983, št. 6-7, str. 180-214.
16
Darij Zadnikar
HEGLOVA KRITIKA LIBERALNIH TEORIJ
PRAVA
Pri opredelitvi Heglovega razmerja do liberalnih pravnih
nazorov je najpogosteje v ospredju njegovo zavračanje liberaliz-
ma. To zavračanje ni ostajalo zgolj na spekulativni ravni, tako
da celo v predgovoru v Pravno filozofijo označi liberalne nauke
za nevarne in pred njimi svari vlade. Če temu dodamo še pred-
sodek sodobnega izobraženstva, kije imelo priložnost slišati, da
Hegel veliča idejo države, potem je predstava o Heglu kot
antiliberalcu zaokrožena. Biti antiliberalec v drugi polovici
dvajsetega stoletja pa ne pomeni toliko pripadnosti določeni
teoretski poziciji, temveč negativno politično in etično oznako,
ki se veže za totalitarizem, čeprav liberalizma ne gre enačiti z
antietatizmom. Da bi se izognili enostranskostim, ki jih pogre-
vajo emocije in slaba izobrazba v stališčih, da je Hegel (kdaj
drugič pa Platon, Marx, Nietzsche, Heidegger itd.) "utemeljitelj"
totalitarizma, nacifašizma, stalinizma ipd., je treba njegov anti-
liberalizem razvezati v kritiko liberalizma, skratka v analizo
razmerja Heglove pravnopolitične teorije do idej Hobbsa, Locka,
J.S.Milla in drugih. Pri tem je treba upoštevati zgodovinski
kontekst, t.j. dejstvo daje realizacija ideje moderne države (kar
je v osnovi emancipacij ski antifevdalni projekt) naloga, ki še čaka
Evropo Heglovega časa.
Temeljno nestrinjanje z idejami liberalizma je mogoče izpe-
ljati že iz same Heglove zastavitve filozofije. Medtem ko angleški
filozofi in ekonomisti jemljejo individuum, ki ga formira razvoj
kapitalizma, kot elementarni zidak teoretske rekonstrukcije nove
družbe, vidi Hegel predvsem njegovo iztrganost. Zanj je v
ospredju "razcep našega časa" in vsestranski razdor (Ent-
zweiung) človeške zavesti in življenja v modernem svetu. Zoper-
stavljenja boga in sveta, končnega in neskončnosti, duha in
17
narave, vere in vedenja, nasprotja prepričanja in zakona, prava
in moralnosti, države in religije, so izražena v najsplošnejšem
nasprotju subjektivnosti in objektivnosti. Na zgodovinski ravni
pa gre za boj med emancipacijo in tradicijo, revolucijo in restav-
racijo. V sodobnem človeku razpade identiteta bistva in bivanja
(Dasein), ta dualizem pa zajema celoto njegovega bivanja, tako
da je prisiljen živeti v dveh protislovnih svetovih, "Reich der
Gegenwart" ga veže za dejanskost, duh pa na "Reich des Jen-
seits". Moderna kultura, zlasti univerzalno gospostvo razsvetl-
jenskega razuma in empiričnih znanosti, ki človeka postavljajo v
povnanjen odnos do tistega, kar je po sebi in za sebe resnično,
meščanska industrijska delovna družba s svojim "sistemom po-
treb" (civilno družbo), so tisto, kar vzpostavlja razcep, dualizem,
raztrganost. Ta razcep časa in njegovo premagovanje je problem
Heglovega filozofiranja. Naloga filozofije je po Heglu v prese-
ganju teh protislovij, njegova filozofija je filozofija sprave, ki se
izteče v kontemplacijo večnega, v filozofisko-teološki zor (theo-
ria) sprave, kar je tista točka, skozi katero se pozneje razkroji
celota Heglovega sistema. Hegel razmerja med filozofijo in
dejanskostjo, kot mu očitajo njegovi učenci, ni izpeljal v razmerje
med teorijo in prakso.
Spravi znotraj mišljenega navkljub pa je treba priznati, da
Hegel razkriva bistvo moderne družbe, odtujenost v njenem jedru
in iztrganost človeka. Hegel v nasprotju zliberalizmom, v samem
nastajanju meščanske družbe razkriva njeno protislovnost in
tegobnost človeka v njej. Zastavlja si problem filozofiranja tam,
kjer liberalizem v svojih teorijah brezobzirno in nekritično, iz
individuov, osamelih in zoperstavljenih v konkurenci, sestavlja
podobo sodobne družbe. Liberalizem razglaša naravno pravico
vseh do življenja, lastnine in svobode kot temeljne pravice vseh
individuov, izoliranih od družbe, ki so usmerjeni v privatne
posle, kjer je "vsak svoje sreče kovač". Naravna svoboda posa-
meznika izrašča iz lastnine, ideal je samozadostnost posamezni-
ka, ki to lastnino ustvarja sam, od tod pa izhaja tudi njegov primat
pred državo. Lastnina je za Locka preddržavni institut, določen
18
z naravnim zakonom. Tam, kjer Hegel vidi temeljni razkol,
liberalci brez posebne filozofske globine, pa prav zaradi tega z
velikim vplivom na politični razum, opisujejo moderno kapital-
istično družbo kot skladno naravnemu zakonu. Zgodovinski
liberalizem je v svojih izpeljavah, kljub nekritičnim predpostav-
kam odigral pozitivno vlogo pri razkroju stare fevdalne družbe,
na podlagi (nekritičnega) primata posameznika pa izdelal prirod-
no pravne teorije, ki so dragocene tudi za naš čas (kolikor gre za
varstvo osebnih svoboščin pred totalitarizmom). Hegel, nasprot-
no, kritizira predpostavke liberalizma, njihovo neproblematizi-
ranje individua, ki iz "sfere potreb" določa celoto družbe, pa
vendar v svoji filozofiji sprave, kot to pokaže Marx v Kritiki
Heglovega državnega prava, omahuje med ancien régimom in
radikalnejšimi političnimi nazori. Konsekventno temeljnim filo-
zofskim načelom, prezentiranim v Znanosti o logiki, Hegel
zavrača liberalistični koncept, daje partikularno kot partikularno
lahko umno - zanj je umno tisto, kar je univerzalno. Liberalizem
partikularno dviga na raven univerzalnega, egoizem pa enači s
svobodo. Hegel ne odreka vloge posamičnemu (danes tako
modno enačenje totalitete z totalitarizmom je abotno) - marveč
konsekventno nalogi, ki jo ima filozofija, išče spravo z občim,
spravo, ki izhaja iz razkola dobe in ker je to hkrati tudi razkol v
individuumu, ta ni pojmljiv samo kot nasprotje posameznika in
države. Heglova naloga sprave sega med obema točkama člo-
vekove omike: "neskončna svoboda osebnosti", t.j. partikulari-
zem meščanskega individuuma, se mora združiti z duhom polisa,
ki ne pozna ločitve med zasebnim in političnim. Od Platonove in
Aristotelove politične filozofije prek Rousseaujeve Družbene
pogodbe je naloga Heglove politične filozofije izpolnjena s spra-
vo v sodobni pravni državi.
/
Ko začnemo pobliže proučevati Grundlinien der Philosophie
des Rechts (GPhR), ugotovimo, da kljub široko razglašenemu in
globoko, v samem filozofskem sistemu utemeljenemu razhajanju
s teoretskimi predpostavkami liberalizma Hegel prevzema os-
rednje liberalne nazore. Prvi del GPhR, Abstraktno pravo, te-
19
/
matizira pravico oseb do življenja, svobode in lastnine, ki pa se
konkretizirajo šele v civilni družbi, kar je predmet zadnjega dela
GPhR. Hegel torej ne prehaja od človekovih pravic neposredno
k državi kot ostali liberalci, temveč prek moralnosti, družine,
civilne družbe itd. Pri Locku2, Hobbsu in drugih je pravilo, da
preskočijo od naravnega človeka s svojo arbitrarno voljo na
državo, v kateri ta arbitrarnost ni omejena. Ta preskok pa ni
vprašljiv zgolj historično, ampak tudi z individualne ravni, ker
prezre problem individuacije in socializacije. Ostaja odprto
vprašanje, kako naravni človek (otrok, divjak) postane civiliziran
človek, sposoben življenja v državi. Človek iztrgan iz naravnega
stanja ne bi bil sposoben vladati v Lockejevi državi. Formalne,
abstraktne pravice so preozke, same po sebi ne morejo tvoriti
osnove države ali prehoda nanjo. Temeljna kritika liberalizma je
pri Heglu razvidna tako rekoč iz kazala GPhR:
I.	Abstraktno pravo : -Lastnina
-Pogodba
-Krivica
II.	Moralnost: -Naklep in krivda
-Namera in blaginja
-Dobro in vest
III.	Nravnost: -Družina
-Civilna družba
-Država
Med arbitrarno svobodo in politično ureditvijo se umeščajo
ravnanja (moralnost) in institucije prek katerih človek šele pos-
tane polno razvit, ki ima svobodo, kulturo in individualnost, ter
s tem sposobnost umnega pristajanja na primeren politični red,
kije skratka sposoben, da izkuša lastno svobodo.
V osnovi razhajanja z liberalizmom je tudi skrajno izpraznjeno
pojmovanje osebnosti. Konkreten človek je hipostaziran v ab-
strakcijo, kjer je določujoč princip volje (in s tem arbitrarne
svobode), irelevantna paje moralnost in vrsta razmerij, ki posa-
meznika učlovečijo. Peter G. Stillman3 pripominja, da takšna
20
oseba, ki izhaja zgolj iz svoje arbitrarne pravice, Hegla ni
preveč atraktivna.
"Če kdo nima drugega interesa kot svojo formalno pravico,
potem je ta lahko čista samovolja, kot to pogosto sodi k omejene-
mu srcu in nravi; kajti surov človek najpogosteje trdovratno
vztraja pri svoji pravici, medtem ko velika misel vidi na tem, kar
ima stvar sama še za strani. Abstraktno pravo je torej najpoprej
zgolj gola možnost in zaradi tega celega obsega razmerij nekaj
formalnega."4
Konsekventno redukcionizmu v pojmovanju človeka so osiro-
mašena tudi vsa medčloveška razmerja v gola pogodbena razmer-
ja. Med pogodbena razmerja liberalizem šteje celo odnose med
moškim in žensko, otrok in starši. Ker pa po Heglu pogodba
izhaja iz a) samovolje, b) v pogodbi bivajoče identične (skupne)
volje in c) predmeta pogodbe, ki je posamična vnanja stvar
{einzelne äußerliche Sache), je po njemu sramotno pojmovanje,
da je zakonska skupnost med spoloma pogodbena. Ta kritika
posebej leti na Kanta5 in nasploh je Heglova kritika liberalizma
določena prek njegovega odnosa do Kanta, ki v Nemčiji izraža
filozofsko oplemenitene ideje liberalizma. Zato je v Heglovi
polemiki z (angleškim in francoskim) liberalizmom potrebno,
kolikor je mogoče, razločevati njegovo permanentno polemiko s
Kantom. Ta je prisotna že v njegovih predavanjih v Jeni, ko
Kantovi prazni identiteti ega kot originalne enotnosti transceden-
talne zavesti nasproti postavi vpogled, da identiteta samozave-
danja ni primarna, marveč je rezultat razvoja.
Naj ostrejše je razhajanje z liberalizmom ob pojmovanju
družbene pogodbe kot osnove države:
"Prav tako ne leži narava države v pogodbenem razmerju, pa
čeprav se država vzame kot pogodba vseh z vsemi ali pa kot
pogodba vseh s knezom in vlado."6
Heglovo zavračanje liberalističnega pojmovanja pogodbe kot
edinega legitimnega interpersonalnega razmerja temelji na
stališču, da sta v pogodbi vsebovani dve identični volji in da
21
izhaja iz samovolje. Pri državi je drugače, ker se iz nje ni mogoče
samovoljno izločiti in je človek državljan že po naravi, kar je
umno določilo. Če države še ni, je prisotna umna zahteva po njej.
Država daje posamezniku dovoljenje, da seji pridruži ali pa se
izloči, kar izključuje samovoljo, ki je predpostavka za to, da bi
bila pogodba določilo države.
"Napak je, če se reče, da je samovolja vseh, da utemeljijo
državo: tem bolj je za vsakogar absolutno nujno, daje v državi."7
Znotraj pogodbenega razmerja je svobodna volja zgolj formal-
na in abstraktna tudi zato, ker je predmet pogodbe omejen s tem,
da je vsebina izbire predhodno dana in tej volji vnanja8. Libe-
ralistično reduciranje medčloveških razmerij na pogodbena z
izključevanjem sfer čustvovanj, etičnosti, solidarnosti skupnosti,
kulture itd. je dosledno izražanje kapitalističnega blagovnega
univerzuma. Iz tega vidika je Heglova kritika liberalizma nasta-
vek za kritiko meščanske družbe in njenih ideologemov. Njegova
označba te volje kot samovolje, partikularizma, ki ne more biti
umno, ga vodi v dialektiko preseganja partikularnega k umni
(univerzalni) svobodi, medtem ko Locke in Hobbes ostajata na
ravni kompatibilnosti nujnosti in svobode, zlasti kot samodeter-
minacije, kar paje pri Heglu samo eden od elementov na poti k
pojmu svobode. Enodimenzionalnost liberalističnega razume-
vanja osebe, njene arbitrarne svobode in (samo)volje, ki se izraža
v teoretskem preskoku iz abstraktnih pravic k državi, lahko v
dosledni izpeljavi, na politični ravni pripelje do konsekvenc, ki
niso daleč od predpostavk naravnega stanja: krvavi bellum om-
nium contra omnes.
Država, zasnovana zgolj na formalnih pravicah in abstraktnem
človeku, se lahko sklicuje samo na neko davno soglasje ali tihi
pristanek. Takšni abstraktni kreaturi preostaja poslušnost re-
striktivnemu pravnemu redu in polna samovolja tam, kamor
zakon ne seže. Moralne odločitve, vprašanja pravičnosti, izo-
brazbe posameznika in odgovornost posameznikov za obliko-
vanje državljanom primernega političnega okolja so onkraj
22
takšne utemeljitve abstraktne osebe in njihove arbitrarne svo-
bode. Zgodovinska praksa, kjer so se politične razmere obliko-
vale predvsem glede na samodoločujočo voljo in 5, tem povezano
abstraktno enakost oseb, je pripeljala do terorizma, ki ga pozna
mo v jakobinski fazi Francoske revolucije, v različnih socialis-
tičnih voluntarizmih itn. Takšna neskončna samodoločujoča
volja vidi v institucijah in družbenih diferenciacijah zgolj ome-
jitev, četudi te nenavsezadnje ustvarjajo vsebino izbire te volje.
Poskus realizacije absolutne svobode na podlagi abstraktne osebe
vodi v teror in uničenje celotnega družbenega reda. Na tem mestu
sta primerna dva daljša navedka iz Hegla:
"Če ena tu določena stran volje - ta absolutna možnost, daje
moč abstrahirati od vsake določitve, v kateri se nahajam ali
katero sem postavil vase, beg iz vse vsebine kot neke omejitve -
tisto za kar volja sebe določa ali kar predstava prav gotovo drži
kot svobodo za sebe, potem je to negativna svoboda ali svoboda
razuma. - To je svoboda praznine, kije dvignjena do dejanskega
lika in do strasti ter ostajajoč čisto teoretski, v religioznosti
fanatizem indijske čiste kontemplacije, če pa se obrne k dejan-
skosti, v političnem kot tudi religioznem: fanatizem razbijanja
vsega obstoječega družbenega reda, odstranitev nekemu redu
sumljivih individuov, kot tudi uničenje vsake organizacije, ki se
hoče znova odlikovati. Samo v tem, da kaj razdira, ima ta
negativna volja občutek svojega obstoja; ona seveda, misli, da
hoče nekakšno pozitivno stanje, npr. stanje obče enakosti ali
občega religioznega življenja, dejansko pa ne želi pozitivne
dejanskosti tega, kajti to hkrati prinaša nekakšen red, nekakšno
oposebljanje (Besonderung) kot odredb tako tudi individuov. To
oposebljanje in objektivna določitev paje tisto, iz čigar uničenja
izhaja za to negativno svobodo njena samozavest. Tako je lahko
tisto, kar meni, da hoče, za sebe že samo neka abstraktna pred-
stava, udejanjenje nje pa samo furija razdiranja."9
"Ta negativna svoboda ali ta svoboda razuma je enostranska,
vendar ta enostranskost vedno nosi v sebi neko bistveno določilo:
zato je ne kaže zavreči, je pa pomanjkljivost razuma, da neko
23
enostransko določitev povzdigne v edino in najvišje. (...) Kon-
kretneje se ta forma pojavi v dejavnem fanatizmu političnega kot
tudi religioznega življenja. Sem npr. sodi čas terorja Francoske
revolucije, v katerem je morala biti vsaka razlika talentov z
avtoriteto odpravljena. Ta čas je bilo neko trepetanje, nekakšen
potres, neka neznosnost nasproti vsakemu posebnemu, kajti fa-
natizem hoče abstraktno in ne členjenje: kjer se pokažejo razlike,
ji ta najde njene nedoločljivosti in jih odpravi. Zato je tudi
ljudstvo v revoluciji znova razrušilo institucije, ki jih je samo
naredilo, kajti abstraktnemu samozavedanju je vsaka institucija
nasprotna enakosti"10
Izpeljava naravnih oziroma abstraktnih pravic kot osnove
politične države je za Hegla preozko in abstraktno, ne zgolj zato,
ker to načelo negativne svobode vodi v teror in furijo destrukcije.
Oseba, ki je zgolj abstrakcija človeka - ozek, nemoralen, nečus-
tven in statičen kos človeka, v svoji arbitrarni volji ne zmore
nadzirati vsebine izbire te volje, skratka, skrajno vprašljiva
osnova družbe, ki bi omogočala človekovo kulturo, etiko,
afektivna razmerja in razvoj svobode.
Napačna predstava liberalizma, da je mogoče državo uteme-
ljiti neposredno na abstraktnih pravicah in arbitrarni svobodi,
postane še posebej evidentna ob vprašanju kaznovanja. Locke
meni, da se je naravni človek odrekel pravici do samoobrambe
in s tem tudi kaznovanja v korist države, da bi tako lahko bil
deležen drugih ugodnosti11. Hegel v skladu s konceptom, daje
kazen vsebovana v samem voljnem dejanju in, da je umni del
prekoračitve prestopnika (kazen kot pravica prestopnika in ne
oškodovanca)12, razvije stališče, da se naravni človek ni mogel
odreči tej pravici, ker je ni imel, če pa že kaj ima v okolju, kjer
ni pozitivne zakonodaje in sodstva, pa je to maščevanje in ne
kaznovanje. Tisto, čemur se naravni človek lahko odreče v korist
države, je pravica maščevanja, nikakor pa ne pravica do kazno-
vanja, kajti te nikoli ni imel. Maščevanje kot tako pa ne bi moglo
biti del umnega univerzuma države, ker je povezano z interesno
vpletenostjo strank, partikularnih volj, ki ne izpolnjujejo prava
24
(sprave), marveč vzpostavljajo neskončno verigo maščevanj.
Družbena pogodba kot odtujilna pogodba za utemeljitev države
se na tem primeru izkaže za napačno. Družbena pogodba indivi-
duov mora tudi v tem primeru kot pri vsaki drugi pogodbi imeti
za osnovo volje kontrahentov njihovo last, ne morejo pa sklepati
o tem, česar nimajo. Če se naravni človek odreče tistemu, kar
edino v tem primeru more, t.j. pravici maščevanja, potem ostane
odprto, kaj transformira to maščevanje v kazen. Edini obstoječi
medij, ki izvrši to transformacijo, je država, vendar ta po libe-
ralistični zastavitvi države, ki izhaja iz individuov, ne bi smela
imeti eksistence zunaj teh individuov.
Stillman razkriva kot najbolj zgrešeno stališče liberalizma
njegovo razumevanje države kot izključujoče omejevalnega in-
stituta v odnosu do svobode individuumov:
"Končna in osrednja teoretična napaka, vsebovana v teorijah
o naravnem pravu, je v sklepu, da država mora omejevati člo-
vekovo naravno svobodo in avtonomije. Ta napaka ne izvira
samo iz narave same hipoteze. Prav tako izhaja iz okoliščine, da
moderni in liberalni politični filozofi Človeka, tako kot tudi
novoveški od Descartesa in Hobbsa, ter razvijajo ta Jaz ali
Človeka do njune polne konkretnosti, humanosti in socialnega
obnašanja, še predno razpravljajo o sami družbi, tako da ima npr.
Hobbsov ali Lockov Človek iste značilnosti znotraj civilne družbe
kot zunaj nje, v naravnem stanju kot tudi v civiliziranem. Eden
od rezultatov je seveda, da ta popolnoma civiliziran in human
človek, razvit v logični abstrakciji od družbe, mora biti nujno
omejen v svojih pravicah kakor hitro je postavljen v družben
kontekst. "13
Enačba država=nesvoboda se ohranja tudi v vulgarnem mar-
ksizmu, ki Marxov postulat o odmiranju politične države ident-
ificira z odpravljanjem res publica oziroma ne loči med politično
državo in državo. V osnovi te teoretične napake je nehistorični
koncept prepolitičnega človeka. Že od antičnega premišljevanja
politike (zlasti Platon in Aristotel) je ustaljena manira soočanja
naravnega, predpolitičnega in civiliziranega življenja (civis!).
25
Vendar, če je bilo antično premišljevanje pod vtisom dejanskih
izkušenj ob soočanju Helenov z barbari, individualnih izkušenj
efebije (polis je ohranjal institucijo mladostniškega predpoli-
tičnega življenja) in v mitu vsebovane razlage ustanovitve pol-
itee, pa tudi dejstva, daje bil velik del prebivalstva v zunajpoli-
tičnem stanju, potem je komparacija med naravnim stanjem in
državo, ki jo najdemo v novoveških teorijah o družbeni pogodbi,
rezultat bistveno drugačne izkušnje, ki ni primerljiva s tisto
antično. Če novoveški filozofi nihajo med pozitivno in negativno
karakterizacijo naravnega stanja (Hobbes vs. Rousseau), ta dile-
ma v antiki ni prisotna - človekove vrline so uresničljive samo
znotraj polisa. Temeljni vzrok je v tem, da se izkušnja življenja
v skupnosti ne strukturira po vzorcu interiorno-eksteriorno,
marveč kot samorazkol novoveškega subjekta. Antična enotnost
svobodnega državljana in njegovega polisa je bistveno drugačna
od nasprotja med zasebnikom in skupnostjo-državo kot realno
eksistirajočo abstrakcijo. Dvoumnost, pred katero je postavljen
novoveški subjekt v sodobni državi, je hkrati dvoumnost v oceni
naravnega prepolitičnega stanja. Pri tem liberalizem ne enači
toliko naravnega stanja s podjetniško civilno družbo, kot ga
konstruira iz idealov (in strahov) podjetnikov civilne družbe.
"... to je stanje popolne svobode, da določajo svoja ravnanja
in razpolagajo s svojimi posestmi in osebnostmi, kot menijo, da
je primerno v mejah naravnih zakonov, ne da bi spraševali za
dovoljenje kakega drugega človeka ali pa, da bi bili odvisni od
njegove volje."14
Naravno stanje je za Locka stanje popolne svobode, enakosti
in neodvisnosti15, zato paje razumljivo, da ima znotraj takšnega
koncepta država lahko samo omejevalno vlogo.
Izhodišče Heglovega filozofiranja in naloga njegove filozo-
fije, kot že rečeno, izhaja iz povsem drugih predpostavk, ki imajo
v osnovi kritičen odnos do meščanske družbe in egoističnega
burgoisa16. Pa vendar, tudi v Heglovi GPhR na določen način
odmevata naravno stanje in prepolitični človek. V pristopu k
problemu pravne filozofije tudi on začne iz predpolitičnega sta-
26
nja, vendar je to povsem drugače, kot je to tematizirano od Locka
do Rousseauja. Medtem koje predpolitično stanje v liberalizmu
obravnavano naivno realistično kot časovno predhodno stanje, je
za Hegla zgolj logično-metodološka predpostavka, ki se vklaplja
v njegovo dialektično triado, ki vedno začne v abstrakciji. Za
liberalizem je prehod v politično stanje odmik od avtonomije
subjekta in neomejene svobode v legalne omejitve, Hegel pa v
enem stanju vidi pravice arbitrarnih posamičnih volj kot ome-
jitve, v drugem pa zakone kot omejitve.
Naivnorealistični motiv predpolitične svobode ni značilen
samo za liberalizem, marveč tudi za dominanten tok njegovega
nasprotnika, t.j. marksizma, ki to izgubljeno svobodo vidi v
"prakomunistični brezrazredni družbi". V obeh primerih je hkra-
ti razviden stari semitski motiv izgubljenega raja.
OPOMBE
1. "S to razcepljenostjo življenja in zavesti j e zdaj pred moderno tvorbo
in njen razum postavljena zahteva, da se takšno protislovje odpravi.
Razum se vendarle ne more odreči trdnosti nasprotij, zato ostane
razrešitev za zavest golo najstvo. Sodobnost in dejanskost se gibljeta
zgolj v nemiru tistega sem ter tja, ki išče spravo, ne da bi jo našlo.
Tod izhaja potem vprašanje, če takšno vsestransko odločilno pro-
tislovje, ki ne preide skozi in čez golo najstvo ter postulat presega-
nja, sploh je lahko po sebi in za sebe resničen in najvišji končni cilj.
Če obča tvorba (Bildung) pade v isto protislovje, postane naloga
filozofije odpraviti nasprotja, t.j. pokazati: niti eno v svoji abstrakciji
niti drugo v enaki enostranskosti nimata resnice, marveč bo samo
sebe razrešujoče - resnica leži najpopreje v spravi in posredovanju
obojega in to posredovanje ne bo nikakršna gola zahteva, temveč
tisto po sebi in za sebe dovršeno in zmerom se dovršujoče. Vpogled
neposredno sovpada s preprostim verovanjem in hotenjem, da ima
neprenehoma v predstavi prav to razrešeno protislovje ter si ga v
smotrnem ravnanju postavlja in izpeljuje. Filozofija daje samo
mišljen vpogled v bistvo nasprotja, če kaže, daje to, kar je resnica,
zgolj razrešitev njega samega, in to na način, da ne gre o protislovju
27
in njegovih straneh, ampak da je ona v spravi." G.W.F.Hegel,
Ästhetik Bd. 1, S. 63f, Aufbau Vlg., Berlin Weimar 1976.
2.	Zlasti Second Treatise of Governement.
3.	Ta razprava se v veliki meri opira na njegov članek, Hegel's Critique
of Liberal Theories, American Political Science Review, Sept. 1974.
4.	G.W.F.Hegel, GPhG, S. 96.
5.	E.Kant, Metaphysik der Sitten, I. Teil, par. 24-27.
6.	G.W.F.Hegel, GPhR, par. 75, S. 157.
7.	ibid., S. 159.
8.	ibid., par. 15, S. 67.
9.	ibid., par. 5, S. 50.
10.	ibid., S. 51-52.
11.	J.Locke, Druga rasprava o vladi II., par. 13 in 88, Bg. 1978.
12.	G.W.F.Hegel, GPhR, par. 100, S. 190.
13.	Stillman, ibid., p. 1091.
14.	J.Locke, ibid., par. 4, str. 11.
15.	ibid., par.: 4,17,95,116,131.
16.	Res je, kot to pokaže Marx, da Hegel iz te kritične pozicije
marsikdaj ponuja rešitve, ki so znotraj obzorja ancien regima.
28
Intervju z Jurgen-om Habermas-om:
MORALA, DRUŽBA IN ETIKA*
THN: Osrednja topika razgovora bodo vaša razmišljanja o
morali in etiki, še posebno kakor so se razvijala po objavi vaše
Theorie des kommunikativen Handeln, leta 1981 (angleška izda-
ja: The Theory of Communikative Action, od tu naprej T CA, 1984
(Vol. I) in 1988 (Vol. II)). V razdelku I se bomo osredotočili na
formalen, nesubstancialen koncept morale v vaši "diskurzivini
etiki" - zlasti na njeno omejevanje na "pravičnost" kot telos ali
cilj in relacijo med "pravičnostjo", "zakonom" in "skrbjo".
Razdelek II je posvečen lingvistični ali univerzalno pragmatični
argumentaciji diskurzivne etike. Osrednji poudarek je namenjen
resničnosti norm, statusu idealne govorne situacije ter raz-
mejevanju in ločevanju od demokratičnega postopka. V razdelku
III pa bomo obravnavali moralo in etiko v relaciji do "sveta
življenja" in "sistema" v okviru vašega dvonivojskega koncepta
družbe v TCA in posredovanost morale do družbe in etike - zlasti
v vaših razpravah o "pragmatični etiki", "praktičnem razumu" in
"izboru" kot poskusih pojmovanja te posredovanosti.
I
THN: Kako naj razumemo razvoj od sociološke kritike pato-
logij moderne v TCA do filozofije morale in etike v Moralbe-
wustsein und kommunikatives Handeln (MkH) (1983) in člankih
ter predavanjih, ki so sledili temu delu? Ali lahko diskurzivno
* Razgovor o topikah in orisu intervjuja je potekal na University of
California, Berkeley, jeseni 1988. Odgovori na vprašanja pa so bili
dani v pisni obliki v Frankfurtu na Maini, jeseni 1989. Avtor interv-
juja se zahvaljuje Wolfgangu Schluchterju za diskusije v času pri-
prav na intervju.
29
etiko štejemo za individualen, "filozofski" odgovor na nerešeno
"sociološko" vprašanje o primernem, nepatološkem odnosu med
sistemom in svetom življenja v moderni? Zakaj ste se po letu 1981
posvetili bolj vprašanjem filozofije morale in etike kakor pa
odprtemu vprašanju o primernem odnosu med sistemom in sve-
tom življenja, odgovor na katero ste v TCA preložili?
JH: Jaz vidim to drugače. Temeljnega pomena v TCA je bilo
govorno-pragmatično uvajanje koncepta komunikativne racio-
nalnosti. Resda sem sledeč Webru in Durkheimu postavil
vprašaje pravnega in moralnega razvoja, vendar pa dva teoretska
pristopa, na katerih sem gradil v svoji razpravi, diskurzivna etika
in Kohlbergova Teorija o stopnjah moralne zavesti, v tistem času
nista imela nobenega posebnega poudarka. Šele v naslednjih letih
sem dodelal stvari, ki sem jih takrat pustil ob strani. Naslov moje
razprave "Moralna zavest in komunikativna akcija" sega nazaj v
čas mojega službovanja na Starnberškem inštitutu in tiste vrste
raziskovanja, ki se je tam izvajalo na splošno. Moja razprava o
diskurzivni etiki pa seje porodila iz seminarjev, ki sem jih izvajal
neposredno po vrnitvi v Frankfurt, drugače povedano, na filo-
zofski oddelek. Po letu 1983 sem delal v drugačnem strokovnem
kontekstu; tudi to vpliva na posebne poudarke v mojem razis
kovanju.
Pri ukvarjanju z moralno-teoretskimi vprašanji sem izbral
vrsto problemov, o katerih sem razpravljal že leta 1973 v sklep-
nem poglavju "Krize legitimiranja". V tistem času sem predlagal
model "zatrtih poobčljivih interesov", da bi pokazal na to, v
kakšnem smislu je mogoče razlikovati med "občimi" in "partiku-
larnimi" in teresi. Kasneje, v TCA, se k temu nisem več vračal;
raje sem, kot ste pravilno pripomnili, s pomočjo dvonivojskega
koncepta družbe poskušal opisati socialne patologije; se pravi kot
deformacije, ki izhajajo iz izkrivljanj v reprodukciji sveta živ-
ljenja (Vol. 2: 142 ff.).
V tem kontekstu so me posebno zanimale patologije, ki se
porajajo takrat, kadar se kritične neuravnoteženosti v sistemih,
bodisi državnega aparata ali ekonomije, prelagajo na svet živ-
30
ljenja in posegajo v njegovo reprodukcijo (Vol. 2- 385 ff.). Če
sem hotel pobliže analizirati ta fenomen postvarje.ija komunika-
tivnih odnosov skozi monetarizacijo in birokratizacijo - fenomen,
ki gaje Marx označeval z občim izrazom "alienacija" - je bilo
potrebno izključiti moralno-teoretske poudarke. Opisovanje tega
fenomena je zahtevalo podrobnejše definiranje koncepta sistema-
tično izkrivljene komunikacije. To sem obravnaval - na podlagi
empiričnih raziskav patologij znotraj družine - kot interperso-
nali ekvivalent tistih intrapsihičnih motenj, kijih psihoanaliza
pripisuje nezavednemu odklanjanju konflikta in pojasnjuje kot
ustrezajoče obrambne mehanizme. Vendar se po letu 1974 nisem
vračal k tem razmišljanjem o komunikativnih patologijah, ki se
porajajo na ravni enostavne interakcije. Še vedno pa menim, da
so moji predlogi relevantni, potrdilo za to pa nahajam v zanimi-
vem delu Jima Bohmana in Martina Low-Beera.
THN: Diskurzivna etika se prezentira in argumentira kot
nadaljevanje in dopolnitev vaših lastnih prejšnjih teoretskih
ukvarjanj z etiko in obenem kot odziv in odgovor na politični
dnevni red in javne razprave v 80. letih. Ali ste med enim in
drugim, se pravi, vašim lastnim teoretskim razvojem, ki ga delno
tvorijo vprašanja zastavljena v 60. letih, in javnim dnevnim
redom 80. let, občutili napetosti? Bolj določno: alije dnevni red
80. prispeval k vaši nazorni premestitvi poudarka od socialne
("heglovske") etike k individualni ("kantovski") morali?
JH: V bistvu se moj raziskovalni program ni spremenil vse od
približno 1970., od moje takratne razprave o formalni pragmatiki
in diskurzivni teoriji resnic, ki sem jo prvič predstavil v Chris-
tian-Gaussovih predavanjih. Seveda paje vsakdo, kije količkaj
občutljiv na politiko, vključno s političnim vplivom teorij, zave-
zan k temu, da se odziva na nove kontekste. V 60. letih se je bilo
po eni strani potrebno dotakniti teorij tehnokracije, po drugi
strani pa v 70. letih teorij krize. Od sredine 70. pa sem občutil
pritisk tako neokonservativne kot poststrukturalistične kritike
razuma - moj odgovor na to je bil koncept komunikativne racion-
alnosti. Ta posebna konstelacija se je nadaljevala v 80. leta in
31
zato sem nadaljeval delo na področju kritike filozofije zavesti,
kateri sem posvetil več filozofske preciznosti. V Filozofskem
diskurzu moderne sem nameraval pokazati, da "vorstellende
Denken" lahko nadomesti tudi kaj drugega kot pa defetizem
dekonstruktivistov ali kontekstualizem neoaristotelikov.
V tem kontekstu intersubjektivne samokritike razuma sem
zatem tudi reagiral na niti malo ne nevprašljivo popularnost, ki
jo danes uživa filozofija etike, in nadaljeval elaboracijo tistih
vprašanj, ki so me, sledečega Meadovi Komunikativni etiki,
vselej zanimala (Vol. 2: 92 ff.). Diskurzivna etika, podobno kot
Meadovo delo, sledi mnoštvu intuicij, ki jih vsebuje Kantova
teorija morale, pri čemer pa ne privzema njenih ind ividualističnih
premis.
THN: Diskurzivna etika je etika moderne in za moderno - kot
sta TCA in Filozofski diskurz moderne (1985) branilca razsvetl-
jenstva in moderne pred starim tradicionalizmom in novo post-
moderno in nepreglednostjo. Tako vi kot vaš glavni nasprotnik
neoaristotelik A. Maclntyre (After Virtue, 1980) menita, da so
vrline nezdružljive z moderno. Zakaj in kako so vse tradicio-
nalne, substancialne morale postale obsoletne in nezdružljive s
pogoji moderne?
JH: Po mojem mnenju ima After Virtue dve načelni slabosti.
Prvič, Maclntyre si zadeve preveč olajša s tem, da svojo kritiko
usmeri na A. Gevvirtha, kije netipičen in za kritiko precej ranljiv
predstavnik univerzalistične pozicije, namesto da bi se ozrl po
Ravvlsu, Dworkinu ali Apelu. In drugič, njegovo opiranje na
aristotelovski koncept praxisa ga pripelje do problemov, brž ko
poskusi izločiti univerzalno jedro iz neogibno pluralistične ka-
rakterizacije moderne, ki dopušča različne enako legitimne forme
življenja. Kje odkriva ekvivalent tistega, kar bi Aristotel še
dopustil; drugače povedano, kaj je Maclntyrov substitut za meta-
fizično karakterizacijo polisa kot zgledne forme življenja, v
kateri naj bi ljudje, se pravi tisti, ki ne ostanejo barbari, domnev-
no realizirali telos dobrega življenja? Zato, ker v moderni ni
mogoče vnaprej presojati o mnoštvu individualnih življenjskih
32
projektov in kolektivnih oblik življenja, ter zato, ker je odgovor-
nost za način življenja prepuščena edino socializiranim indivi-
duuom samim in je le-tega potrebno presojati v perspektivi
udeležencev, se tisto, kar lahko prepriča slehernega, skrči na
postopek racionalnega formiranja volje.
THN: V diskurzivni etiki gre v dvojnem smislu za skrčeno
oziroma minimalno razumevanje etike. Je deontološka, kognitiv-
istična, formalistična in po formi univerzalistična. Inje skrčena
na pravičnost kot edini telos ali cilj. Torej so tradicionalni smotri
etike, kot sta dobro ali sreča (ali kombinacija vseh treh) iz-
ključeni. Zakaj ta zamejitev na "pravičnost" kot edini smoter
etike in ali menite, daje to nujna odlika vseh modernih etik?
JH: Glede na moderne življenjske razmere nobena od
različnih rivalskih tradicij ni več prima facie zavezujoča. Tudi v
praktično relevantnih vprašanjih prepričjivi razlogi ne morejo
več temeljiti na avtoriteti nevprašljivih tradicij. In če nočemo, da
bi o normativnih vprašanjih o temeljnih zadevah našega skupnega
življenja odločali z odkrito ali prikrito silo, omejevanjem, vpli-
vanjem ali dopuščanjem možnosti za prevlado interesov
močnejšega, potem se bomo morali osredotočiti na tista
vprašanja, ki so podložna nepristranski presoji. Kadar
sprašujemo, kaj je dobro zame, ali za nas, ali zanje, ne moremo
pričakovati obče zavezujočega odgovora; raje bi vprašali, kaj je
enako dobro za vse. To "moralno gledišče" meče močan toda
ozek snop svetlobe, ki iz množice vrednotnih vprašanj izbere le
tiste "akcijske konflikte" ki j ih je mogoče razrešiti ob sklicevanju
na poobčujoči interes; drugače rečeno, gre za vprašanja
pravičnosti.
S tem ne trdim, da so vprašanja pravičnosti edina relevantna
vprašanja. Običajno nas etično eksistencialna vprašanja prizade-
vajo veliko širše - problemi, ki posameznika ali skupino prisiljo
k temu, da si razjasnijo, kdo so in kdo hočejo biti. Takšni
problemi samorazumevanja so prav lahko vir, ki nas prizadeva
bolj kot pa vprašanja pravičnosti. Toda le slednja so takšna, da
njihova struktura omogoča razrešitev na način, kije uravnotežen
33
in v enako korist vsem. Moralne sodbe morajo doseči soglasje
vseh tistih, katere utegnejo prizadeti, slehernega iz njegove lastne
perspektive - in ne, kot v primeru etične sodbe, na podlagi načina,
kako jaz ali ti razumeva sebe in svet. In potemtakem sledi, da so
teorije morale, če privzemajo kognitivističen pristop, v bistvu
teorije pravičnosti.
THN: Kako in zakaj ostaja pravičnost ena in nedeljiva? Če
vprašamo bolj splošno, zakaj se razdružitve in razcepi v moderni
s tremi kantovskimi kritikami zaustavijo in s tem pustijo
pravičnost nedeljivo? Delo Michaela Walzerja Spheres of Justice
je ena sama dolga argumentacija, da se tudi pravičnost deli po
njenih sferah (pripadništvo, blagostanje, denar, izobraževanje,
itd.) z namenom obrambe pluralizma in enakosti. "Načela
pravičnosti so sama po sebi pluralistična po svojih oblikah,
različne socialne dobrine se lahko razdeljujejo iz različnih raz-
logov, skladno z različnimi postopki, s strani različnih dejavni-
kov" (1983: 6).
JH: Na tem mestu brezprizivno soglašam s predpostavko
Michaela Walzerja, vendar pa ne z njenimi konsekvnencami.
Ideja, da je norma pravična ali v splošnem interesu, je enaka
temu, če rečemo, da ta norma zasluži, da jo priznamo.
"Pravičnost" kot taka ni materialna, ni posebna vrednota, ampak
je dimenzija veljavnosti. Prav tako kot so deskriptivni stavki
lahko resnični, to je, lahko izražajo, kar je na stvari, so tudi
normativni stavki lahko pravilni in lahko izražajo, kar je potreb-
no storiti. Toda različna načela ali norme s svojo semantično
vsebino so ne glede na njihovo veljavnost nekaj, kar se nahaja na
različnih ravneh.
Obstajajo na primer različna načela distributivne pravičnosti.
Obstajajo materialna načela pravičnosti, kot npr. "vsakomur po
njegovih potrebah", ali "vsakdopo svojih zmožnostih" ali "enake
deleže vsem". Po drugi strani načela enake zaščite, enakega
spoštovanja vseh, načela obveznega postopka ali enake aplikacije
zakona ob različnih vrstah problemov. Tisto, kar je tukaj
vprašanje, ni razdelitev dobrin ali priložnosti, temveč varstvo
34
svobode in integritete. V svoji univerzalnosti so vsa ta načela
lahko upravičena in lahko zatrdimo, da so prima facie veljavna.
Toda samo njihova aplikacija v partikularnih, konkretnih
primerih bo pokazala, katero od različnih tekmujočih načel je v
danem kontekstu najustreznejše.
In to je naloga diskurzov aplikacije: v družini, na primer, se
bodo konflikti v zvezi z distribucijo bolj verjetno razrešili v
skladu z načelom potrebe kot pa z načelom dosežka, medtem ko
je po drugi strani lahko ravno narobe v primeru partikularnih
vprašanj ekonomske distribucije ali socialnih nagrad. To je od-
visno od tega, katero načelo najbolj ustreza danim okoliščinam,
kar zahteva njen kolikor mogoče natančen opis. Vendar se mi zdi
ideja o ustrezanju splošnih načel pravičnosti a priorno razme-
jenim sferam akcije zelo problematična. Po mojem mnenju bi
tisto vrsto razmišljanja, ki ga izvaja Walzer lahko uskladili z
diskurzi aplikacije; vendar pa bi se le-ti potem morali izkazati za
upravičene in veljavne v vsakem posamičnem primeru.
TKN: Omejitev morale na pravičnost implicira ostro razliko-
vanje med moralnimi vprašanji (o katerih se je, na temelju
univerzalizacije, mogoče racionalno odločati) in vrednotnimi
vprašanji (ki so vprašanja o dobrem življenju in kot taka dostopna
racionalni diskusiji le znotraj horizonta zgodovinsko konkretne
oblike življenja ali individualne zgodovine življenja). Toda ali
popolnoma izključujete morebitno usklajenost med pravičnostjo
in dobrim življenjem? John Rawls, čigar teorija pravičnosti in
poštenosti tudi daje prednost pravičnosti pred dobrim, dopušča
skladnost "vsaj v okoliščinah dobro urejene družbe". Struktura
etične doktrine po njegovem mnenju ni odvisna le od tega, kako
so definirane razlike, marveč tudi od tega, "kako se usklaja
pravično z dobrim" (1971: 446).
JH: Da, v družbi, ki bi imela vse potrebne vire moderne
družbe in ki bi bila obenem dobro urejena, pravična in emanci-
pirana, bi socializirani posamezniki uživaii ne le avtonomijo in
visoko stopnjo participacije, ampak bi imeli tudi več svobode za
35
lastno samorealizacijo, se pravi, za zavestno projektiranje in
uresničevanje individualnih življenjskih načrtov.
THN: "Pravičnost" in "dobro življenje" ločujete, toda v
"pravičnost" vključujete tudi skrb in odgovornost. Tako ste vsaj
odgovorili Carolu Gilliganu na njegovo ločevanje dveh etik
"pravičnosti" in "skrbi" (In a Different Voice, 1982). Ampak
kako sta lahko s kognitivnega gledišča Gilliganova "skrb" in
"odgovornost" del vaše "pravičnosti" in "diskurzivne etike"?
"Etika skrbi" se usmerja k partikularnemu drugemu namesto k
posplošenemu drugemu; je kontekstualen način razmišljanja na-
mesto formalno - abstrakten; je odnos namesto vloga in moralni
problemi so posledica konfliktnih interesov namesto tekmujočih
pravic. Kako so lahko te štiri diference subsumirane pod eno
formalno "pravičnost"?
JH: Dovolite mi, da najprej povežem prvi dve točki in zatem
na enak način še drugi dve.
Vtis, da deontološka etika, kakršna je Kantova, sili k ignorir-
anju konkretnega drugega in njegove partikularne situacije, se
poraja zgolj zaradi enostranske zavzetosti z vprašanji up-
ravičevanja. Dejstvo pa je, da se je takšni enostranosti mogoče
izogniti. Kant je k morali pristopal iz rousseaujevske perspektive
zakonodajalca, ki se ukvarja s tem, kako je zadeve mogoče
razrešiti v občem interesu vseh državljanov, se pravi, z gledišča
univerzalnosti interesov vseh in vsakogar. V tej različici pa se
našemu pogledu izmaknejo problemi, ki zadevajo aplikacijo.
Resnična narava partikularnega primera, ki zahteva razrešitev,
specifične značilnosti vpletenih ljudi, se obravnavajo šele potem,
ko so problemi upravičevanja že razrešeni. Vendar pa je takoj,
koje potrebno ugotoviti, katera od prima facie aplikabilnih norm
je najbolj primerna dani situaciji in pripadajočemu konfliktu,
potreben kolikor mogoče celovit opis vseh normativno relevant-
nih značilnosti danega konteksta. Klaus Günther je naslovil svojo
eksemplarno študijo diskurzov aplikacije z Der Sinn für Ange-
messenheit ("Občutek za primernost").
36
Celovite ocene "Praktičnega razuma" ni mogoče podati zgolj
v smislu diskurzov upravičevanja. V upravičevinju norm se
praktični razum izrazi v načelu univerzalizacije, medtem koje v
aplikaciji norm izražen v obliki načela ustreznosti. Če je kom-
plementarnost upravičevanja in aplikacije jasno razumljena, je
mogoče videti, kako lahko diskurzivna etika razloži tiste dvoml-
jivosti, ki ste jih izrazili vi in s katerimi ugovarjata Carol Gilligan
in Seyla Benhabib.
Posvetimo se zdaj drugemu glavnemu ugovoru, v katerem se
trdi, da se deontološka etika osredotoča na pravice, ne pa na
potrebe in da v korist institucionalno definiranih vlog zapostavlja
tudi vidik odnosov pripadništva. Če je ugovor uperjen nazaj k
individualizmu kantovske tradicije, je ta dvom povsem up-
ravičen; vendar pa ne velja za diskurzivno etiko. Kajti diskurziv-
na etika privzema intersubjektivni pristop pragmatizma in obrav-
nava praktični diskurz kot javno prakso vzajemnega prevzemanja
perspektiv (perspective-taking): vsakdo je stimuliran, da priv-
zame perspektivo vsakega drugega, da bi mogli tako preudariti
sprejemljivost rešitve v skladu z načinom, po katerem vsaka
druga oseba pojmuje sebe in svet. Pravičnost in solidarnost sta
dve plati iste medalje. Poeni strani je praktični diskurz postopek,
ki vsakomur dopušča pravico do vplivanja na izid bodisi s
soglašanjem bodisi z nesoglašanjem; torej gre za posotopek, ki
v tem smislu upošteva individualistično razumevanje enakosti.
Po drugi strani pa praktični diskurz pušča nedotaknjeno tisto
socialno vez, ki vse udeležence argumentacije tako opogumlja
kot tudi prisiljuje k zavedanju, da pripadajo neomejeni komuni-
kativni skupnosti. Te mreže recipročnega priznavanja, brez ka-
terega bi se sama identiteta vseh in vsakega posameznika nujno
dezintegrirala, se lahko reproducirajo samo v primeru, če je
zagotovljeno ohranjanje te skupnosti, kar v takem idealnem
privzemanju vlog (role- taking) od vseh njenih članov terja
dejanja nesebične empatije.
THN: Kako naj razumemo mejo oziroma ločevanje med "mo-
ralo" in "pravom"? Če sledimo tako Durkheimu kot Webru, gre
37
za dve distinktivni posledici delitve in razcepa stare, tradicio-
nalne etike; toda še naprej ostajata definirani z enakim smotrom
ali telosom. Ali naj "moralo" in "pravo" v moderni razumemo
zgolj kot različne poti institucionalizacije in različna postopka za
doseganje istega cilja?
JH: Pozitivno pravo in postkonvencionalna morala drug
drugega dopolnjujeta in družno pokrivata tradicionalno etično
življenje. Če privzamete normativno gledišče, potem ni težko
dojeti dejstva, da so upravičene moralne norme v sebi nepopolne.
Pogoj za splošno sprejemljivost vsake norme, ki opravi test
univerzalizacije, je, da normo dejansko vsakdo upošteva. Natan-
ko tega pogoja pa postkonvencionalna morala sama ne more
jamčiti. Znotraj same premise vsakega resnejšega postkonven-
cionalnega načina upravičevanja nastane problem, kije v tem, da
lahko od vsakogar pričakujemo, da bo upošteval veljavno normo
le takrat, če je vsakdo prepričan, da normo upoštevajo tudi vsi
drugi. Kant sam je na ta način upravičil prehod od morale k
pravu, ki ga sankcionira država. In Kant je tudi prepoznal
problem, ki ga poraja izvajanje oblasti. Politična oblast ni "praz-
na esenca", kot medij ima svoje lastne značilnosti; uporabo in
organizacijo te oblasti je treba zatorej podvreči moralni omejitvi.
Ideja o "vladavini zakona" je klasičen odgovor na ta izziv.
Pri Kantu in zgodnjem liberalizmu obstaja koncept prava, ki
predlaga, daje pravni red sam po sebi dejansko moralen po naravi
oziroma je vsaj oblika dovršitve morale. Vendar pa je takšno
prirejevanje prava morali napačno. Element političnega, ki je v
pravu, prinaša v ospredje povsem drugačne faktorje. Niso vse
zadeve, katerih pravna rešitev je potrebna in mogoča, moralne
vrste. Tudi če bi se zakonodaja približala idealnim pogojem za
diskurzivno formiranje volje, odločitev zakonodajalca ne bi
mogla temeljiti zgolj na moralni podlagi - še zlasti ne v primeru
zakonodaje v državi blagostanja. Tukaj vselej igrajo pomembno
vlogo pragmatični razlogi za bolj ali manj pošteno uravnoteženje
interesov, katerih generalizacija ni mogoča. Nadalje, v skupini
v kateri se združujejo različne tradicije, od katerih vsaka oblikuje
38
različne identitete in zato potrebuje uskladitev, obstajajo etični
temelji za sprejemljivost določenega samorazumevanja in za
preferenčno obliko življenja. To je razlog, da se zahteva po
legitimnosti pozitivnega prava, četudi bi temeljila na racionalnem
formiranju volje, ne more zvesti zgolj na njeno zahtevo po
moralni veljavi. Z vpeljavo pragmatičnih in etičnih razlogov
vstopijo v igro drugi faktorji, ki zadevajo bolj vprašanje legitim-
nosti prava: gre bolj za vidike te legitimnosti kot pa za normativ-
no veljavnost moralnih norm.
"Moč" prava, se pravi pravna veljavnost je sestavljena iz dveh
komponent: racionalna komponenta, ki je v zahtevi po legitim-
nosti, se kombinira z empirično komponento pravne prisile.
Pravna veljavnost zahteva, da se v odnosu do naslovnikov up-
ravičita obe sestavini hkrati: kognitivno pričakovanje, da se v
primeru, ko je to neizogibno, uvede prisila, da bi vsakdo
upošteval različne pravne norme (to je razlog, zakaj je zakonu
zadovoljeno z legalnostjo, se pravi, z ravnanjem, ki se zakonu le
podreja); obenem pa terja upravičenje normativnega pričakovan-
ja, da obstajajo dobri razlogi za priznavanje sistema zakonov kot
celote (zaradi česar mora pravo ob vsakem času zagotavljati
priložnost za kaj več kot samo legalnost, namreč, za avtonomno
pokorščino na podlagi njenega razumevanja in soglašanja z legit-
imnostjo pravnega reda).
H
THN: Preusmerimo pozornost od definicije in razmejitve
morale k vaši lingvistični argumentaciji diskurzivne etike, še
posebno na vaš razvoj od Toulminove analize "rabe argumen-
tov", Wittgensteinovih "jezikovnih iger" inChomskega "univer-
zalne gramatike", k formalni pragmatiki.
Že na tej metodološki ravni vas bom soočil z novim argumen-
tom v zvezi s starim ugovorom, ki postavlja v negotovost more-
bitni okcidentalizem ali evrocentrizem vaše obrambe razsvetljen-
stva in v osnovi vašega koncepta evolucije. Vprašanje je, ali ni
39
celotno pojmovanje univerzalne formalne pragmatike nič druge-
ga kot slaba generalizacija indoevropskih jezikov. Lee Whorf
(Language, Thought and Reality, 1956) je s primerjanjem stan-
dardnega povprečnega evropskega (SPE) z vrsto neevropskih
jezikov odkril, da so takšne osrednje lastnosti, kot so glagolska
funkcija, struktura časov in relacija med predmetom in predika-
tom bile načeloma drugačne od stanja v kasneje razvitih univer-
zalnih pragmatikah. Zdi se, da obstaja vse polno lingvističnih
podatkov, ki postavljajo na laž ali falsificirajo celotno pojmo-
vanje univerzalne pragmatike. Lahko bi zatrdili, da so ne-SPE
jeziki pač samo manj razviti jeziki na svoji poti k univerzalni
gramatiki, ki se skriva za univerzalno pragmatiko, toda potem
morate upravičiti to, kako je evolucija ali razvoj v globoki
strukturi, kije v osnovi univerzalne gramatike sploh mogoča.
JH: O Sapir-Whorfovi hipotezi se je obširno razpravljalo v
50. letih, z negativnimi izidi. Dejstvo, da se površinske strukture
individualnih jezikov lahko zelo razlikujejo, jasno, še ne pomeni,
da ne obstajajo značilne podobnosti v semantični globinski
strukturi preprostih trdilnih stavkov ali v pragmatični temeljni
strukturi govorne situacije (npr., osebni zaimki, časovna in
prostorska določila). Kar je Whorf imel v mislih, prej spominja
na tiste razlike med lingvističnimi svetovnimi nazori, ki so
zanimali že Humboldta, le da njega njegova razmišljanja niso
navedla k temu, da bi postavil tezo o lingvistični relativnosti.
Menim, da za izognitev tej tezi ni potrebno obujanje pojmovanja
evolucije lingvističnih sistemov. Glede na način obstoja naravnih
jezikov je domneva o evoluciji neustrezna. Gramatična kom-
pleksnost jezikov se le poredkoma spreminja skozi čas.
Whorfova intuicija seje v zadnjem času prebila v ospredje na
povsem drugi ravni, namreč v okviru polemike o racionalnosti s
katero so začeli antropologi in se je razvila v mnoge precej
različne smeri. Menim, da je odločilna točka v polemiki ta, ali
naj upoštevamo asimetrijo, ki se razvija med interpretativnimi
sposobnostmi različnih kultur, pri čemer so nekatere uvedle
koncepte drugega reda, medtem kojih druge niso. Ti koncepti
40
drugega reda zagotavljajo nujne kognitivne možnosti za to, da
kultura postane refleksivna, se pravi, da njeni člani privzamejo
hipotetično stališče do svojih lastnih tradicij in so na tej podlagi
sposobni razumeti sami sebe kot kulturno relativne individuume.
Tovrstno pluralistično razumevanje sveta je značilnost modernih
družb. Pri tem argumentu gre za to, ali tovrstne kognitivne
strukture nakazujejo prag, ki od vsake kulture ki ga prestopa terja
podobne procese učenja in adaptacije.
V skladu s kontekstualisti prehod k postmetafizičnim koncep-
tom narave, k posttradicionalnemu pojmovanju prava in morale
označuje le eno partikularno tradicijo med drugimi in ne pomeni,
da tradicija kot taka postaja refleksivna. Ne vidim možnosti, kako
naj bi se ta argument resno obdržal. Menim, da je imel Max
Weber prav ravno v tisti svoji svarilni uni verzal istični interpre-
taciji, ki je Wolfganga Scluchterja napeljala k njegovi tezi o
splošnem kulturnem pomenu zahodnega realizma (1979: 15 ff.).
THN: Vaša teorija morale privzema formo raziskovanja mo-
ralne argumentacije. In edino moralno načelo je načelo univer-
zalizacije, ki v moralnem diskurzu opravlja enako funkcijo kot
načelo indukcije v eksperimentalnih znanostih. Norma je up-
ravičena le v primeru, če je v dejanski argumentaciji sprejemljiva
vsem, kijih potencialno prizadeva, kar pomeni, da norma zado-
voljuje interese vsakega udeleženca argumentacije. Zakaj morajo
udeleženci soglašati s konsekvencami? Zakaj ne morejo soglašati
z nesoglašanjem, po moralni analogiji s konstitucionalno politiko
ter njenim konsenzom o določenih temah in postopkih za neso-
glašanje in bojem okoli ostalih tem?
JH: Argumentacija ni proces preudarjanja, ki se neposredno
zaključuje s čvrstimi odločitvami, temveč je v prvi vrsti postopek
razreševanja problema, ki vodi k prepričanjem. Argumentacija
resnice, ki terja asertotične izjave in argumentacija pravičnosti,
ki terja normativne izjave, lahko ostane neodločena, tako, da ne
doseže nobenega soglasja; v takem primeru bi zadevo pustili
odprto za določen čas ob polnem zavedanju dejstva, da ima prav
le ena stran. Po drugi strani pa se v praktičnem diskurzu lahko
41
izkaže, da zastavljeni konflikt sploh ni moralne vrste. Lahko gre
za etično-eksistencialno vprašanje, ki zadeva samorazumevanje
določenih oseb ali dane skupine; v tem primeru bo vsak odgovor,
kakorkoli razumen že utegne biti, veljaven le v relaciji do cilja,
ki je moja ali vaša dobrina, ali, če rečemo ne preveč posrečeno,
življenje; ne bo pa sposoben postaviti zahteve po univerzalni
obvezujočnosti. Ali pa gre, morda, za pragmatično vprašanje
uskladitve nasprotnih vendar nepoobčljivih interesov; v tem
primeru je največ kar lahko udeleženci dosežejo pošten in dober
kompromis. Potemtakem lahko spodletelost poskusov argumen-
tacije na področju prakse omogoči razumevanje dejstva, da gre
bolj za pogajanja, ali diskurze samorazumevanja, kot pa za
moralne diskurze.
Tudi v parlamentarnem formiranju volje je racionalno jedro:
kajti politična vprašanja so dostopna diskurzivnemu pristopu
bodisi z empiričnega in pragmatičnega gledišča, bodisi z moral-
nega in etičnega gledišča. Seveda pa so točke, o katerih je v
takšnih institucionaliziranih procesih formiranja mnenja mogoče
odločati, omejene. Ti postopki kombinirajo formiranje k resnici
usmerjenih mnenj z doseganjem večinske odločitve. Z gledišča
teorije diskurza, ki poskuša racionalno rekonstruirati normativno
naravnanost takšnih postopkov, pa mora seveda večinsko pravilo
ohranjati notranjo vez s kooperativnim iskanjem resnice. V
idealnem primeru bi potemtakem za izid diskurzivno dosežene
večinske odločitve lahko domnevali, da je racionalen: vsebina
vsake odločitve, ki je dosežena v skladu z obveznimi postopki,
mora biti sposobna obveljati za racionalno motiviran, toda zmotl-
jiv rezultat diskusije, kije zaradi pritiskov temporalnih, socialnih
in drugih omejitev začasno končana. Skladno s tem ne bi smeli
zamenjevati diskurza kot postopka za doseganje moralnih ali
etičnih sodb z legalno institucionaliziranimi postopki za politično
formiranje volje, ki je posredovana z diskurzom.
THN: Kognitivizem diskurzivne etike je izpeljan iz zahtev po
normativni veljavi, po analogiji z resnico. Vendar paje analogija
vzdržna le z reduciranjem norm načel uverzalizacije na norma-
42
tivno veljavnost. Kako more in zakaj mora teorija morale zapos-
taviti empirično veljavne norme brez normativne veljavnosti (z
"geltung", vendar pa brez "giiltigkeit")? Ali je ta omejitev
mogoča, ne da bi hkrati presekali oz. onemogočili vsako dialek
tiko ali povezavo s societalno etiko?
JH: Videne z gledišča performativnih stališč njihovih naslov-
nikov, norme terjajo veljavnost na način, ki je analogen resnici.
Seveda pa moramo pri rabi izraza "analogen" spomniti na to, da
ne smemo enačiti zahteve po veljavnosti norm z zahtevo po
resničnosti stavkov. Razlike lahko opazimo, celo prej kot očitne
razlike, v pravilih argumentacije in v specifični naravi argumen-
tov, ki so dopustni v enem in drugem primeru. Razlike se
manifestirajo že v dejstvu, da se normativne zahteve po veljav-
nosti porajajo končno iz norm, se pravi iz struktur, ki so na višji
ravni kot posamezna moralna dejanja in regulativni govorni akti,
medtem ko se resničnostne vrednosti pripisujejo individualnim
trdilnim stavkom in ne teorijam, v katere so morda integrirani.
V slednjem primeru so strukture višje ravni, se pravi, teorije,
veljavne na podlagi niza resničnih stavkov, ki so lahko iz njih
izpeljani, medtem ko po drugi strani individualne zapovedi ali
prepovedi prejemajo svojo veljavnost samo iz norm, na podlagi
katerih se izrekajo.
Iz tega sledi druga zanimiva razlika: prepričanje, da so stavki
resnični, nima vpliva na dimenzijo, ki pa je prav bistvena za
resnico stavkov, namreč, na eksistenco stanj stvari. Nasprotno
temu paje prepričanje, da so norme korektne v neposredni zvezi
z dimenzijo, kije zanje bistvena, namreč, z regulacijo dejanj. Brž
koje norma, ki uravnava razmerja, dejansko priznana in upošte-
vana pri njenih naslovnikih, le-ti razvijejo ustrezno prakso - pri
čemer ni pomembno, ali bi se normo dalo upravičiti z gledišča
nepristranske sodbe in si priznanje zasluzi, ali pa sejo preprosto
upošteva de facto, bodisi ker je priznana iz napačnih razlogov
bodisi ker sejo upošteva iz gole navade. Prav to je razlog, zakaj
je potrebno razlikovati med veljavnostjo (giiltigkeit) norme na
eni, in na drugi strani dejstva, da se priznava v družbi, da ima
43
družbeno veljavo ("Geltung"), z drugimi besedami, da je je njena
veljavnost obče sprejeta.
Nisem prepričan, da razumem, kaj ste resnično mislili s
svojim vprašanjem. Teoretik morale vidi stvari normativno;
svoje stališče deli z naslovnikom norme, ki se udeležuje diskur-
zov upravičevanja in aplikacije. Gledano iz te izhodiščne točke
bi morali začeti z dvomom v naše prima facie prepričanje v
obstoječe tradicije, utečene prakse in z dvomom v naše zaupanje
v obstoječe motive; skratka, potrebno je nekako abstrahirati od
utečenega etičnega življenja družbe. Po drugi strani paje prav to
etično življenje tisto, kar mora zanimati sociologa. Vendar on
privzema opredmetujoče gledišče particip i raj očega opazovalca.
Ne moremo istočasno privzeti drugoosebnega gledišča naslovni-
ka norme in tretjeosebnega gledišča sociološkega opazovalca.
Menim, da ste imeli v mislih zapleten primer, v katerem se
vednost pridobljena z enega gledišča interpretira z drugega
gledišča. To je primer sociologa, ki meri prepričanje v legitim-
nost, ki jo je vzpostavil deskriptivno, kljub utemeljenim razlo-
gom, ki jih je v zvezi z legitimnostjo opazovane ureditve mogoče
izreči z gledišča potencialnega naslovnika. Skladno s tem
udeleženec v argumentaciji (ali teoretik morale kot njegov filo-
zofski alter ego) preklopi svojo vlogo brž ko pogleda stvari z
očmi političnega zakonodajalca in upošteva empirične vidike
zadeve, ki zahteva razrešitev, kot tudi sprejemljivost regulacije
znotraj dane skupnosti. Med temi različnimi videnji stvari in
različnimi predmeti se mora jasno razločevati. Vendar pa takšne
razlike ne zagotavljajo nobenega argumenta v korist končne
sociologizacije teorije morale.
THN: Pogoji diskurzivne etike so po Kohlbergu izpoljneni
samo v zadnjih, postkonvencionalnih stopnjah. In v skladu z
vsemi longitudinalnimi študijami v Kohlbergovi tradiciji (Colby
in Kohlberg 1987) samo manjšina odrasle populacije doseže to
stopnjo. Kombinacija tega dvojega daje očiten paradoks postkon-
vencionalne etike, saj prevladujoča večina populacije ostaja na
prekonvencionalni ali konvencionalni moralni stopnji. Kako je
44
to mogoče? In kako je to skladno z vašim podčrtavanjem "nor-
mativnih struktur kot predhodnic socialne evolucije"? (1979:
120). Če je odgovor ta, daje postkonvencionaln?. morala vtkana
v "pravo" ali "strukturo", potem vas mora verjetno bremeniti,
kako naj bo to stabilna situacija, vrsta ravnovesja?
JH: K socialnim inovacijam pogosto spodbudijo marginalne
manjšine, četudi se Ie-te na institucionalni ravni kasneje pos-
plošijo na celo družbo. To bi lahko bil razlog, zakaj je potrebno
pozitivno pravo v modernih družbah razumeti kot obliko institu-
cionalizacije postkonvencionalnih struktur zavesti, četudi se raz-
kriva, da so mnogi pripadniki le na konvecionalni ravni zavesti.
Prav tako ni nujno, da bi konvencionalno razumevanje postkon-
vencionalnega sistema zakonov vodilo v nestabilnost; takšno
razumevanje, če damo primer, pogosteje preprečuje radikalne
interpretacije, kar lahko ob neki priložnosti pripelje do civilne
nepokorščine.
Poleg tega utegnejo biti raziskovalna odkritja o moralni zaves-
ti pripadnikov družbe problematična; sporno je namreč, ali
Kohlbergove metode raziskovanja pri definiranju stopnej prav-
zaprav ne vodijo k umetnim rezultatom. Na primer, otroci so
sposobni izvajanja moralnih sodb določene stopnje veliko pred
tem, predno so sposobni verbalne eksplikacije intuitivne vednos-
ti, ki jo imajo v odnosu do dobro znanih dilem.
THN: Pri zadnjem vprašanju, ki zadeva analogijo norm glede
na resnico gre za ponovitev. Izvirno je bilo postavljeno leta 1984
v New Left Review, vendar je ostalo neodgovorjeno. "Kako
pojmujete relacijo med filozofskimi in znanstvenimi zahtevami
po resnici? Ali so filozofske zahteve po resnici kognitivne
zahteve in ali bi racionalni konsenz končno jamčil resničnost
konsenzualne teorije resnice same?" (1986: 160).
JH: Verjamem, da filozofija danes igra dve vlogi hkrati -
vlogo interpreta, v kateri filozofija posreduje med svetom živl-
jenja in kulturami ekspertov, in bolj specializirano vlogo znotraj
znanstvenega sistema, kjer sodeluje zlasti z različnimi rekon-
45
struktivnimi znanostmi. V tem svojem početju producira trditve,
ki zahtevajo resničnost na enak način kot druge znanstvene
izjave. Diskurzivna teorija resnice vsebuje trditve, ki potrebujejo
obrambo pred rivalskimi teorijami resnice v kontekstu relevant-
nega univerzuma diskurza.
Toda vaše vprašanje izraža drug dvom. Razumem ga, kot da
predlagate, da samoreferencialna narava filozofskih, v tem
primeru resničnostno-teoretskih izjav, nujno reducira diskurziv-
no teorijo resnice do absurda. Seveda se rekonstrukcija, ki jo
predlagam za naše intiuitivno razumevanje resnice v smislu
diskurzivne teorije resnice, prav lahko utegne izkazati za napačno
ali vsaj nezadovoljivo. Toda praksa, kije odvisna, v naši vsak-
danji eksistenci ali v znanosti, od konkretne rabe te intuitivne
vednosti ni prizadeta s temi prizadevanji filozofske rekon-
strukcije - ali z njenimi morebitnimi revizijami. Ni mogoče
"ovreči" vednosti, ki se manifestira v rabi na enak način kot
napačno deskripcijo te vednosti.
THN: Koncept performativne kontradikcije, izposojen pri
Apelu, vendar prost svoje transcendentalne utemeljitve, je
odločilen za transcendentalno-pragmatično argumentacijo.
Noben kompetenten govorec se ne more izogniti zahtevam po
veljavnosti, kajti že sam govorni akt, v katerem bi razglasil svoje
zavračanje, bi počival na nekontingentni predpostavki, katere
propozicionalna vsebina je kontradiktorna propozicionalni
vsebini govornega akta samega" (1989: 90). Argument, ki tiči za
"performativno kontradikcijo", je prepričljiv v omejenem smis-
lu, namreč, da se delujoči ne more sistematično izogniti komuni-
kativni akciji, ne da bi podvrgel dvomu svojo lastno racionalnost,
toda kako je to načelo sposobno opravičiti in poudariti en tip
etične pozicije na račun drugega?
JH: Razkritje performativnih kontradikcij ima svojo vlogo v
zavračanju skeptičnih protiargumentov. To kazuistično prakso je
mogoče razviti v metodo in potem služi, kot pri Strawsonu, za
omogočanje identifikacije neizogibnih predpostavk, ki ležijo v
osnovi prakse, kot komunikativno delovanje ali argumentacija,
46
za katere v naši obliki življenja ni nobenih funkcionalnih ekvi-
valentov. Oba, Apel in jaz, uporabljava to metodo z namenom,
da bi odkrila nujne pragmatične predpostavke argumentacije in
jih proučila glede njihove normativne vsebine. Na ta način
skušam upravičiti določeno načelo univerzalizacije kot moralno
načelo. Moja namera je v prvi vrsti ta, da pokažem, daje moralna
vprašanja mogoče rešiti s pomočjo rezoniranja. Te nujne prag-
matične predpostavke argumentacije imajo v diskurzivni etiki
enako mesto, kot ga ima v Rawlsovi teoriji pravičnosti kon-
strukcija "izvirne pozicije". Naloga diskusije med takšnimi teo-
retskimi pristopi je, da pokaže, katera različica kantovske etike
je boljša. Ta profesionalni disput bo potekal z mnogih gledišč;
prav gotovo pa ga ni mogoče rešiti na mestu, z neposrednim
navezovanjem na performativne kontradikcije.
THN: Kakšen status v moralnem diskurzu ima idealna govor-
na situacija in kaj od nje terja oz. zanjo predpostavlja "perfor-
mativna kontradikcija"? Ali je delno kontrafaktična; ali je del
fikcije o družbi kot svetu življenja, ali pa je hipos taza realnosti?
Oziroma, ali se vse troje povezuje?
Prva je eksplicitno vaša lastna pozicija v MkH (1983: 102).
Druga pozicija sledi razumevanju diskurzivne etike kot nadaljn-
jega razvoja zadnjih treh fikcij TCA, ki so nujne za konceptuali-
zacijo družbe kot sveta življenja, se pravi, "transparentnost
komunikacije" (1981 II: 148). Tretjo pozicijo pa vam kon-
sekventno pripisuje Schluchter, ki trdi, da je v logiki vaše
argumentacije, da "hipostazira idealno govorno situacijo iz nujne
predpostavke v ideal stvarnosti" (1988: I 323).
JH: Za namere pričujoče diskusije lahko drugo pozicijo, ki se
opira na koncept sveta življenja, ki sem ga zavrnil kot idealis-
tičnega, ignorirava. Prva pozicija zaobsega samo to, daje neome-
jena - naomejena v družbenem prostoru in zgodovinskem času -
komunikativna skupnost ideja, kateri je mogoče približati naše
stvarne argumentacijske situacije. V vsaki dani časovni točki
sami sebe usmerjamo v skladu s to idejo, ko si prizadevamo
zagotoviti, (a) da se sliši vsak glas, ki je kakorkoli relevanten,
47
(b) da se opremo na najboljši argument kar jih imamo glede na
sedanje stanje vednosti, in (c) da soglašanje ali nesoglašanje
udeležencev sledi zgolj in samo iz moči boljšega argumenta. Na
nesrečo sem stanje, v katerem bi bili vsi ti idealni pogoji izpol-
njeni nekoč poimenoval " idealna govorna situacija" ; vendar se ta
izraz prav lahko razume narobe, ker je preveč konkretističen.
Navaja k neki vrsti hipostaziranja, ki ga Schluchter kljub mnogim
pridržkom pripisuje meni. Schluchter to utemeljuje z izrazom
"Vorschein einer Lebensform", ki sem ga opustil pred nič manj
kot desetimi leti. Vendar pa nikoli nisem imel namena, da bi se
z "neomejeno komunikativno skupnostjo" razumelo kaj več kot
nujno predpostavko. Ne bi želel, da se jo razume kot "ideal v
stvarnosti", kot bi to morebiti hotel Schluhter, ki citira Wellmer-
ja.
V resnici imam pomisleke glede tega, da bi to komunikativno
skupnost imenoval za regulativno idejo v kantovskem smislu,
kajti ideje o "neogibno idealizirajoči predpostavki pragmatične
narave" ni moč zvesti pod klasično nasprotje med "regulativni-
mi" in "konstitutivnimi" idejami.
Kar je regulativno z gledišča udeležencev, je ideja, da se tukaj
in zdaj razglašana resničnost predpostavk lahko izkaže za zmotne
trditve. Po eni strani vsi razlogi, ki so nam na voljo hic et nunc
upravičujejo zatrjevanje statusa resničnosti za "p"; po drugi
strani pa ne moremo biti gotovi, da se bo "p" obdržal ob vseh
prihodnjih ugovorih - ne moremo vedeti, ali bo ena tistih veljav-
nih trditev, ki bodo v neomejeni komunikativni skupnosti vedno
znova ad infinitum sprejete s soglasjem.
Toda nujne pragmatične predpostavke argumentacije niso
zgolj regulativne, kajti ti pogoji morajo biti v zadovoljivi stopnji
približnosti izpolnjeni hic et nunc, če sploh želimo argumentirati.
Raven izpolnjenosti je "zadovoljiva" takrat, ko daje naši dejanski
argumentacijski praksi status - v prostoru in času določljive -
komponente univerzalnega diskurza neomejene komunikativne
skupnosti. Vendar to ne pomeni, da se slednja na primer spre-
minja v realnost konstituirajočo idejo. Koncept konstituiranja
sveta je tukaj neaplikabilen. Gre bolj za to, da če želimo vstopiti
48
v argumentacijo, moramo tiste predpostavke de facto opraviti,
četudi imajo idealizirano vsebino in se jim lahko le približamo.
Z zahtevami po veljavnosti, ki se izvajajo v komunikativni
akciji, v sama družbena dejstva vstopa napetost ideala, ki prihaja
v zavest participirajočih subjektov, kot sila, ki kaže onkraj
obstoječega konteksta in transcendira vsak kriterij, ki bi bil zgolj
provincialen. Če to izrazimo paradoksalno, je regulativna ideja
o veljavnosti izjav konstitutivna za skozi komunikativno akcijo
proizvedena družbena dejstva. Kot opozarja Schluchter, izhajam
tukaj iz Kantove predočbe mišljenja, vendar pa to počnem, ne da
bi ob tem privzemal Heglov totalizirajoč model mišljenja. Že pri
Pierceu služi ideja neomejene komunikativne skupnosti za nado-
mestek ideje o brezpogojnosti oziroma o brezčasni naravi abso-
lutne resnice z idejo o procesu interpretacije in razumevanja, ki
od znotraj transcendira obstoječe meje družbenega prostora in
zgodovinskega časa. Procesi učenja neomejene komunikativne
skupnosti bodo formirali lok, ki bo v času premoščal vse tempo-
rale razdalje, v svetu pa bodo ustvarili pogoje, katerih izpolnitev
mora biti predpostavljena ob sleherni postavitvi brezpogojne
zahteve po transcendirajoči veljavnosti.
Ta teoretski koncept resnice preoblikuje tudi idejo družbe,
kakršna vznika iz komunikativne akcije, kajti te interakcije lahko
potekajo le prek intersubjektivno prepoznane zahteve po veljav-
nosti. To je razlog, da celo kontrafaktične predpostavke komuni-
kativno delujočih subjektov lahko računajo na naklonjeni odziv
družbene realnosti: vsaka de facto zahteva po veljavnosti, ki
transcendira naš obstoječi svet življenja ustvarja novo dejstvo,
brž ko jo naslovnik sprejme ali zavrne. S posredovanjem te
kognitivno/lingvistične družbene infrastrukture se izoblikujejo
rezultati med igre med znotrajsvetnimi procesi in svet odkriva-
jočimi inovacijami. To je heglovski element, ki ga Schluchter
razkriva, vendar pa ga s svojega kantovskega gledišča - in po
mojem mnenju zmotno - vidi samo kot nedopustno opredmetenje
regulativne ideje.
49
III
THN: Kot "reflektivna komunikativna akcija" se diskurz
navezuje na oz. uvršča v svet življenja in njegovo perspektivo.
Toda bolj pozornost zbujajoča in z etičnega gledišča vznemirl-
jiva, skladno s TCA, je odsotnost norm in etike na drugi ravni
družbe, v svetu sistema in njegovih medijev, denarja in moči.
Koordinacija akcije prek sveta sistema je - vsaj v določenih
odstavkih TCA - norm prosta, enako kot je koordinacija akcije
skozi komunikacijo osvobojena sile ali moči. Honneth ju
označuje kot "dve komplementarni fikciji" (1985: 328).
Prej ste že pojasnili, kako je izraz "norm prosta družbenost"
privedel do napačnega razumevanja. Sistemska integracija se še
naprej - tudi po moderni razcepitvi sistema in sveta življenja -
posredno dosega s pomočjo mehanizmov konsenza, vsaj "v tisti
meri, kije potrebna, da bi se pravna institucionalizacija krmilnih
medijev mogla povezati z normativnim kontekstom sveta življen-
ja... Zahteva se le to, da integracija akcijskih sistemov ni
dokončno utemeljena na družbeno integrativnih dosežkih ko-
munikativnih akcij, katere zahteva, in v njihovem zaledju v svetu
življenja. Tisto, kar drži skupaj ekonomski in administrativni
akcijski sistem, niso ilokucijski zavezujoči učinki, marveč krmil-
ni mediji" (1986c: 14-15).
Vaš odgovor nekoliko mehča vašo pozicijo v TCA, vendar pa
ohranja razumevanje sveta sistema ("trg" in "država") in medijev
("denar" in "moč") kot mehanizmov integracije, ki od akterja
zahtevajo strateško zadržanje. To pa, vsaj tako se zdi, v nadal-
jevanju implicira precej racionalno (instrumentalno) izbiro na
trgu in predpostavlja ločitev politike in administracije v okviru
države. Vsa naslednja tri vprašanja te domneve oz. predpostavke
postavljajo pod vprašaj.
Strateško delujoči človek na trgu po vašem mnenju predstavlja
del postkonvencionalnega ega, ampak to je del, ki ima z neokla-
sičnim ekonomskim človekom enakih nekaj ključnih lastnosti.
Zakaj zapostavljate oz. imate za nepomembne argumente "in-
stitucionalne ekonomije", ki pravijo, da je tržni človek s svojo
50
čisto strateško in utilitarno akcijo izumrl, če ne prej, potem najkas
neje s Smithovo "nevidno roko"? Etzionijeva zadnja knjiga je eno
samo dolgo naštevanje dokazov in argumentov, da "so najpo-
membnejši temelji izbire (tudi na trgu) afektivni in normativni.
Se pravi, ljudje pogosto naredijo ne- ali subracionalno izbiro,
najpoprej zato, ker so si izgradili svoje normativno afektivne
temelje, in šele potem zato ker imajo šibke in omejene intelek-
tualne sposobnosti" (1988: 90).
JH: Menim, da gre za napačno razumevanje. "Sistem" in "svet
življenja" uporabljam kot koncepta za družbena ustroja, ki se
razlikujeta glede na mehanizme socialne integracije, to pomeni
glede načinov koordiniranja interakcije. V "socialno integrir-
anih" področjih akcije so interakcije povezane bodisi prek intenc
samih akterjev bodisi skozi njihovo intuitivno zaledno vednost v
svetu življenja; v "sistemsko integriranih" področjih akcije pa
red nastaja objektivno, tako rečeno "nad glavami udeležencev",
in to prek posledic akcij, ki se funkcionalno spajajo in vzajemno
stabilizirajo. Koncept sveta življenja, ki ga predlagam, mora biti
uveden v smislu teorije akcije. Toda le v primeru, da bi moral
biti tudi koncept sistema uveden na ta isti način, bi bilo dopustno
vzpostavljati tako jasno in premočrtno vez med sistemsko inte-
griranimi sferami z enim samim tipom akcije - smotrno akcijo -
kakor mi pripisujete.
Kot se spominjate, sem uvedel koncept sistemsko integriranih,
se pravi, samokrmilnih, povratno zaprtih sfer akcije prek meha-
nizmov funkcionalne integracije, krmilnih medijev denarja in
moči. Zagotovo obstajajo korelati slednjih dveh na ravni social-
nih akcij, v obliki interakcij, ki so zasnovane na medijskem
krmiljenju. Vendar pa to dejstvo nikakor ne presoja vnaprej o
racionalnosti odločitev akterjev. Medij samo določa standarde, s
pomočjo katerih je mogoče rešiti obstoječe konflikte. Strukturne
omejitve, katerim so izpostavljene medijsko krmiljene interak-
cije, zagotavljajo stimulacijo za bolj ali manj racionalno načrto-
vanje akcije, vendar pa ne zahtevajo racionalne utemeljenosti
akcije, niti ne morejo zavezati akterjev, da bi tako ravnali.
51
Empirična evidenca, ki ste jo navedli, je potemtakem v skladu z
medijsko-teoretskim opisom ekonomskega ali administrativnega
ravnanja.
THN: Pojmovanje države kot sistema in pojmovanje oblasti
kot medija sta privzeti od Parsonsa in oba predpostavljata ločitev
politike in administracije v okviru države. McCarthy je to kriti-
ziral kot "nasprotovanje tako empiričnim raziskavam kakor tudi
vaši lastni konceptualizaciji demokracije". "Če so samoodločba,
politična enakost in participacija državljanov v procesih
odločanja znamenja pristnosti resnične demokracije, potem de-
mokratična vlada ne bi mogla biti politični sistem v Habermaso-
vem smislu" (1985: 44). Tudi sami ste večkrat poudarili, da
demokratične države ni mogoče zvesti na njeno pravno ureditev;
tako denimo, se v primeru "civilne nepokorščine" daje njena
legalnost na voljo tistim, katerih dolžnost je, da skrbijo za njeno
legitimnost (1985b: 106). Toda kako lahko tako razumljena
civilna nepokorščina prepreči zlom ločitve politike in ad minis-
tracije, ki stoji za razumevanjem države kot sistema in oblasti kot
medija, kot se to predstavlja v ГС4?
JH: Procesov legitimizacije ne razumem tako, kot da so sami
na sebi del administrativnega sistema, s katerim upravlja oblast;
ti procesi se odvijajo prej v okviru tistega,kar bi imenoval "sfera
javnosti" (Öffentlichkeit). Tu se srečujeta in sekata dve nasprotni
tendenci. Komunikativno proizvedena oblast (H. Arendt), ki se
razvija iz demokratičnih procesov formiranja volje in mnenja,
naleti na produciranje množične lojalnosti administrativnega sis-
tema in za administrativni sistem. Empirično vprašanje pa je,
kako ta dva procesa, bolj ali manj spontano formiranje volje in
mnenja skozi javno komunikacijo na eni, in organizirano ustvar-
janje množične lojalnosti na drugi strani, vplivata drug na druge-
ga, kadar prideta v stik. Podobna interferenca poteka v institu-
cionaliziranih oblikah formiranja politične volje, na primer v
parlamentarnih telesih. Samo če bi politične stranke v celoti
postale absorbirane in integrirane v državni aparat, bi to institu-
cionalizirano formiranje volje postalo del administrativnega sis-
52
tema, ki bi - četudi v mejah veljavne zakonodaje - programiral
samega sebe.
Če se vrnem k vašemu vprašanju: meje med komunikativno
krmiljenim formiranjem politične volje in stališč na eni in admin-
istracijo krmiljeno z oblastjo na drugi strani, bi bile v pogojih
življenja v moderni lahko zabrisane samo za ceno dediferencia-
cije administrativnega sistema. Porajanje komunikativne oblasti
iz avtonomnih sfer javnosti se podreja povsem drugačni logiki,
kot pa je to v primeru vzdrževanja in izvajanja administrativne
oblasti.
Civilna nepokorščina - v smislu nenasilnega kršenja pravil z
namenom simbolnega poziva večini, ki je drugačnega stališča, je
samo skrajni primer, ki omogoča proučevanje medigre med ne-
institucionalizirano javno komunikacijo in institucionaliziranimi
procesi odločanja znotraj demokratičnih teles. Eno lahko vpliva
na drugo zato, ker slednja hranijo idejo, ki sem jo pravkar omenil:
gre za liberalen pomen parlamentarnega formiranja volje, daje
k resnici usmerjeno formiranje stališča postavljeno v igro kot
nekakšen filter pred odločitvami večine, na takšen način, da se
slednje lahko sklicujejo na verjetnost bolj ali manj razumnih
izidov.
THN: Za trenutek odmislimo dvom, ki tiči v prejšnjih dveh
vprašanjih. Kako sta lahko država in trg, četudi sta oba medija,
analogna, paralelna in komplementarna? TCA sicer našteva -
znova v skladu s Parsonsom - tri razlike (v merjenju, cirkuliranju
in deponiranju), vendar se vrača k "temeljni podobnosti", katero
pa "Protiodgovor" ("RejoinderH) zanika, češ da "svet življenja ni
več nujen za koordiniranje akcije". Tudi sama motivacijska
vezanost na svet življenja, kije poudarjena v " Protiodgovoru",
se zdi vse prej kakor analogna in paralelna trgu in državi. Pri
državi - moči gre za vzročnost vzroka in posledice, od namena k
posledici; medtem ko pa se od trga pričakuje, da bo prek denarja
trans formiral sebično zadržanje v skupno dobro. Pravilno
zadržanje do države kot administracije je pokorščina; v relaciji
do trga pa je to sebičnost, se pravi da gre za dve različni stopnji
53
na Kohlbergovi lestvici. Kako so te razlike v navezovanju na svet
življenja lahko konsistentne z njihovo paralelnostjo kot medijev
v arhitekturi dvonivojskega koncepta družbe?
JH: Protislovje, ki ste ga pravkar elaborirali, je mogoče
razrešiti na naslednji način: dva medija, denar in moč, delujeta
simetrično v toliko, kolikor lahko služita za združevanje diferen-
ciranih in samokrmiljenih sistemov akcije, ki so neodvisni od
vsakega intencionalnega prizadevanja, se pravi, poskusov koor-
diniranja s strani akterjev. Obstaja asimetričnost v načinu odvis-
nosti vsakega od teh medijev od sveta življenja, četudi je res, da
sta oba pravno institucionalizirana in zatorej vtkana v svet živl-
jenja. Toda medtem ko kapitalistična ekonomija subsumira pro-
dukcijski proces vključno s substratom moči dela, demokratična
država ostaja odvisna od ponavljajočega se zagotavljanja legi-
timnosti, nad katero pa prek izvajanja administrativne oblasti ne
more nikoli v celoti pridobiti popolnega in dolgotrajnega nadzo-
ra. V tem primeru komunikativno proizvedena oblast zagotavlja
substrat, ki je zakoreninjen v diskurzivnih procesih javnega
formiranja volje in mnenja. Nikoli se ne more odvezati od teh
korenin v enaki meri, kot je kapitalistični proces lahko neodvisen
od kontekstov moči dela v svetu življenja.
Vseeno pa nas ta asimetrija ne bi smela navesti na misel, daje
administrativni sistem mogoče zvesti na kategorije sveta življen-
ja. Res pa je, da je ta asimetrija nujen pogoj za zahteve, ki jih je
treba nasloviti na administrativni sistem v imenu imperativov, ki
se porajajo iz sveta življenja; in pri tem ni nujno, da bi bili le-ti,
v sferi javnosti postavljeni politični imperativi, od samega
začetka formulirani v jeziku zadevnih krmilnih medijev, se pravi
v cenah in usmeritvah, da bi mogli postati "razumljivi" ustreznim
sistemom. To lahko razumemo, če se ozremo po različnih
načinih, na katere politika in administracija obravnavata zakon -
se pravi, normativno ali bolj instrumentalno. Administrativni
sistem se zakona poslužuje bolj instrumentalno; kar je pomembno
z gledišča izvajanja administrativne oblasti, ni praktični razum,
ki je vpleten v upravičevanje in aplikacijo norm, temveč bolj
54
učinkovitost s katero se izpoljnuje program, deloma sprejet,
deloma pa dodelan s strani administracije same. Thti normativni
razlogi, ki morajo v jeziku politike upravičevati obstoječe norme,
zadobijo v jeziku administracije status omejitev in post-hoc
racionalizacij, sicer drugače motiviranih odločitev. Obenem os-
tajajo normativni razlogi edina valuta, v kateri komunikativna
moč postaja dejavna. Komunikativna oblast lahko vpliva na
administrativni sistem v toliko, kolikor goji neki fond razlogov,
katerih podporo morajo dobiti po zakonskih predpisih sicer
omejene administrativne odločitve. Ni "moč napraviti" vsega,
kar bi administrativni sistem sicer mogel napraviti, če sta pred-
hodna politična komunikacija in formiranje volje razvrednotili
tiste razloge, ki so nujni v okviru obstoječega pravnega okvira.
THN: Predhodna tri vprašanja lahko z določenim "zasukom"
združimo v argument za dopolnitev kritike patologij moderne,
kot je prezentirana v TCA. Svet sistema in mediji kolonizirajo
svet življenja; toda obstaja tudi težnja, da norme sveta življenja,
razumevanje, participacija, itd., prodrejo v oziroma zavojujejo
medije v takem obsegu, da njihova integracija ne bi mogla (nič
več) biti čisto sistemska integracija. Analize v TCA o juridifika-
ciji šole in družine lahko dopolnimo z analizo kooperacij in
ekonomske demokracije na trgu ter participacije, demokarcije
uporabnikov itd. v državi. Zakaj TCA sistematično zapostavlja
evidnco o takšnem zasuku? In ali bi se vključitev teh analiz
skladala z arhitekturo teorije evolucije, ki stoji za TCA ?
JH: Ko sem pisal TCA, sem si predvsem prizadeval razviti
teoretski instrument, s katerim bi bilo mogoče zapopasti fenomen
"postvarjenja" (Lukacs). Vendar pa je bil takšnen pristop k
sistemsko povzročenim motnjam v komunikativno racionalizir-
anih svetovih življenja enostranski: ni mogel izpolniti cele vrste
potencialnih prispevkov teorije. Vprašanje o tem, katera stran
vsiljuje omejitve, je treba obravnavati kot empirično vprašanje,
o katerem ne gre na analitični ravni vnaprej odločati v korist
sistema. Kot odgovor na podobne ugovore Johannesa Bergerja
sem v predgovoru k tretji izdaji knjige že poudaril, da koloniza-
55
cija sveta življenja in demokratična kontrola dinamike sistemov,
ki so neodzivni na "zunanjosti", kijih proizvajajo, predstavljata
dve enako upravičeni analitični perspektivi. Enostranost pogle-
da, ki je ujet v določeno diagnozo časa, pa zagotovo ni lastna
strukturi teorije.
THN: V seriji člankov, ki so bili objavljeni kmalu po MkH,
ste razpravljali o uporabnosti skrčenega ali modificiranega "he-
glovskega" koncepta pragmatične etike za razumevanje posredo-
vanja od "diskurzivne etike" k družbi. Koncept presoja racional-
nost oblike življenja na podlagi tega, "ali kontekst omogoča
oziroma spodbuja sodelujoče k preoblikovanju načelne moralne
vednosti v prakso" (1984: 228). Toda, alije racionalnost eo ipso
morala? Zdi se, da je pragmatična etika zvedena na empirične
norme družbenega življenja. Vprašanje bi se potem glasilo, ali
imajo empirično veljavne norme v družbi tudi normativno vel-
javnost - oziroma, jo spodbujajo ali vsaj omogočajo? Zdi se, da
vsak "moral bi" ostaja na kantovski strani individualne morale,
in da heglovska identiteta "moral bi" in "je" ne pride v pošte v.
JH: Koncept komunikativne racionalnosti zaobsega številne
aspekte veljavnosti. Zatorej se racionalnost oblike življenja ne
meri nujno zgolj po tem, koliko normativni konteksti oz. njihovi
motivacijski potenciali pospešujejo pretvarjanje postkonvencio-
nalnih moralnih sodb v prakso. Vseeno pa se mi dozdeva, da je
to, koliko je neka družba liberalna, odločilno odvisno od tega,
koliko vzorci socializacije ter institucije, politična kultura, vse
tradicije ki oblikujejo identiteto, in vsakdanje prakse, izražajo
neavtoritarno obliko etičnega življenja, v kateri se lahko izo-
blikuje avtonomna morala. Intuitivno lahko zelo hitro ugotovimo
- denimo, kot etnografi, ki so nastanjeni v kaki tuji državi - koliko
so okolja emancipirana, odgovorna in egalitarna, kako se obrav-
nava manjšine, marginalne družbene skupine, prizadete, otroke
in starejše ljudi, kakšen družbeni pomen imajo bolezen, osaml-
jenost in smrt, kolikšna je toleranca do ekscentričnosti, odklon-
skega vedenja, kot tudi do inovacije in nevarnosti, in tako dalje.
56
Vendar se mi dozdeva, da vaše vprašanje zamegljuje ločnice
med dvema problemoma. Kadar med moralo in etičnim življe-
njem ugotavljam razliko z gledišča teoretika morale ali dejansko
z gledišča udeleženca v argumentaciji, imamo v mislih nekaj
drugega, kot pa takrat, kadar te izraze uporabljam kot sociolog,
se pravi, kadar primerjam moralne poglede akterjev, ki jih
opazujem oziroma kadar primerjam moralno vsebino njihovih
pravnih načel z utečenimi praksami, konkretnimi manifestaci-
jami moralnega ravnanja. Ampak celo kadar gledam stvari kot
sociolog, ne gre za to, da bi normativno substanco zapopadli le
v glavah tistih, ki moralne sodbe izvajajo (ali celo v pravnih
tekstih in procesih). Vsekakor k tej normativni substanci pripada
tudi moralno razmerje, kakršno se dejansko prakticira, kakorkoli
se že lahko odklanja od deklarirane morale, ki je v družbi
priznana.
THN: V howinsonskem predavanju iz leta 1988, v katerem
razpravljate o kantovskem konceptu praktičnega razuma, ste
poskusili to isto posredovanje zapopasti drugače. Predavanje je
povsem jasno glede tega, da "aplikacija norm zahteva lastno
dodatno argumentacijo. Nepristranost sodbe ne more biti zago-
tovljena ponovno z načelom uni verzal izacije" (1988b: 19). Kako
se lahko izognemo novemu relativizmu na etični ravni, ko pa se
v vseh vprašanjih kontekstualno-senzitivne aplikacije diskur-
zivne etične norme nadomeščajo z ustreznostjo.
JH: Logika diskurzov aplikacije se lahko proučuje z norma-
tivnega gledišča filozofa ali teoretika prava. Dworkin predlaga
oba primera in teorijo, Klaus Gunther pa ta pristop postavlja v
prepričjiv diskurzivno teoretski okvir. Slednji pokaže, da tako
načelo ustreznosti kot načelo univerzalizacije dopuščata, da se
nepristranost udejani v racionalnem obravnavanju praktičnih
vprašanj in omogoči racionalno motiviran konsenz na tem
področju. Tudi v diskurzih aplikacije se opiramo na razloge, ki
lahko obveljajo za dobre ne le zame in zate, temveč tudi za vse
ostale. Treba seje izogibati prenagljenemu sklepanju: analitični
pristop, ki zahteva senzibilnost do konteksta ni nujno sam po sebi
57
kontekstualno odvisen oziroma ne vodi nujno h kontekstualno
odvisnim rezultatom.
THN: Howinsonsko predavanje je zelo jasno v tem, da etična
vprašanja - v nasprotju z moralnihmi vprašanji - ne zahtevajo
popolnega preloma z egocentrično perspektivo: "konec koncev
se navezujejo na telos nekomu lastnega življenja" (1988b: 7).
Maksime pa so uvedene kot most oziroma združujoča vez med
moralo in etiko, "ker je o njih mogoče presojati v skladu z etičnim
in moralnim glediščem" (str. 9). V kakšni relaciji so maksime do
norm, ki stoje za normativnimi zahtevami po veljavnosti? Ali
zahtevajo tako empirično kot normativno veljavnost?
JH: Da, etična vprašanja, vprašanja o samorazumevanju, so
relativna glede na cilj mojega ali vašega dobrega življenja.
Oziramo se v zgodovino našega lastnega življenja ali na naše
tradicije in se sprašujemo, s tisto dvoumnostjo, ki je značilna za
močne preference, kdo smo in kdo hočemo biti. Zategadelj se
morajo odgovori navezovati na kontekst partikularne perspektive
življenja, za katero se domneva, da jo sprejemajo partikularni
posamezniki ali skupine. Za odgovore takšne vrste ni mogoče zah
tevati, da označujejo eksemplarno obliko življenja, kije zavezu-
joča za vse - kakor je Aristotel definiral polis. Toda relativno
glede na dani kontekst je na etična vprašanja mogoče odgovoriti
racionalno, se pravi, na takšen način, da so odgovori smiselni za
vsakogar - ne le za posameznika ali skupino, katere najbolj
neposredno prizadevajo in s katerih gledišča se vprašanje pos-
tavlja.
Dotaknili pa ste se tudi druge točke: Kaj so maksime? Po
Kantu razumemo z maksimami pravila akcije ali navade, ki lahko
konstituirajo prakse ali celo celoten način življenja, tako da
akterja v njegovi vsakdanji eksistenci osvobajajo od potrebe po
konstantnem odločanju. Kant je imel v mislih predvsem maksime
zgodnje kapitalistične družbe, stratificirane na podlagi obrti in
poklicev. Jaz pa v svojem predavanju pravim, da je maksime
mogoče presojati iz etičnega in iz moralnega gledišča. Kar je
lahko dobro zame, kakor se vidim in želim biti viden, ni nujno
58
enako dobro za vsakogar drugega. Ker je maksime mogoče
presojati z dveh gledišč, postanejo same dvojne po naravi.
In znova, normativna razprava, ki jo pravkar vodiva, se mora
razlikovati od sociološke razprave. Maksime same, kakor jih
vidimo z gledišča sociologa opazovalca, se lahko vzpostavijo kot
razred fenomenov, s pomočjo katerega je mogoče proučevati
konkretno moralo skupine. Maksime imajo družbeno veljavnost;
zatorej so, vsaj če niso le konvencije, normativno obvezujoče tudi
za akterje same. Z obravnavanjem tega, ali so razlogi zaradi
katerih so izbrali svoje maksime dobri razlogi tudi za nas,
potemtakem lahko spremenimo naš zorni kot in se pomaknemo
od opazovanja k presojanju.
THN: Etični kognitivizem nastopa proti skepticizmu in - kot
izhodiščna točka - pušča ob strani moralne sentimente. Vendar
le- ti znova stopijo na piano, če ne prej, potem v aplikaciji norm.
Howinsonsko predavanje jih obravnava kot spreminjajoče se
konstelacije "razuma" in "volje" v apliciranju praktičnega razu-
ma na pragmatične, kritične in normativne diskurze. Toda kakšen
status ima moralni sentiment? Ali imajo čustva in navade srca
svoj lastni prav in svojo lastno funkcijo? Ali pa so samo - po
Piagetu in Kohlbergu - del socializacije k racionalnosti in kot
takšna odveč, brž koje racionalnost enkrat dosežena?
JH: Moralna čustva so tako obsežen predmet in tako široko
področje, da k temu vprašanju dajem le nekaj opazk.
Prvič, moralna čustva igrajo pomembno vlogo v konstituiran-
ju moralnega fenomena. Določenih konfliktov akcije sploh ne
bomo zaznali kot moralno relevantne, če ne čutimo, da je
ogrožena ali napadena integriteta osebe. Čustva oblikujejo temelj
naše lastne percepcije, daje nekaj moralno. Vsakdo, kije slep za
moralni fenomen, ima slepa čustva. Manjka mu senzor, kot bi
lahko rekli, za trpljenje ranljivega bitja, ki ima pravico do zaščite
tako njegovega fizičnega sebstva kot njegove identitete. In ta
senzorje očitno v tesni zvezi s simpatijo in empatijo.
Drugič, in najbolj pomembno, kot ste pravilno opazili, nas
moralna čustva vodijo pri našem presojanju partikularnih moral-
59
nih instanc. Čustva so izkustveni temelj naših prvih intuitivnih
sodb: občutki krivde in sramu so podlaga samorekriminacije,
bolečina in občutek ranjenosti sta podlaga za očitanje drugi osebi,
ki nas je užalila, srd in ogorčenost sta podlaga za obsodbo tretje
osebe, ki žali drugega. Moralna čustva so reakcija na probleme,
ki se porajajo v vzajemnem upoštevanju med subjekti ali v
interpersonalnih odnosih, v katere so akterji vpleteni, bodisi z
gledišča prve, druge, ali tretje osebe. To je razlog, da je struktura
moralnih čustev takšna, da izraža sistem osebnih zaimkov.
Tretjič, moralna čustva očitno igrajo pomembno vlogo, ne le
v aplikaciji moralnih norm, temveč tudi pri njihovem up-
ravičevanju. Naposled je empatija, se pravi, sposobnost vživetja
kljub kulturnim distancam v tuje in prima facie nepojmljive
načine življenja predispozicija za reagiranje interpretativne per-
spektive, je emocionalni pogoj za idealno privzemanje vlog
(role-taking), ki zahteva, da vsakdo privzame gledišče vsakogar
drugega. Gledati na nekaj z moralnega gledišča ne pomeni ob-
ravnavati občutenje nas samih in sveta kot standarda, ki naj bi
univerzaliziral način akcije: namesto tega pomeni preverjanje
njegove poobčljivosti z gledišča vseh drugih. Ni verjetno, da bi
bil kdo sposoben doseči takšen pomemben kognitivni akt, brez
tistega čutnega razumevanja, ki postaja resnična empatija in
odpira oči za videnje "razlike", to je, svojskosti in neodtujljive
drugačnosti druge osebe.
Seveda, kakorkoli že odločilno funkcijo moralna čustva iz-
polnjujejo, pa nimajo monopola nad resnico. V končni analizi so
moralne sodbe tiste, ki premoščajo razcep, ki ga ni mogoče
zapolniti emocionalno. Če hočemo za ves človeški rod pravico
do uživanja moralne zaščite, se moramo na koncu opreti na
moralni vpogled. Dovolj težko je že doumeti kontra faktično
idejo, da smo vsi moški in ženske bratje in sestre; še bolj krhko
pa je svobodomiselno umevanje človeštva, če bi ga napajali
spontani občutki. Potemtakem na vaše vprašanje ni mogoče
preprosto odgovoriti. Prav gotovo so na začetku čustva tista, ki
nas napravijo občutljive za moralni fenomen, in ko prihaja do
upravičevanja in aplikacije norm, izpolnjujejo neprecenljivo
60
funkcijo. Ne morejo pa biti končno odgovcrna za sodbe o fe-
nomenu, v katerega nas uvajajo.
THN: Pogosto ste poudarili, da zožen koncept morale zahteva
zmerno samoocenjevanje teorije morale, "Filozof naj bi razložil
moralno gledišče in - kolikor je to mogoče - upravičil zahtevo po
univerzalnosti te razlage. Karkoli več kot to je stvar moralnega
diskurza med udeleženci" (1986b: 160). Vendar pa kaže, da se v
vseh vaših kasnejših spisih ta zmernost in njena delitev sfer
zamenjuje z novim "trikotnikom" ali "trojnostjo", tako da je
neokantovska morala (diskurzivna etika) posredovana z reducir-
ano heglovsko etiko (pragmatično etiko) skozi kantovski "prak-
tični razum" in/ali kierkegardovsko "izbiro".
JH: Menim, da je naloga filozofije, da pojasni pogoje, ki
omogočajo, da na moralna in etična vprašanja odgovorijo
udeleženci sami. Skladno z moralnim glediščem, ki nam
omogoča razločiti poobčljive interese, obstaja etična odločitev,
da živimo življenje zavestno. Le na podlagi te odločitve lahko
oseba ali skupina doseže stališče, ki bo omogočilo, da si kritično
in v luči avtentičnega življenjskega projekta prisvoji lastno živ-
ljenjsko zgodovino ali identiteto oblikujoče tradicije. Toda filo-
zofija ne more odrešiti udeležencev pred bremenom iskanja
odgovorov na posamezna vprašanja o pravičnosti ali avtentičnem
neneuspešnem življenju. Filozofija lahko pomaga ljudem, da se
zavarujejo pred zamenjevanjem stvari; lahko jih sili k temu, da
ne zamenjujejo moralnih vprašanj z etičnimi in da nanja ne
odgovarjajo z neustreznega gledišča. Vendar pa, če načrtuje
materialne prispevke k teoriji pravičnosti - kot v poglavju svoje
knjige počne John Rawls - ali če sodeluje pri konstruiranju
normativnih projekcij emancipirane družbe - kot to počneta Ernst
Bloch ali Agnes Heller - potem filozofski avtor odstopa od vloge
eksperta in posreduje svoje predloge z gledišča soudeležujočega
se državljana.
Vsakdo, ki gre onkraj proceduralnih vprašanj diskurzivne
teorije morale in etike in privzemajoč normativni pristop nepos-
redno pristopa k formuliranju teorije dobro urejene, morebiti
61
celo emancipirane družbe, se bo, bodi rečeno, prav kmalu soočil
z omejitvami svoje lastne vmestitve v zgodovino in s spodlete-
lostjo tega, da bi upošteval kontekst, v katerem se je odvijal
njegov razvoj. Zato plediram za asketsko pojmovanje teorije
morale, tudi etike, pravzaprav filozofije sploh, z namenom, da
ostaja prostor za kritično teorijo družbe. Kritična teorija družbe
lahko služi znanstvenemu posredovanju in objektiviranju proce-
sov samorazumevanja na povsem drugačen način; ne bi smela niti
podleči hermenevtičnemu idealizmu niti pasti med ozka stolčka
filozofskega normativizma in sociološkega empirizma.
Jürgen Habermas, J. W. Goethe-Universität, Dantestrasse 4-6, Postfach
111932, D-6000, Frankfurt am Main 11, BRD; Torben Hviid Nielsen,
Roskilde Universitetscenter, Postboks 160, DK-4000, Roskilde, Den-
mark.
(Acta Sociologica, 1990, Vol. 33, No. 3, str. 93-114)
Iz angleščine prevedel M. Kokot
REFERENCE
Benhabib, S. 1987. The Generalized and the Concrete Other. V Ben-
habib in Cornell (ur.). Feminism as Critique. Minneapolis, str.
77-%.
Colby, A. in Kohlberg, L. 1987. The Measurement of Moral Judgement.
Vol. 1. Cambridge: Cambridge University Press.
Etzioni, A. 1988. The Moral Dimension. New York: Free Press.
Gilligan, C. 1982. In a Different Voice. Cambridge, Mass.: Harvard
University Press.
Gilligan, C., Ward, J. V. in Taylor,J. M. (ur.). 1988. Mapping the Moral
Domain. Cambridge, Mass.: Harvard Universty Press.
Günther, K. 1988. Der Sinn für Angemessenheit. Frankfurt: Suhrkamp
Verlag.
Günther, K. 1989. Ein normativer Begriff Der Kohärens. Rechtsteorie,
Vol. XX, str. 163-190.
Habermas, J. 1971. Knowledge and Human Interests. Boston: Beacon
Press (1968). (sh. prev.: Saznanje i interes. Beograd: Nolit,
1988.)
62
Habermas, J. 1979. Communication and the Evolution of Society.
Boston: Beacon Press.
Habermas, J. 1981. Theorie des komunikativen Handelns. Vol. 1 in 2.
Frankfurt: Suhrkamp Verlag, (angl. prcv.: Tiie Teory of Com-
municative Action. Prevedel T. McCarthy. Vol. 1 in 2. Boston:
Beacon Press, 1984 in 1988.)
Habermas, J. 1983. Moralbewustsein und kommunikativen Handeln.
Frankfurt: Suhrkamp Verlag.
Habermas, J. 1984a. Verstudien und Ergänzungen zurdes kommunika-
tiven Handelns. Frankfurt: Suhrkamp Verlag.
Habermas, J. 1984b. Über Moralitat und Sittlichkeit. V H. Schädelbach
(ur.) Rationalität, str. 218-235. Frankfurt:Suhrkamp Verlag.
Habermas, J. 1985a. Der Philosophische Diskurs der Modeme. Frank-
furt: Suhrkamp Verlag, (sh. prev.: Filozofski diskiirs moderne.
Dvanajst predavanja. Zagreb; Globus, 1988.)
Habermas, J. 1985b. Civil Disobedience: Litmus Test for the Demo-
cratic Constitutional State. Berkeley Journal of Sociology, 30, str
96-116.
Habermas, J. 1985c.Moral und Sittlichkeit. Hegels Kantkritik im Lichte
der Dikursethik. Merkur, 39, zvezek 12, str. 1041-1052.
Habermas, J. 1986a. The New Obscurity: The Crisis of the Welfare Stale
and the Exhaustion of Utopian Energies. Philosophy and Social
Criticism, 11, str. 1-17. (sh. prev.: Nova nepreglednost: kriza
države blagostanja i iscrpljivanje utopijskih energija, v V. Pavlo-
vič (ur.): Obnova utopijskih energija. Beograd: CID, 1987.)
Habermas, J. 1986b. Autonomy and Solidarity. Interviews with Jürgen
Habermas. Uredil Peter Dews. London: Verso Press.
Habermas, J. 1986c. Entgegungen, v A. Honneth in H. Joas (ur.),
Kommunikatives Handeln. Frankfurt: Suhrkamp Verlag.
Habermas, J. 1988a. Historical Consciousness and Post- traditional
Identity. The Sonning Lecture. Acta Sociologica, 31, str. 3-13.
Habermas, J. 1988b. On the Concept of 'Practical Reason '. The Howin-
son Lecture. Rokopis, Univerity of California, Berkley.
Habermas, J. 1989. Volkssouveränität als Verfahren, v Fonim für Phil-
osophie (Hg). Die Ideen von 1989, str. 163-190.
Habermas, J. 1989-1990. Justice and Solidarity: On the Discussion
Concerning "Stage 6". Philosophical Fonim, 21,1-2.53.
Honneth, A. 1985. Kritik der Machí. Frankfurt: Suhrkamp Verlag.
Lee Whorf, B. 1956. Language, Thought and Reality. Uredil J. B.
Caroli. MIT Press.
Maclntyre, A. 1980.After Virtue. University of Notre Dame Press.
63
McCarthy, T. 1985. Complexity and Democracy, or the Seducements of
Systems Theory. New Gemían Crtiqiie. Spring, sir. 28-53.
Rawls, J. 1971. A Theory of Justice. Cambridge, Mass.: Harvard
University Pres.
Scluchter, W. 1979. Die Entwicklung des okzidentale Rationalismus.
Tubingen: J. C. B. Möhr.
Schluchter, W. 1988. Religion und Lebensfümng. Studien zu Max
Webers Kultur und Werttheorie. Zv. I-II. Frankfurt: Suhrkamp
Verlag.
Walzer, M. 1983. Spheres of Justice. London: Basic Books.
Wellmer, A. 1986. Ethik und Dialog. Frankfurt: Suhrkamp Verlag.
White, S. K. 1988. The Recent Work of Jürgen Habermas. Reason,
Justice and Modernity. Cambridge: Cambridge University
Press.
64
Igor Pribac
ETHICA. ORDINE GEOMETRICO DEMON-
STRATA, ET...
"Alors un petit Juif au long nez, au teint blême,
Pauvre, mais, satisfait, pensif et retiré,
Esprit subtil et creux, moins lu que celebré,
Caché sous le manteau de Descartes son maître,
Marchant à pas comptés, s 'approcha du grand Être:
"Pardonnez-moi, dit-il en lui parlant tout bas,
Mais je pense, entre nous, que vous n 'existez pas. "
Voltaire
I.
V Etiki Spinoza le redkokje nomen et cognomen omenja
zagovornike ali utemeljitelje naukov, s katerimi se sam ne strinja
in jih posredno ali neposredno kritizira. Ni pretirano reči celo,
daje Spinozi tuje uperjanje osti svojih misli v drugače misleče.
Najmočnejši argument, na katerega se ta trditev lahko sklicuje,
je brez dvoma dokazovanje "more geometrico", ki razvija Etiko:
zdi se, daje razvijanje filozofskih vprašanj "na način geometrov"
pristop, ki s svojim genetičnim principom odpravlja možnost
neposredne navzočnosti polemične razsežnosti.
Še več, zdi se, da metoda Evklidove geometrije povsem
odpravi tudi notranjo dialoškost filozofskega monologa, disput
med tezami, ugovori nanje in njihovim ponovnim pobijanjem, ki
je oživljal sholastično filozofijo in tudi v XVII. stoletju še ni
zamrl. O njegovi vitalnosti za časa Spinoze zgovorno priča
notranja struktura Meditacij z Odgovori na ugovore vred in deli
Kratke razprave, zgodnjega Spinozovega dela, ki so bili napisani
65
v obliki dialoga. Če ustroj Etike sledi zgledu Evklidove geome-
trije, terja v svojem izhodišču sklop neposredno resničnih trdi-
tev, ki postanejo podlaga vsega, kar iz njih sledi. V Etiki so te
neposredno resnične trditve, na katere se naslanjajo dokazi,
predvsem definicije in aksiomi.
* * *
.Že na tem mestu je treba prvič korigirati utesnjujočo podobo
diskurzivnosti Etike, ki v njej vidi misel, čez in čez prepojeno z
absolutom, misel, ki začenja z resničnim in iz njega ne izstopi.
Geometrijski dokazi se opirajo predvsem na definicije in ak-
siome, vendar ne izključno nanje: Etika postavlja definicije in
aksiome za izključne antecedense dokazov prvega, četrtega in
petega dela Etike, sredi drugega in na začetku tretjega pa se
sklopu uvodnih definicij in aksiomov pridruži še skupina šestih
postulatov o naravi človeškega telesa, ki so že od 14. propozicije
dalje tako kot definicije in aksiomi premise dokaznega postopka,
katerih diskurzivne učinke lahko - struktura Etike to le še bolj
poudari - spremljamo vse do sklepnih propozicij Etike. Pri tem
postulati ostajajo postulati: samo formalni način njihove
vključitve v strukturo dokazovanja j ih izenači s statusom definicij
in aksiomov, njihova spoznavna vrednost ostaja slej ko prej
povsem različna. Pogled na razgibano strukturo drugega dela
Etike pokaže, da šest postulatov o človeškem telesu nastopi po
sklopu aksiomov o telesih nasploh. Oba sklopa po dokazu 13.
propozicije prelamljata na dva dela enotnost dedukcije narave in
izvora duha. Obenem s prekinitvijo enotnega deduktivnega toka,
ki prejme nove določilnice, razpade tudi sama enotnost preloma:
v njem je na delu razcep na nujno resnične aksiome, ki prinašajo
temelje fizike, in na postulate, ki so podlaga teoriji imaginacije,
pri čemer slednji brez glasnih napovedi uvajajo nekakšne fizi-
kalne temelje anatomije človeškega telesa, poseben predmet in
posebno vednost, ki presega okvire univerzalne fizike in s tem
66
ogroža njeno univerzalno veljavo: telo, o katerem se vsi radi
strinjamo, da se izmika univerzalni veljavi fizikalnih zakonitosti
je seveda naše "lastno telo", nezvedljiv medij vseh zaznav drugih
teles. Spričo univerzalne narave svojega mediiranja ostane "last-
no telo" lahko tudi prezrto. Evfemizem je reči, da odnos duha in
telesa, vodenje "svojega telesa" po "nareku razuma", in narobe,
telesno določanje duha, zgolj "ena od velikih tem novoveške
filozofije". V Etiki, ki navkljub nedvoumnemu naslovu ne ostaja
predvsem metafizika ali fizika, je to ključno vprašanje.
Točka, na kateri je Descartes omahoval med voluntarističnimi
in mehanicističnimi rešitvami, v Spinozi najde zelo previdnega
analitika. Trditvi, kiju lahko postavimo v izhodišče Spinozovega
pojmovanja telesa, namreč, da " imamo le zelo zmedeno spoznavo
svojega telesa",1 ker nam je ideja telesa dana le prek idej njegovih
afekcij, le-te pa nujno vsebujejo idejo narave telesa, ki ga aficira
in njegovo lastno idejo, pri čemer nam meja med obema ni
neposredno dana, in trditev, da "doslej ni še nihče določil, kaj
zmore telo, se pravi, izkušnja ni še doslej nikogar poučila o tem,
kaj more telo storiti samo po zakonih svoje narave, kolikor se
le-ta opazuje kot telesna narava, in česa ne more storiti, če ni
določeno od duha",2 nam dokazujejo, daje človeško telo in ne
morda bog enigmatski objekt, ki nam ga v premislek ponuja
Etika: o njegovem delovanju nam more Spinoza povedati manj
gotovega kot o delovanju boga ali in duha, če ta za delovanje ni
določen od telesa. Grobo rečeno, nespoznavnost Descartesovega
boga, izvzetega nujnosti, ki jo spoznava človeški um, in njegov
pristanek na vodljivost telesa po sklepu duha, pri Spinozi zamen-
jata mesti: bog deluje skladno z zakonitostmi, ki jih odkriva
človeški um, načinov, kako na naše telo vplivajo druga telesa, in
narobe, kako naše telo vpliva nanje, paje za Spinozo nepregledno „
veliko. Zato so trditve o človeškem telesu v Etiki le podmene, za
katere Spinoza lahko samo upa, da ne vsebujejo česa takega, česar
ne bi potrjevala izkušnja.
Ob neposredno resničnih definicijah in aksiomih kot premise
dokaznega postopka od drugega dela Etike dalje nastopajo tudi
67
postulati, indici dejanskega pogoja in čeri obenem, na katerega
zadene nauk o dobrem. Delovanje vsebine postulatov od sredine
drugega dela dalje začrta natančne meje pojmovanju, po katerem
Spinozova vednost ne stopi iz kroga resničnega, v njem začenja
in se v njem sklene; če je telo matematizirane fizike privesek uma,
potem je "lastno telo" notranji rob tega diskurza konformnosti
notranjega in zunanjega, ko um v duhu odkrije nekaj, kar je
njemu bolj tuje od vsake umu prienačne fizikalne zunanjosti.
Postulati, ki podajo predpostavke razumevanja izkušnje moči idej
afekcij telesa, po katerih duh edino spoznava svoje telo, zazna-
mujejo notranji rob poskusa uni verzal izacije diskurza umnosti,
ki si prizadeva za uskladitev metafizike in fizike. Poleg definicij,
aksiomov in njihovih nasledkov v silogističnih triangulacijah
dokaznega postopka Etike krožijo tudi postulati, ki zadevajo
človeško telo.
* * *
Kratka digresija na samem začetku ni bila zaman. Njen izku-
piček lahko strnemo v zahtevo po branju Etike, ki ji ne vsiljuje
interpretativnega modela pars pro toto, po katerem bi zadosto-
valo branje njenega prvega dela, da bi razumeli njeno strukturo
v celoti. Struktura njene razgrnitve je dovolj razgibana, da
prepreči branje, v katerem bi De Deo lahko nastopal kot pars
totalis, čeravno se zdi, daje prav "dokazovanje na način geome-
trov" za takšno vrsto branja kot nalašč. Spinozovi načelni zadržki
pri postavitvi fizikalnih temeljev njegovi "antropologiji" pričajo
o tem, da definicijska eksplikacija bistva boga na začetku prvega
dela še ne pomeni jasnih in razločnih spoznanj o vsem, kar nujno
sledi iz njegovega neskončnega bistva. Teološko-kozmološki
determinizem prvega dela v drugem nadomesti oris samoprevar
subjektivizacije, življenja naravne zavesti sredi zelo zmedenih
spoznav svojega telesa, ki so, "kolikor se nanašajo le na
človeškega duha, kakor sklepi brez p remis" ? Vse, kar v Etiki
68
sledi, ni drugega kot tkanje teh dveh izhodišč v kristalinsko
strukturo razmerij, ki pokaže, kako je mogoče, kljub
"zdajšnjemu in vrnjenemu stanju nevednosti",4 ujetosti v valo-
vanja afekcij, ki nam jih vsiljujejo nepredvidljiva telesna
srečanja, in ki - dokler traja telo - nikoli niso povsem odpravljiva,
doseči stanje duha, ki je skladno z nujnostjo po kateri deluje
narava.
Čeprav drži, da nadaljevanje Etike bralcu, ki seje prebil samo
skozi prvega, hrani presenečenja - formalno jih omogoča že
priključitev novih sklopov aksiomov in definicij, ki uvajajo
vsakega in ne le prvi del Etike - zato še ni nič manj res, da morajo
vse nove teze dokazati svojo skladnost s špekulacijami prvega
dela o strukturi boga oz. narave. Na nujnost razumevanja narave
boga, da bi lahko spoznali naravo afekcij, je merila tudi primer-
java idej telesnih afekcij s sklepi brez premisi poznavanje narave
boga, kot je pojasnjena v prvem delu, je v Etiki nujna premisa za
razumevanje vseh tistih idej, ki premise imajo in nam te niso
znane. Povsem v skladu s temeljno formulacijo spinozovske
epistemologije, da je "spoznava učinka odvisna od spoznave
vzroka 5 in metaforo, ki ideje telesnih afekcij "kolikor se
nanašajo le na človeškega duha" izenači z manjkajočim formal-
nim vzrokom sklepa, lahko rečemo, da je vsebina prvega dela
formalna premisa poskusa razreševanja zagat z nespoznavnostjo
telesnih moči, ki se odvija od drugega dela naprej. Za prvi del in
samo za prvi del pa naslonitev na izkušnjo, ki jo zaznamujejo
postulati, ne velja; njegov temelj so izključno resnične definicije
bistev stvari in univerzalno resnični aksiomi, ki v propozicijah
prvega in vseh drugih delov razgrinjajo svojo mrežo učinkov.
V svoji ločenosti od tega, kar jim sledi, se definicije in aksiomi
najprej kažejo kot arbitrarne afirmacije, katerih neksus ni raz-
viden, kot inertne intuicije, ki se zgrinjajo vase. Bogastvo opre-
delitev, ki ga vsebujejo, se izkaže v njihovih učinkih: poprej
izolirane trditve v dejanju svojega povnanjanja vzpostavijo
mrežo medsebojnih razmerij. Njihova povnanjanja, propozicije,
ki trdijo, da so zgolj nujni učinki apodiktične narave začetnih
69
resnic, morajo svojo izvedeno naravo dokazati. Nerazvidnost
njihove resničnosti ustvarja razcep med tem, kar je neposredno
resnično, in tem, kar je samo mogoče posredno resnično: da bi
se prominentnost propozicij odpravila, je potrebna pojasnitev
njihovega nastanka, ki priznava definicije in aksiome za svoj
edini formalni vzrok. Dokaz, drugi moment notranjega gibanja
produkcije spoznave, je v Etiki povsem odvisen od uspešnosti
poskusa logične razvezljivosti propozicij v začetne evidence; je
vračanje vase tega, kar seje v propoziciji povnanjilo. S tem ko
propozicijo negotovega izvora razveže v njene elemente in med
že dokazanimi teoremi pokaže na tiste, ki sestavljajo logične
premise sklepa, dokazi razcep preoblikujejo v zev. Krog ekspli-
kacije imanentnih razmerij, konstitutivnih za pojmovanje enot-
nosti teoremov v osnovi izpeljevanja, se z dokazom sklene.
Novodokazani teorem se polnoveljavno pridruži že dokazanim in
neposredno resničnim, v dokazih, ki sledijo, je lahko tem ena-
kovreden vir sklicevanja. Mos geometriciis se tako kaže kot
samodejni mehanizem, udejanjenje Spinozovega koncepta "auto-
ma spirituale"^, ki iz svojih začetnih resnic generira veliko
drugih in jih razgrne v obsežno mrežo notranje neprotislovnih
trditev.
Odlika tako zastavljenega ustroja misli je njegova samodejn-
ost. Implicitna predpostavka, na kateri sloni njegova trdnost, je,
da je vsa vsebina dolgega niza propozicij in korolarijev, ki ga
sestavljajo, dejansko že vsebovana v definicijah in aksiomih; in
narobe, v propozicijah in korolarijih naj ne bi bilo ničesar razen
tega, kar je v nerazvidni obliki vsebovano že v začetnih resnicah.
Dokaz je konec koncev prikaz istovetnosti vsebine podlage izpel-
jevanja in vsebine proizvedenih propozicij, rekurzivno izpel-
jevanje, ki začetne aksiome in definicije bralcu kasneje ponuja v
prepoznavanje kot nujne vzroke generacije tega, kar je predmet
dokaza, pri čemer so razlogi, ki jih najdejo demonstracije, že
vnaprej postavljeni kot njihovi vzroki.7 Zgradba Etike mišljenje
bralca podredi avtomatizmu izmenjave dveh njenih momentov:
procesu sintetiziranja novih sodb in procesu analize njihove
vsebine glede na že dokazano. Razgrnitev logičnih premis pro-
70
pozicij se skrči na ugotovitev njihove skladnosti ali neskladnosti
z edinimi formalnimi vzroki, kijih Etika priznava v procesu svoje
samoeksplikacije.
Dinamika geometrijskega načina dokazovanja je strnjena v
napetosti, ki jo ustvarja načelna različnost statusov definicij in
aksiomov na eni strani ter propozicij na drugi, neenakosti nepos-
redno in posredno resničnega, ki jo opredeljuje različen formalni
status elementov diskurzivnosti geometrijskega dokazovanja.
Pravila formalnega mišljenja lahko propozicijo, ki je v nizu še
tako odmaknjena od samorazvidnih teoremov in pri tem posredo-
vana z vsebino mnogih drugih propozicij, ponovno zgrne v
podlago izpeljevanja. Dokaz nenazadnje kaže le neizvirnost te-
oremov, ki so njegov predmet, njihovo popolno odvisnost od
logičnih antecedensov, in s tem opozarja na nebistvenost njihove-
ga prispevka. Vzvratna usmeritev dokaznega gibanja zatrjuje
fiktivnost transcend i ranj a že znanega v propozicijah, na katere
naletimo, fiktivnost doživetja novuma, ki ga za bralca pomeni
srečanje z vsako še nedokazano trditvijo. Dokaz, ki ji sledi,
realnost tega umisleka razgradi tako, da perspektivo branja
sprevrne: bralca odvrne od opazovanja ločenosti propozicije in
jo posreduje z realnostjo tistega, kar, kolikor je postavljeno kot
formalni vzrok vseh propozicij, subsumira prominentnost vsake
novosintetizirane propozicije. Razkrivanje slutenj posledic, ki
jih odpira vsaka nova propozicija zapreči rekurzivnost dokaznih
korakov - opomin pred skušnjavo prehitrega napredovanja, ki
spregleda, da gre pri propoziciji zgolj za stavo, da je teza v njej
dana šele v presojo. Novumu sledi povabilo k njegovi razčlenitvi,
ki - če je uspešno - lahko le utrdi realnost izhodiščnih opredelitev,
šele s tem pa povratno tudi realnost teze propozicije, ki obvelja
za deducirano. Dokazi ponujajo bralcu propozicije kot izraze
součinkovanja tez vsebovanih v korpusu definicij in aksiomov,
in narobe, definicije in aksiome ponuja kot edine formalne vzroke
propozicij, pri čemer ne kaže pozabiti, da izenačitev definicij in
aksiomov s formalnimi vzroki propozicij velja samo, če so prvi
vzroki doseženi smotri finalizrna rekurzivnega dokaznega giban-
ja, finalizma, ki je diametralno nasprotje podobi nesmotrne
71
samoreprodukcije imanentnih vsebin aksiomatske podlage v iz-
peljanih teoremih.
Opisanemu modelu zgradbe Etike, ki njeno gibalo identificira
v delitvi na neposredno resnične in dokazano resnične teoreme,
ni težko dokazati omejitev in izjem ki pokažejo na njegovo
reduktivnost glede na kompleksnost dejanskega stanja: ne gre le
za postulate, ki se v drugem delu priključijo definicijam in
aksiomom; prav tako ne gre za to, da kar nekaj dokazov sestoji
preprosto iz označitve tistih definicij in aksiomov, iz katerih je
propozicija razvidna - prvi med vsemi tovrstnimi dokazi je prav
dokaz prve propozicije prvega dela, dokaz, ki znotraj predlagane-
ga modela označuje nastop propozicijskega niza nasploh, t.j.
drugega od tega, kar je po sebi resnično: njegova drugost se prav
z opustitvijo vsakega dokaza v strogem pomenu besede že na
njegovem začetku izkaže za lažno, domnevni razcep pa za pre-
hod, ki s sugeriranjem redundantnosti dokazov zanika ostrost
razlike. Ta ugovor sicer omaje trdnost ločevanja posredno in
neposredno resničnega, vendar tako, da utrdi podobo Etike kot
samoeksplikativne dedukcije, ki najdene razloge dokazov istove-
ti s prvimi vzroki tega, kar je predmet dokaza.
Omenjeno identifikacijo zadene šele ugotovitev M. Gueroul-
ta,8 ki je opozoril na to, da je v Etiki veliko število dokazov z
zvajanjem na nemogoče. Kritika ne izključuje prvega dela: med
približno 40 dokazi prvega dela Etike, jih je naštel kar 15 prek
reductio ad absurdum. Ko jih Gueroult kot gibanje navznoter
zoperstavlja gibanju navzen genetičnih definicij, svojo v bist-
venih potezah afirmativno razlago Etike z njo samo pomakne na
sam rob stališča, ki genetične definicije še lahko prepozna kot
edino podlago njenega razvoja: dokazovanje z zvajanjem na
nemogoče se zadovolji s tem, da pokaže le na notranjo protislov-
nost podmene, ki je privzeti nasprotna, in ne seže do pozitivne
identifikacije tez, ki so dano propozicijo nujno proizvedle. Ana-
litizem dokaznega gibanja v teh primerih ne doseže temelja
sintetičnega gibanja propozicij. Med razlogi, na katere se opirajo
dokazi, in formalnimi vzroki propozicij zazeva razmik, ki omaje
72
trdnost dedukcije, oz. jo razume tako široko, da dopušča dvome
o tem, ali navedeni genetični teoremi brez dodatnih implicitnih
podmen dejansko zadostujejo za deduktivno utemeljitev celotne
zgradbe.
Nepopolnost, ki jo v dokazovanje vnaša pogosto poseganje po
zvajanju na nemogoče, se reflektira v homologiji vsebine misli
in njene forme, na kateri igra struktura Etike, še posebej če z
Etiko mislimo predvsem na njen prvi del. Več kot očitno je, - in
opis formalnih mehanizmov geometrijskega načina dokazovanja,
ki so puščali vnemar njihovo materialno resnico, je zadosten
dokaz za to - da filozofski doseg Spinozove rešitve epistemo-
loških iskanj, sloni na zaostritvi metodološkega vprašanja,
vprašanja kriterijev njene veljavnosti in formulacij tez, kot tudi
dokazov zanje, kije tako rigorozna, da vsiljuje podobo skladnosti
"vsebine" in "forme" misli. Dobro znani imanentizem vDeDeo,
ki trdi, da "vse, kar je, je v bogu" ? daje "bog imanentni, ne pa
transientni vzrok vseh stvari",10 ne velja samo na ravni njene
"vsebine", temveč, kot je pokazala analiza modela geometrijske-
ga dokazovanja, se vsiljuje tudi kot karakterizacija formalnih
postopkov, ki "vsebino" prikazujejo: podmena in podoba, ki
vzdržuje dokazno strategijo geometrov v Etiki je, da je na for-
malni ravni v njej vse, kar je, dano že z začetnim sklopom
definicij in aksiomov: imanentizem aksiomatskega ustroja. Če
sta bog, "substanca neskončnih atributov" (E, I, def. 6) in sklop
samorazvidnih nujno resničnih trditev prva termina analogije,
potem je propozicijam, ki so v drugem in se po njem pojmujejo
homologna Spinozova opredelitev modusa. Razmerje samoraz-
vidnih in dokazanih teoremov je analogno razmerju med substan-
co in modusom, kot ju opredelita definiciji I. dela Etike:
"S substanco mislim tisto, kar je v sebi in se pojmuje po sebi,
se pravi tisto, česar pojem ne potrebuje pojma druge stvari, od
katerega bi moral biti oblikovan. "
"Z modusom mislim afekcije substance ali tisto, kar je v
drugem, po čemer se tudi pojmuje. "11
73
Tako kot se v determinacijah strukture neskončne substance
razkroji privid neodvisnosti in zasebnosti delovanja končnega
modusa, tako se bralcu dozdevek oposebljene eksistence propo-
zicije po dokazu izkaže za umišljeno transcendenco implicitne
vsebine že znanega; tako kot človek, t.j. modus, spoznava
strukturo nujnih razmerij, od katerih je odvisno njegovo delo-
vanje, vključno s spoznavanjem, samo hkrati z določeno desub-
jektivacijo in prehajanjem "na stališče nujnosti", tako dokazane
propozicije vstopajo v korpus vednosti, na katero se lahko sklicu-
jejo novi dokazi.
Po ovinkih smo se približali srčiki poglavitne kontroverze
spinozističnih študij. Mar formalni diskurz Etike izraža onto-
loško razmerje substance in modusa? Ali je res nasprotno, in
moramo reči, da je njen formalni mehanizem, avtomatizem
označevalcev, tisti, ki vodi igro in v svojih učinkih generira
ontološko strukturo? Morda pa med obema trditvama ni iz-
ključujočega razmerja in sta na določen način lahko resnični obe?
Nagibanje k eni ali drugi strani približuje in odmika realistično
in nominalistično interpretacijo. Odgovor na vprašanje, na kate-
rem se še vedno lomijo kopja interpretov, bi terjal natančnejšo
analizo, v prvi vrsti temeljito analizo Spinozove teorije definicij,
kot jo je podal v nekaterih pismih in v Razpravi o izboljšavi uma.
V prid jasnejšemu orisu njegovega okvira, lahko za sedaj ugoto-
vimo le še to, da analogija ni vpisana nevtralno: modusa ne
opredeli propozicijski niz, temveč je tudi modus tako kot sub-
stanca predmet definicijske opredelitve svojega bistva, ali
drugače, tudi modus je opredeljen v tistem delu formalne diskur-
zivnosti Etike, kije homologen substanci.
II.
Prav poskus neprotislovnega pojmovanja popolne razvezl-
jivosti izpeljanih teoremov v samorazvidne resnice sproža para-
doks, kije lasten dokazovanju more geometrico: če namreč drži,
74
da je samorazvidnost nekaterih trditev podlaga razvidnosti
drugih, potem se zastavlja vprašanje pomena razvezave v
vzročno- posledični niz tega, kar je po predpostavki samo nepos-
redno razvidno. Razgrnitev vsebin definicij in aksiomov lahko
osmišlja le možnost preseganja danega in manifestiranja nečesa,
kar je bilo pred tem zastrto. Vzvratni učinek takšnega sklepanja
na spoznavno vrednost deduktivne podlage je omejitev njene
samorazvidnosti in dopuščanje možnosti nastopa učinkov v pro-
pozicijah, ki transcend i raj o njeno vsebino - kar vse nasprotuje
temeljnim načelom in podmenam dokazovanja v okviru aksio-
matskega sistema. Da bi dokaz odpravil dozdevek preseganja že
znanega, mora že znano šele doseči. Dozdevek transcendence je
vzajemen. S tem ko dokaz vsake propozicije kaže na njene
premise, vzvratno nujno utrjuje tudi njihovo resničnost. Raz-
merje med obema osnovnima razredoma členov geometrijskega
dokazovanja Etike lahko potemtakem dialektiziramo: absolutiza-
cijo samoopiranja logične predhodnosti definicij in aksiomov
glede na teoreme, ki so iz njih izpeljani, lahko razumemo kot
diskurzivni učinek, kije proizvod dokaznega gibanja.
Uvodna ugotovitev o nepolemičnem značaju Etike je s tem že
veliko oprijemljivejša: če so predmet definicij opredelitve ne-
katerih temeljnih pojmov (vzrok samega sebe, končna stvar,
substanca, atribut, bog, svoboda, ipd.), predmet aksiomov pa
razmerja, ki v nobenem primeru ne morejo biti neresnična, je
jasno, da prikazi teorij drugih avtorjev v obeh nimajo svojega
mesta. V skladu s predpostavkami notranje členitve geome-
trijskega načina dokazovanja se tisto, česar ni v izhodišču, ne
more manifestirati tudi v propozicijah, korolarijih in dokazih.
Za potrditev domneve zadošča že hiter prelet teh členov v
vseh petih delih Etike. Vase zgrnjena dokazna struktura Etike, ki
se ob priznavanju neposredne resničnosti nekaterih trditev, edine
njim vnanje entitete, zgrajuje le na obče priznanih logičnih pravil
mišljenja, izključuje vsako neposredno dialoško razmerje s filo-
zofsko tradicijo in s sodobniki. Zavrnitev velja obema aspektoma
dialoga, tako kritičnemu pretresu tradicijskih pristopov, kot tudi
75
afirmativni recepciji tez, za katere resničnost bi jamčila tradicija
sama, vsem znano ime, njegova avtoriteta. Razgrinjanje misli
more geometrico pri Spinozi ni le metoda, ki dovoljuje prelom s
filozofskim izročilom, marveč ga uzakonja kot edino izhodišče
resnične filozofije. Po drugi strani je filozofijo po zgledu geome-
trov mogoče razumeti kot dispozitiv, ki je zgrajen prav na
nujnosti preloma z vsakršnim navezovanjem ali nadgrajevanjem
te ali one šole mišljenja in s tradicijo zgodovinsko-dialoške
produkcije vednosti nasploh, kije bila v njegovem času, čeprav
ne reflektirano kot pojem same sebe, še kako delujoča. Način
dokazovanja, ki za merilo resničnosti svojih trditev priznava le
načelo njihove dokazljivosti z vsemi predhodno že znanimi trdit-
vami, kar vse se navsezadnje zvede na specifično opredelitev
samoporajanja neprotislovne strukture, suspendira celotno filo-
zofsko izročilo.
Čeprav organizacija Etike radikalen prelom s tradicijo zavest-
no vnaša v svoje temelje, poskus filozofiranja ab ovo, poudarek
na enoviti samonanašajoči naravi geometrijskega načina dokazo-
vanja - spinozovstvo zaostritve metodološkega vprašanja nasploh
- ki protisholastično naravnani reductio ad unum metode zastavi
tako, da njena enovitost vključuje prepletanje treh registrov:
kavzalni red narave, kavzalni red njenega spoznavanja in pred-
stavitev njunega razmerja, ne implicira nujno tudi izvirnosti tez,
ki so na ta način predstavljene; prav nasprotno, isti dispozitiv, ki
odpravlja nujnost obračunavanja z nasprotnimi pojmovanji,
hkrati pušča tudi veliko svobodo prevzemanja tez iz raznorodnih
virov, ne da bi ta prisilil k prevzemu širših konsekvenc izvirnega
konteksta. Posameznim tezam Etike lahko najdemo pandan v
različnih delih in segmentih filozofske dediščine, ki so morda v
resnici bili njihov vir, ne da bi stem tudi izmerili zamik, ki njihov
izvirni pomen ločuje od pomena, ki gaje "ista" teza prejela z
vključitvijo v samonanašajočo strukturo Etike.12 Druga stran
notranjosti kriterija resničnosti sami resnici, na katerem temelji
njena osamosvojitev bremen filozofskega nasledstva, je namreč
prav njegova legitimacija sinkretizma v poseganju po virih, ne
da bi to nujno pomenilo zapadanje tradiciji.
76
Mimo tega, da so v Spinozi videli filozofa, ki v razvoju
zahodne civilizacije reprezentira vdor vzhodnjaškega mišljenja,
so v njem ugledali nadaljevalca Platona in še bolj Plotinove
teorije emanacije; Spinozovo metodologijo so razbirali v odsto-
panjih od Aristotelove; Spinozova etična drža je bila predmet
primerjav s stoično; po Descartesovem preboju sholastične para-
digme znanosti naj bi Spinoza poosebljal ponovni padec v njene
miselne okvire; tisti spet, ki so stavili na židovsko in arabsko
tradicijo, so imeli pri iskanju korenin spinozovstva na voljo širok
razpon poudarkov, ki segajo od zgodnjih kabalistov do mislecev
visokega srednjega veka; nazadnje velja omeniti še tisto usmeri-
tev komparativnih filoloških študij, ki zgodovinsko perspektivo
nastajanja spinozovstva postavijo v renesanso. Ta smer v Spinozi
vidi zakasneli odmev renesančnega mišljenja, ki ga največkrat
zastopata Galileo Galilei in Giordano Bruno. V široko razprostrti
pahljači imen in usmeritev, katerih vplive naj bi bilo zaslediti v
spinozovstvu, manjkajo še glavni protagonisti XVII. stoletja:
nobenega dvoma ni, daje poleg Descartesa Spinoza zelo dobro
poznal tudi dela Bacona in Hobbsa.
En izmed najdoslednješih poskusov, da bi k interpretaciji
Spinozove misli pristopili s pomočjo historično filološke metode,
je delo H. A. Wolfsona.13 Njegove obsežne raziskave slonijo na
podmeni, da je Spinoza poleg židovskega in latinskega jezika
poznal tudi mnoge moderne jezike (španščino, portugalščino,
holandščino, francoščino in - po Wolfsonovem mnenju - morda
tudi italijanščino, flamščino in nemščino). Spričo te podmene je
po njegovem mnenju za presojo morebitnih virov Spinozove
filozofije treba upoštevati arabsko in židovsko produkcijo, arab-
ske komentatorje Aristotela, pisce v latinščini iz obdobja starega
Rima, srednjeveške in renesančne sholastike (poleg tiskanih tudi
rokopisne vire). Izhajajoč iz ohranjenega popisa knjig v Spino-
zovi zasebni knjižnici in domnev o tekstih, za katere lahko z večjo
ali manjšo verjetnostjo domnevamo, da jih je Spinoza poznal, je
H. A. Wolfson zastavil enega najobsežnejših poskusov določitve
knjižnih virov, ki naj bi bile izhodišče Spinozove predelave in
preoblikovani nastopajo v njegovih delih.14
77
Zato ni naključje, da je Wolfson v uvodnem poglavju svoje
sedaj že klasične študije o Spinozi z naslovom Behind the geome-
trical Method zaponazoritev zastavljene naloge posegel po pris-
podobi puzzla.1 Puzzle je igra, v kateri moramo nepregledno
množico poslikanih izrezkov med seboj podobnih nepravilnih
oblik razmestiti v mozaik tako, da oblikuje vnaprej dano podobo.
Igralec se pri tem lahko opira na dve vrsti načeloma neodvisnih
meril ustreznosti svojih izborov komplementarnih izrezkov: igra
lahko na ujemanje barvno-figurativne vsebine izrezkov z delom
danega vzorca in na formalno-sintaktična skladnost izrezkov.
Pravilnost končne rešitve, ujemanja izvirnika in reprodukcije, je
odvisna od pravilne uporabe obeh. V prispodobi izrezki sestavl-
janke reprezentirajo mesta v tekstih, ki jih je Spinoza imel
možnost spoznati, zgled, ki ga s pravilno razporeditvijo izrezkov
moramo reproducirati, pa nadomešča nam znano besedilo Etike.
Podmena prispodobe je, da je Etika povsem neizvirno delo,
kompendij elementov heteroklitnega izvora.
Kar zadeva spoznavanje virov, na katere seje Spinoza naslonil
pri svojem pisanju, je tako zastavljena in eruditsko opravljena
raziskava nedvomno lahko v marsičem zelo ilustrativna in
poučna, vendar se spušča v nevarnost, da na račun vneme, s
katero se posveča posameznim filološkim presojam, spregleda in
zato tudi opusti evaluacijo teoretske razsežnosti spinozovskega
dokaznega postopka. Prispodoba puzzla v nekaj točkah odstopa
od problema, ki naj bi ga ponazorila: ne gre samo zato, daje pri
sestavljanki množica izrezkov, ki so na voljo enaka tisti, ki
oblikuje končno podobo, medtem ko to za raziskavo virov Etike
ne velja; odločilnega pomena je ugovor, da metafora sestavljanke
spregleda najbolj specifični moment spinozovstva: genetičnost
njegove metode, sovpadanje "oblike in vsebine" v njeni predsta-
vitvi, ki jo v metafori neustrezno nadomesti do podobe ravno-
dušen razrez. Sprevid dokazuje, da poskus genealoške repro-
dukcije proizvede nov izvirnik, ki se poraja v različnih podobah
tega, kar zgrešeno velja za nesporen in edini zgled.
Zoper Wolfsonovo pomanjkljivo argumentacijo njegovega
zapostavljanja spinozovske metodologije je treba vztrajati pri
78
načelu, daje za končno oceno izvirnosti ali neizvirnosti Spino-
zovega dela ključnega pomena prav evaluacija načel, ki urejujejo
poenotenje raznorodnega v Spinozovi misli. Neposredna primer-
java vsebin posameznih formulacij v virih in pri Spinozi ostaja
nujno zaslepljena za različnost učinkov " istega" v refilozofikaciji
Evklidovega zgleda.
Tehtnost rezultatov tako zastavljene filološke raziskave, ki
počiva na dveh podmenah, prvič, daje rekonstrukcija Spinozove-
ga razmerja do filozofskega nasledstva mogoča in drugič, da nam
njeni rezultati lahko ponudijo pomembne uvide v jedro Spino-
zove filozofije, ostaja slej ko prej sporna. Četudi bi sprejeli prvo
od obeh, ni jasno, v čem bi nas ta lahko približala pojasnitvi
Spinozovega vztrajanja pri redu in metodi, ki je za Wolfsona
preprosto vnanja vsebini njegove misli. Vsekakor bi s tem inter-
pretativnim načelom kršili Spinozov napotek bralcu, takšnega,
kot je razviden iz same strukture geometrijskega dokazovanja:
naj se pri branju Etike opre zgolj na samo Etiko.
Napotka v Etiki sicer ne najdemo v eksplicitni obliki, zato pa
ga lahko najdemo v Teološko-politične razprave (Tractatus The-
ologicus-politicus), kije s svojim nastajanjem Spinozovo pisanje
Etike prekinil in ločil na dve obdobji.16 V VII. poglavju Teološko
politične razprave, kjer Spinoza pojasni metodologijo interpre-
tacije biblije ob pomoči same naravne luči razuma, se nahaja tudi
najkonciznejša formulacija temeljnih načel njegove hermenev-
tike. " Torej moramo spoznanje vsega, oziroma skoraj vsega, kar
je vsebovano v bibliji, pridobiti izključno iz same biblije, tako kot
spoznanje narave iz same narave. "18 Analogija med raziskovan-
jem narave in biblije pa ni brez zapletov. Obe je treba spoznati
genetično prek njunih vzrokov. Tako kot je pri spoznavanju
narave potrebno opisati "zgodovino narave", moramo po Spino-
zovem mnenju tudi glede Svetega pisma spoznati resnično zgod-
bo njegovega nastanka.18 Medtem koje več kot dvomljivo, ali
lahko "zgodovino narave" prevedemo v razloček med pojmoma
natura naturans in natura naturata, pri razlagi biblije dvome o
možnosti stroge vzporednice razprši že njegova eksplicitna zahte-
79
va po poznavanju jezika in življenja njenih zapisovalcev. Nekoli-
ko dlje naprej v istem poglavju Spinoza biblijski eksegezi pomena
(kar v bibliji lahko spoznamo, ni tako kot v filozofiji narave
resnica stvari, temveč njen pomen) eksplicite postavi nasproti
Evklidovo geometrijo in vse druge zapise, ki govorijo o tako
jasnih stvareh, da za njihovo razumevanje zadostuje že okorno
poznavanje jezikov, v katerih so zapisane. Zanje ni potrebno
spoznavanje "življenja, učenja in navad avtorja kot tudi ne
jezika, naslovlnika in časa, v katerem je pisal, usodo knjige in
njenih različnih branj ter tega, po čigavi odločitvi je bila po-
trjena"19, kar vse je potrebno pri interpretaciji biblije. Prav
zaradi neistovetnosti metode preučevanja resnice narave in
metode preučevanja pomena zgodovinsko determiniranega zapi-
sovanja moralnih naukov, ki se ne more izogniti ^vprašanju
zgodovinske geneze njegovega aktualnega pomena2 , zaradi
neistovetnosti predmeta Etike in Teološko politične razprave,
matematizma, ki ustvarja predmet po svoji meri in matematizma
kot orodja v analizi zastavljenega predmeta, Spinoza ob koncu
predgovora k traktatu doda opozorilo, ki "ljudstvu in vsakomur,
ki ima njemu enake afekte", odtegne vabilo k branju.2 Podobno
vabilo bi v Etiki zaman iskali.
Interpretacija, ki spinozovstvo razkroji v njegovih zgodovin-
skih filozofskih virih, pušča vnemar razsežnost, ki ji je Spinoza
prisojal največji pomen. Spinozov dolg do tradicije nikakor ni
sporen, vprašanje, ki se zastavlja je nasprotno, kako lahko raz-
norodni elementi v spinozovstvu ne le soobstajajo, temveč tvorijo
miselno stavbo, ki še vedno velja za enega od zgledov, če že ne
trdnosti, pa vsaj doslednosti in urejenosti? Poskusi odgovora na
to vprašanje se postavljajo onkraj razpravljanja o Spinozovem
sinkretizmu, na raven, ki si vprašanje specifičnosti križišča razlik
Spinozove misli zastavlja kot vprašanje njemu lastne diskurzivne
prakse, postopka, ki neomejeno križanje različnih tradicij
omogoča tako, da hkrati s tem zavrne očitek sinkretizma. Raz-
prava o vlogi filozofskega izročila v njegovi filozofiji, ki se omeji
na primerjalno filološko analizo posameznih tez, tvega, da zaradi
pozornosti, ki jo namenja partikularnemu, prezre obče, ki par-
80
tikularnemu nastop šele omogoča, t.j., da prezre moment, kjer
je Spinozov dolg do tradicije največji in ga - v nasprotju z vsemi
domnevnimi izposojami, prevzemanji in predelavami - tudi ne
skuša prikriti; geometrijski način dokazovanja pač ni Spinozov
izum.
Četudi mu ne moremo pripisati zgodovinskega prvenstva v
uporabi geometrijskega načina dokazovanja prve filozofije22, je
mos geometricus šele z monumentalno zgradbo Etike pridobil
zgled, ki se mu od njegove objave vsi vpleteni v razpravo o
dokazni moči geometrijskega dokazovanja in njegovi primernos-
ti, da postane model univerzalne znanstvene metodologije, niso
mogli izogniti. Nanjo je v svojem obsežnem članku, posvečenem
Spinozi, v Zgodovinskem in kritičnem slovarju opozoril že Pierre
Bayle.
Slovar, ki je z letnico svojega izida (1697) natanko dve
desetletji odmaknjen od leta Spinozove smrti, prinaša v veliki
meri sprejemljiv povzetek nelagodja dotedanjih odmevov na
misel amsterdamskega Žida, razpetih med spoštovanje strogosti
njegovih izpeljav in kreposti njegovega življenja na eni strani in
med zgroženostjo nad brezsramnostjo njegovega koncepta boga
na drugi. Že takoj na začetku članka, kije kasneje postal najpo-
membnejši vir recepcij Spinoze v naslednjem stoletju, je Bayle
Spinozo imenoval "athéiste de système", ki uporablja "povsem
novo metodo".2^ Osrednja Baylova teza je, da gre Spinozo
razumeti kot najnovejšo enačico panteističnih teženj filozofije
enotnosti substance, ki sporadično nastopa v vsej zgodovini
filozofije in religije, od daljnovzhodnih naukov, preko pred-
sokratikov in stoikov, vse do renesančnih mislecev. Njegova
izvirnost je po Baylu v tem, da je za nedorečene anticipacije
"panspinozovstva" v svetovni zgodovini dognal enovit miselni
okvir; Bayle poudari neizvirnost Spinozovih poglavitnih tez,
vendar tega ne stori za ceno popolne izenačitve z vsemi panteis-
tičnimi predhodniki. Ločnica, ki Spinozo odmika od gole pono-
vitve starih vsebin, je zanj njihova nova strukturiranost.
81
.Že Bayle je torej nejasno slutil, da se stare, že izrečene
vsebine, preoblikujejo "v povsem novi metodi", ki znanim
stališčem daje nov pomen. Spričo razloga, ki gaje ponudil sam,
njegove kritike domnevnih primerov spinozovstva avant la let-
tre, ki se jih v svojem članku večkrat loteva namesto samega
Spinoze, ne morejo zadeti svojega resničnega cilja.
Uporaba metode geometrov za potrebe filozofije dejansko
kaže paradoksalne lastnosti: je element, pri katerem je njegov
dolg preteklosti najbolj v ospredju, obenem pa je tudi element,
ki bralca in interpreta odvezuje od raziskovanja zgodovinskega
konteksta "sposojene" teze. Metode seveda ne moremo preprosto
postaviti ob bok vsem drugim izposojam. V Etiki nima
določljivega mesta, ker prežema vsako. Zato lahko deluje kot
dispozitiv, ki določa preoblikovanje prevzetega in njegovo rear-
tikulacijo v novem kontekstu. Izvzetostim metode iz sestavnih
delov Etike in težavnosti določitve njenega mesta glede na zunan-
jost/notranjost njene vsebine sledimo tudi v sami formulaciji
naslova in podnaslova, v tistem delu besedila knjige torej, ki po
Spinozovem lastnem štetju ni vključen v nobenega izmed njenih
petih delov: "Etilica. Ordine Geometrico demónstrala, et in
quinqué Partes distincta, in quibus agit ur," itd. Zdi se, kot bi že
vmesnost mesta evociranja metode med naslovom-imenom
knjige in njeno vseprisotnostjo v nadaljevanju, med metaravnijo
imena objekta (tega ločevanja Spinoza ni nikoli prekršil tako, da,
z izjemo naslovov posameznih delov, kjer se pojavlja v genitivu,
se samostalnik "etika" v Etiki prvič in zadnjič pojavi v naslovu)
in njenim anoninimnim delovanjem v njem, pričali o težavnosti
določitve vloge in obsega, ki gaje Spinoza namenil geometrijske-
mu načinu dokazovanja. Če drži, da enovitost metode, ki "po isti
metodi... tako, kot da gre za črte, površine in telesa"24 razpravlja
o bogu, duhu, telesih in tudi o afekcijah, posreduje med prvo
filozofijo, fiziko in etiko, potem je treba takoj dodati, daje njeno
posredovanje absolutno. O sebi trdi, da ne potrebuje napovedi in
uvodov, ki bi naznanili njen prihod in pojasnile njeno delovanje.
Kot adekvatna metoda umevanja nasprotno vseskozi predpostavl-
82
ja lastno samorazvidnost in lastno samoutemeljenost. Skratka,
učinek delovanja geometrijskega načina dokazovanja na teze, ki
privzete iz filozofskega izročila, postanejo gradivo Spinozove
filozofije, lahko dojamemo kot dvojno nevtralizacijo. S tem, ko
proizvaja samega sebe, tj. vrsto sopripadnih propozicij in doka-
zov, geometrijski način dokazovanja uzakonja ravnodušnost do
tradicije, ki ostaja vnanja samonanašajočemu členjenju. Hkrati s
tem pa samorazgrnitev Etike ukinja tudi avtonomijo introjicirane
tradicije: vsak tradicijski teorem, katerega izvor je ob njegovem
nastopu morda še prepoznaven, genetični avtomatizem v nadal-
jevanju nujno posreduje z vsemi drugimi teoremi, in ga neizbežno
subsumira in homologizira v teoretskem univerzumu sui generis.
Nepolemičnost, ki bi je bilo mogoče pripisati irelevantni avtor-
jevi drži in prepustiti v razdelavo mračnim psihologijam avtorja,
v tej optiki pozornost usmeri na širši problemski sklop, ki sega
vse do temeljnih metodoloških vprašanj.
III.
Predpostavka, na katero je dosedanje razpravljanje bolj ali
manj pristajalo in pri tem sledilo prevladujoči recepciji, je bila
istovetnost geometrijskega dokazovanja s strukturo Etike nas-
ploh. Čas je, da pokažemo na neistovetnost obeh pojmov.
Poleg vsebinske delitve na pet delov lahko v njej brez težav
sledimo avtorjevemu členjenju diskurzivnosti na več elementov,
ki niso opredeljeni vsebinsko, marveč zgolj formalno-statusno,
glede na mesto in vlogo, ki jo imajo v dokaznem postopku. Poleg
že opisanih definicij, aksiomov, propozicij, dokazov in postula-
tov, so tu še korolarij, pomožni stavek, razlaga, poglavje, pred-
govor, sholija in dodatek. Njihove diferencirane vloge glede na
enovitost samonanašajočega napredovanja vednosti v Etiki je tudi
kriterij njihove pripadnosti dvema velikima skupinama. V prvo
se uvrščajo definicije, aksiomi, dokazi, postulati, korolariji in
pomožni stavki, ali vsi elementi, ki so udeleženi v avtorepro-
83
duktivni verigi umevanj, v drugo pa vsi drugi formalni elementi
diskurzivnosti. O prvi skupini in njeni notranji strukturi je bilo
povedanega dovolj; v nadaljevanju nas bo zanimala predvsem
druga.
V primerjavi z elementi prve so elementi druge skupine funk-
cijsko ohlapneje opredeljeni in prav v tem je njihova skupna
razločevalna poteza. Najpogostejši med njimi so sholije, mednje
pa prištevamo še razlage, predgovore in dodatke, poglavja in -
če smo dosledni-kratko besedilo, ki vpelje II. del inje, zanimivo,
v Etiki edino brez lastnega poimenovanja. Medtem ko je med
nosilnimi elementi geometrijskega dokazovanja mogoče slediti
načrtu njihove strogo določene formalne vloge, ki jo diktira
struktura metode, je ta pri ostalih mnogo bolj zabrisana.
Najtrdneje je opredeljena vloga razlag, ki so rezervirane za krajša
terminološka pojasnila definicij25, za stvarna pojasnila26 in re-
kapitulacije.27 Rekapitulacija je bržkone tudi najustreznejši izraz
90
za opis vsebine poglavij o "pravilnem načinu življenja" , ki
nastopijo na koncu IV. dela, edinega mesta v Etiki, kjer Spinoza
uporabi to poimenovanje. Sestavljajo jih premisleki in sentence,
ki so rezultat drugotne elaboracije že dokazanega; v skrajšani
obliki je v njih strnjena in povzeta vsebina geometrijsko doka-
zanih teoremov IV. dela (deloma tudi III. dela) na način, ki naj
bi bil preglednejši od njihovega prvotnega, "raztresenega" do-
kazovanja, podrejenega zahtevam metodičnega dokazovanja. Da
so poglavja pregledno razporejene parafraze že dokazanih tez,
govori kratek napovedni tekst, ki nosi naslov "dodatek". Poglav-
ja so torej le poimenovanja notranjih razdelkov dodatka k IV.
delu.29
Formalno-statusno ločevanje diskurzivnih prvin Etike v dve
skupini ne prenese resnega pretresa svoje doslednosti. Poglavitni
razlog nedoslednosti je na eni strani nujnost rabe naravnega
jezika, na drugi nemožnost njegove popolne formalizacije.
Najbolj očitna kršitev rigorozne razmejitve elementov geome-
trijskega dokazovanja od ostalih je sklicevanje na vsebino sholij
v dokazih.31 Kljub nekaterim nedoslednostim pa ni mogoče
84
spregledati cezure, ki elemente geometrijskega aokazovanja
ločuje od drugih. Medtem ko so definicije, aksiomi ;n propozicije
praviloma izraženi v enem stavku s skrbno izčiščeno leksiko, ki
ne skriva svojih teženj po formalizaciji, se v negeometrijskih
elementih dolgovezna reciklacija matrice "razširjene repro-
dukcije" umakne inovaciji. Slogovno se inovativnost kaže v
poseganju po primerih in zgledih32, metaforah in analogijah33,
ki bi jih v skeletni konstrukciji zaman iskali. Inovacija ni samo
slogovna; ali bolje, slog v delu, ki si sistematično prizadeva, da
bi ga podredil duhovnemu avtomatu uma in se zato loteva
obsežnega poskusa formalizacije napredovanja vednosti, ne more
biti nevtralna kategorija. Geometrijsko dokazovanje temelji na
predpostavki, da so vsi njegovi presežki zaobseženi v podlagi
izpeljevanja. Negeometrijski deli členitve34 dodajajo nove; so
dodatki drugega reda, kijih ne moremo primerjati z "dodajan-
jem" novih propozicij že dokazanim; so brez formalnih dokazov,
pri čemer velikokrat sami nekaj dokazujejo in se pri tem ne
sklicujejo nujno na že dokazano; geometrijsko dokazane teze na
nek način predpostavljajo, hkrati pa odkrivajo in pripustijo k
besedi tisto, kar je geometrijsko dokazovanje iz svojih predpos-
tavk izključilo.
Njihova odpetost od skeleta dokazovanja negeometrijske dele
na eni strani opredeljuje kot svojevrstne dodatke k trditvam
geometrijskega dokazovanja, ki niso položeni v njeno samoraz-
vidno podlago in se v tem smislu ločijo od propozicij. Njihova
nezvedljivost na pojavne oblike geometrijskega dokazovanja
presežke opredeli kot dodatke in vložke, ki v samonanašanju
aksiomatskega sistema nujno pomenijo vdor zunanjosti v njeno
genetično samorefleksijo. Če drži, da formalno sintaktična pra-
vila argumentiranja genetičnega dokaznega niza omejujejo ali
celo odpravijo možnost vnosa avtorske samovolje, ki bi s pojasn-
jujočimi primerjavami, zgledi in metaforami ponazorila siceršnjo
neoprijemljivost njegovih trditev, ima del zaslug za resničnost te
trditve tudi slogovna in vsebinska raznorodnost negeometrijskih
delov. Vsi elementi retorike, ki so bili izrinjeni iz geometrijskega
85
dokazovanja, tem burnejše vzniknejo v insertih. Kako torej
misliti razmerje geometrijskih in negeometrijskih delov v Etiki,
kako razumeti samonanašanje geometrijskega dokazovanja v
okviru širšega konteksta dokazne strategije, katere del je doka-
zovanje more geometrico? Opredelitev interakcije vložkov in
metodičnega dokazovanja se ne more zaustaviti zgolj pri poudar-
janju načelno drugotnega statusa negeometrijskih delov, ki bi
tako bili v celoti odvisni od rezultatov dokaznega toka, v katerega
se umeščajo. Formulacije, ki na začetku dodatka k IV. delu uvaja
že omenjena poglavja, ne moremo razširiti na vse negeometrijske
dele in trditi, da so zgolj rezultati drugotne obdelave že rečenega,
parafraze, katerih resničnostni status je v celoti odvisen od
argumentacije, na kateri slonijo, torej nič več kot redundantne
vaje v slogu in oddih od prisilnega značaja dedukcije resničnih
propozicij za pisca in bralca. Že natančnejši pogled v besedila teh
delov pokaže, da stilno svobodna rekapitulacija povedanega ni
njihova edina razločevalna poteza. G. Deleuze je z analizo sholij
in raznovrstnih odnosov, ki jih sholije vzdržujejo do propozi-
cijskega niza, opozoril na razcep diskurzivnosti, ki po njegovem
mnenju terja "obsežno raziskavo formalnih postopkov Etike in
vlogo vsakega posameznega elementa". V analizi vloge sholij,
vsebinsko naj raznovrstnejšega formalnega člena, je šel Deleuze
celo tako daleč, daje postavil hipotezo o soobstoju dveh Etik, pri
čemer naj bi "drugo" sestavljala "vulkanska veriga sholijV
slikoviti označitvi lahko vidimo več kot samo prigodno metaforo.
V vulkanski naravi, kije pripisana sholijam, ne gre le za njihovo
mestoma eruptivno silovitost razmisleka in besedišča, temveč
bolj za nujno abruptnost njihovega nastopa, ki se linearnemu
ustroju deduktivizma kaže kot prelom. Mirna površina razpre-
danja propozicij se z njimi razmika govorici skladov, sicer skritih
v ravnodušnih preplastitvah. Za razliko od korolarijev, nepos-
redno razvidnih nasledkov zadnjedokazanega teorema, sholije
niso samo nasledki že dokazanega. Snov, ki jo prinašajo na dan
je vulkanskega izvora prav zato, ker se ostro razločuje od tiste,
ki tvori strukturo površja dokaznega niza in se v njegovi sredi
preoblikuje v prepoznavno strdlino.
86
Kar v resnici negeometrijske dele konstituira kot drugo ge-
ometrijskega dokazovanju ni le slogovna svoboda ;.n metaraven,
na kateri se nekateri od teh delov gibljejo, ko povzemajo, napove-
dujejo in razlagajo propozicije, temveč prikaz prepričanj, ki so
v nasprotju z resnico dokazov. Četudi so mnenja samo prikazana
in ne zastopana, je nasprotje brez skupne mere. V interkalarnih
delih se nasproti samonanašanju reda metodičnega napredovanja
predstavi to, kar je iz njega izključeno, zunanjost, ki jo je more
geometrico suspendiral: namesto brezčasnosti resnic dokaznega
niza, ki priznava samo logični prej in potem njihovega postopne-
ga spoznavanja, v sholijah privre na dan zgodovinsko proizvede-
na imaginativnost, vključno z mnenji oponentov. Tezam, kijih
razvija refleksija abstraktno univerzalnega, se v negeometrijskih
delih nasproti postavijo bolj ali manj odkrite aniteze, ki jih ni
proizvedla refleksija. V njihovem jedru odseva avtonomija zgo-
dovinskih predstav, ki pokaže svojo apriornost, kakor hitro
prestopimo meje matematizma. Sholije in dodatki so prizorišče
spopada obeh apriorizmov, mesto kjer desubjektivirani diskurz
abstraktno univerzalnega sreča vse, za kar si je na začetku izprosil
odlog: predstave, imaginacijo, afekcije. Odlog proizvede akumu-
lacijo napetosti med obema vednostima in njun kratek stik, ki
spremeni naravo dokazovanja: medtem ko dokazovanje propo-
zicij ohranja možnost razširjene reprodukcije istega, v negeome-
trijskih delih trči na drugega in se nanj naslavlja. Dokazovanje
postane ad hominem. Pars costruens refleksije abstraktno univer-
zalnega Spinozove filozofije v negeometrijskih delih zamenja
pars destruens.
Z redukcijo strukture Etike na samoeksplikacijo definicij in
aksiomov stoji in pade podoba Spinoze kot asketskega in dolgo-
veznega pisca, ki ima odklonilen odnos do baročnih retoričnih
obratov: v obsežnih opombah pod črto matematizma jih je Etika
polna. Njihova vsebina terja retematizacijo teze o nepolemičnosti
njegove filozofije, ki naj ne bi poznala filozofovega monologa
Descartesovih Meditacij in dialoškega razpravljanja njegovih
Odgovorov na Ugovore.
87
Nesporno je, da težnja po formalizaciji diskurzivnosti daje
osnovni ton kohezivnosti dela, vendar s tem očitno niso
zaobsežene vse določilnice načrta njene redakcije. Vložki v
geometrijsko dokazovanje dokazujejo, da se strukura Etike ne
izčrpa v izkazovanjih imanentnega učinkovanja začetnih trditev,
temveč poleg vase zgrnjenega delovanja aksiomatskega sistema
vsebuje tudi nastavke, ki samonanašanje geometrijskih delov
vpenjajo v širši kontekst. Interpretacije Etike, ki vztrajajo iz-
ključno pri njenem geometrijskem delu, jemljejo v presojo le del
Etike in pri tem ne spregledajo le vsebine dodatkov, temveč tudi
možnosti presoje razmerja obeh vrst členov, neidentitete pojmov
geometrijskega dokazovanja in - v pomanjkanju boljšega izraza
- načrta Etike?1
IV.
" Veritas index sui et falsi" .38 Resnica kaže sebe in lažno.
Spinoza koncizno formulira načelo svoje metode že tedaj, ko
dokazovanje na način geometrov zanj še ni postalo metoda filo-
zofije. Zapisal gaje že v Razpravi o izboljšavi uma (Tractatus de
Intellectus Emendatione), zgodnjem in nikoli dokončanem spisu,
ki je nastal pred Etiko, ni dokazan more geometrico, s svojim
podnaslovom ("...in o poti, po kateri ga najbolje usmerjamo
proti resničnemu spoznanju") pa se postavlja v bližino Descar-
tesove Razprave o metodi: združevala naj bi ju podmena, da je
premislek spoznavne vrednosti metode pred njeno uporabo
možen in nujen. Naj spomnimo, da so skeptiki tezi ugovarjali z
opozarjanjem na predkritično zablodo filozofije, ki postavlja
merila resničnega spoznavanja, pri čemer resničnosti meril, t.j.
njihove skladnosti z ni imi samimi, sama ne more logično koher-
entno preveriti. V Etiki se teza ponovi v propoziciji in v sholiji,
ki ji sledi. Navajamo propozicijo in daljši pasus sholije:
"Kdor ima resnično idejo, ve hkrati, da ima resnično idejo,
"ÎQ
in ne more dvomiti o resničnosti stvari"
88
"A pripomniti velja, da je predhodno pravilo dovolj jasno
samo po sebi; vsak, ki ima resnično idejo, namreč dobro ve, da
vsebuje resnična ideja največjo gotovost, kajti imeti resnično
idejo, ne pomeni drugega kakor spoznati stvar popolno ali
najbolje. O tem gotovo ne more dvomiti nihče, razen če misil, da
je ideja nekaj nemega kot slika na tabli, ne pa modus mišljenja,
namreč umevanje samo. In, prosim, kdo more vedeti, da neko
stvar ume, če je ni umel že prej, se pravi, kdo more vedeti, da si
je neke stvari v svesti, ako si ni bil v svesti že poprej? Dalje, kaj
je lahko jasnejše in bolj gotovo od resnične ideje, kar naj bi bilo
merilo resničnosti? Zares, kakor zat tj uje luč samo sebe in temo,
tako je tudi resničnost merilo same sebe in lažnosti. "40
Če teza v Razpravi in Etiki ni povsem enaka, je bolj kot
različnost formulacij temu vzrok sprememba konteksta. Teza, ki
je bila v Razpravi teoretska refleksija zunanjih primerov organi-
ziranih v skladu z finalistično-analitično metodologijo iskanja, ki
je primerljiva z itinerarijem Descartesovih Meditacij, se v Etiki
ohrani, vendar to pot kot najdena refleksija neke prakse, ki je
njenemu pojmu predhodna in adekvatna. Merilo njene adekvat-
nosti je njena proizvedenost: izrečena je v propoziciji in zatorej
predmet dokaza. Aporija Razprave, kjer je metodološki nauk na
ravni izjavljanja v protislovju s samim seboj, se v Etiki razreši z
obratom perspektive: ideja neskončnega bitja, prvega vzroka
vseh stvari, iz katerega bi sledilo neskončno mnogo, je v Razpra-
vi samo postulirani rezultat analize idej človeškega duha, ki naj
v procesu samoizločanja odstrani vse zmotne in ohrani vse
resnične ideje. Razdalja, ki posamezne korake procesa
samoočiščevanja duha loči od doseganja te ideje, ostaja skladno
z imanentnim kriterijem resničnosti sami resnici, ki ga de Intel-
lects Emendatione načeloma zagovarja, v praksi pa krši, nedo-
ločljiva, dokler ni dosežena ideja, ki je merilo resničnosti in
lažnosti vseh drugih idej. Od kod potem vnaprejšnja vednost, ki
razgrne načrt svojega iskanja resnične ideje, opiše potrebne
korake in našteje svoja sredstva, skratka, od kod možnost, da
kaže lažno, ne da bi na svojo resničnost pokazala neodvisno od
svojega samorazmejevanja z lažnim, tako kot to zahteva teza?
89
Idejo neskočnega bitja, ki v Razpravi označuje pozitivizacijo
konverzije instrumentalne dialektike ciljev in sredstev v sinteti-
zem genetične refleksije resničnega, sovpadanje reda spoznavan-
ja - le-to je v Spinozovi "razpravi o metodi", ne pozabimo,
spoznavanje resnične poti spoznavanja in ne spoznavanje same
resnice stvari - z redom biti, navkljub v razpravi večkrat izrečeni
misli, daje idejo, ki edina omogoča obrat, potrebno doseči "brž
ko je mogoče"41 - Spinoza to med drugim omeni tudi tik pred
cezuro, za katero se začenja, kot ga sam imenuje, "prvi del
metode"42, - nadomešča predvsem obširna analiza vseh nere-
sničnih idej, nedokončana pot, ki ve za svoj cilj, vendar ga kljub
temu ne doseže. Misel, da bi Razpravo privedel vse do konca
fiktivnega dela njenega itinerarija, ko se spoznavanje spoji z
redom biti in sledi njegovemu ustroju, ter s tem zaokrožil apartno
teorijo metode kot refleksivnega spoznavanja, ki vsebuje merilo
svoje resničnosti inje neodvisno od stvari, ki jo spoznava43, je
Spinoza opustil in te svoje odločitve do smrti ni spremenil.
Sintetizem metode raziskovanja v Etiki se vsaj od dokaza
bivanja boga dalje uskladi z redom nastajanja narave; z dokazom
bivanja boga sintetizem metode sovpade z genezo biti. Dovolj
obširno smo pokazali, da se po drugi plati normativna moč
resnične ideje neposredno manifestira že v definicijah in ak-
siomih, s pomočjo katerih je dokazan obstoj boga. Čeprav za-
trjuje Razprava resničnost ideje na več načinov: kot moč duha,
da oblikuje resnične ideje, z dokazovanjem, daje za poznavanje
bistva Petra potrebna le "ideja Petra", ne pa tudi "ideja ideje
Petra", in kljub temu, daje v prvem delu metode, edinem, kije
od načrtovanih štirih delov izčrpno obdelan, pokazala na lažnost
nekaterih zaznav, je svoje izhodišče, samo delovanje resnične
ideje kot norme opredelitve neresničnih idej, priznavala le napol.
Zato je ugovor, ki si ga Spinoza postavi tik pred koncem prelimi-
narnega dela Razprave, nadvse resna samokritika, na katero
lahko odgovori samo z opominjanjem bralca na red, ki ga edini
lahko iztrga dvomu.	_
"Če pa bi kdo nemara vprašal, zakaj nisem najprej in pred
vsem drugim v dolžnem redu pokazal resnice narave - Mar se
90
resnica ne razkriva sama od sebe ? -, mu odgovarjam in ga hkrati
opominjam, naj se brani zaradi paradoksev, ki se morda pojavijo
tu in tam, zavreči vse to kot lažno, ter ga prosim, naj se mu pred
tem ne zdi odveč vzeti v obzir red, po katerem to dokazujemo;
tako bo postal gotov, da smo sledili resnici. Prav to je bil tudi
vz.rok, da sem začel na ta način.1,44
Na vprašanje, ki v de Intellectus Emendatione ostaja brez
pravega odgovora, oz. kjer je odgovor, ki ga Spinoza daje, možen
le s posredovanjem moralične instance, se konsistenten odgovor
oblikuje šele v Etiki. Prehod duha, ki je capax veritatis, k
oblikovanju ideje absoluta, norme spoznanja vseh stvari, se v
Razpravi, kjer osrednje mesto zaseda proces ekspurgacije duha
vseh lažnih idej, odigrava predvsem kot verum index falsi, ki
absolutno samozrcaljenje resnične ideje odloži na trenutek, ko bo
dosežena ideja, ki je vir vseh drugih. V Etiki se avtoredukcija
umakne avtogenezi metode geometrov, ki postane najdeni sintak-
tični avtomatizem napredovanja spoznanj uma. Razmerje med
samozrcaljenjem resnice in njenim osvetljevanjem lažnega se v
dokazovanj u ordine geometrico sprevrne v vzporednost dvojnega
imanentnega odnosa: imanence idej vseh modusov v bogu in
imanence vseh predloženih propozicij v podlagi aksiomatskega
sistema. Zato se metodološka opredelitev kriterija resničnosti
spoznanja lahko iz abstraktnega načela Razprave v Etiki preob-
likuje v rezultat součinkovanja resničnih idej, ki ga - povsem
skladno z metodološkimi tezami Razprave -, na koncu II. dela
proizvede začetni sklop resničnih misli kot svojo refleksijo, kot
idejo ideje, refleksijo same prakse razumevanja Etike.
V.
Negeometrijski deli oblikujejo resen zadržek proti prenagljeni
izenačitvi Etike z absolutizacijo refleksivnega izkazovanja re-
snice. Poleg teorije definicijske vednosti, ki bi takšno interpre-
tacijo morala podpreti, in smo jo v tej razpravi puščali ob strani,
91
sta zanjo vsaj še dva nujna pogoja. Prvič, pritrdilen odgovor na
vprašanje o zaobseženosti vseh tez zastopanih v negeometrijskih
delih v geometrijsko dokazanih teoremih; in drugič, pritrdilen
odgovor na vprašanje o zaoobseženosti vseh geometrijsko doka-
zanih teoremov v njihovi deduktivni podlagi. Pokazali smo, da
lahko na obe odgovorimo negativno.
Primer kršitve prvega pogoja je omenjena sholija II. dela. Ne
kaže namreč spregledati, da gre tekst sholije v dveh pogledih dlje
od vsebine propozicije, za katero stoji. Prvič, jasneje izreče
dvosmernost raztezanja resničnih spoznav, ki spodnaša arbitrar-
no absolutizacijo primarnih resnic: kot je res, da so resnične
spoznave proizvod refleksije resničnih spoznav, je res tudi, da
so spoznave same že refleksije predrefleksivnega: refleksivnemu
spoznavanju ni mar za ločitev na zavest in predzavestno, gre
mimo njunega ločevanja in nasprotovanja; s svojim nastopom in
s svojo logiko, ki napoteva na premislek prvih teoremov, nak-
nadno generira lastno ločevanje zavesti in predzavestnega znotraj
racionalosti diskurza; mehanizem geometrijskega dokazovanja,
ki nam kaže vedno nove razsežnosti istega, nam s tem za nazaj
neprestano dokazuje, da smo vedeli več, kot smo mislili, da
vemo. Veliko lažje kot potrditev razmerja med izpeljanimi in
neizpeljanimi teoremi, ki naj bi bili neizpeljani, ker izražajo
izvirne in zato neizpeljive resnice, lahko vsebino sholije razu-
memo kot premislek proizvedenosti domnevno izvirnih teore-
mov, kot argument za njihovo umestitev v nezavedni kontinuum
nujne refleksije duhovnega avtomata, za katerega ideja ni samo
nujni vzrok ideje ideje, pač pa je v enaki meri sama že učinek
neke ideje. Ideja je za Spinozo od svojega izvira vselej že
odmaknjena, vedno je že ideja ideje. Primerjava ideje z nemo
sliko na tabli zanika idejo kot umevanju vnaprej dano, v sebi
sklenjeno avtonomno entiteto, katere bit bi bila ločena od naše.
Prispodoba sholije priznava samo zgovorne ideje: ideje, ki nago-
varjajo, ker so nagovorjene. V njihovi zgovornosti je resnica, ki
oblikuje gotovost duha. Resničnost idej je neločljiva od njihove
zgovornosti ali - rečeno z Deleuzom - izraznosti kot samore-
92
fleksije njihovega neizgovorljivega vzroka. Zato lahko Spinoza
v sholiji doda, daje "predhodno pravilo dovolj jasno samo po
sebi" in s tem faktično postavi paralelen dokaz tistemu, podane-
mu v členu s tem imenom: ker opredeljuje samo genetičnost
resnične ideje, propozicija ne potrebuje dokazov in je v tem
smislu izenačena z definicijami. Skeptikova neodločenost o
njihovi resničnosti ali neresničnosti, ki preži na trenutek cinične
sprevrnite, ko bo lahko kritiški naivnosti v odgovoru dogmatika
postavila vprašanje merila po katerem se je odločil za eno ali
drugo, je zavrnjena izključno s sklicevanjem na subjektivacijski
proces njihove geneze pred sliko (pictura). Ideje, stvari, ki se od
drugih ločijo po tem, da so izrazne, so tudi same lahko predmet
predstave. V razumevanju narave te predstave in drže do pred-
stavljenega se zarisuje tudi ločnica med skepticizmom in Spino-
zo. Njegovo zanikanje ne velja toliko izenačitvi resničnih idej in
slik; zrenje resnice je lahko prikazano kot pogled na sliko, vendar
ta za Spinozo ne more biti tihožitje onemelega portreta, ki bi
zastavljal uganko svoje skladnosti s predmetom, katerega pred-
stavitev je. Pogled na to specifično sliko ni pogled nevtralnega
kritičnega opazovalca, ki bi lahko presojal razmerje slike in
njenega predmeta, temveč vzvratni pogled po opravljenem delu,
privilegij, ki v gledalcu zbudi avtorja. Njegovo prepoznavanje v
ogledovani sliki je izkušnja razcepljenosti subjekta, ki si avtor-
stvo resničnih idej lahko pripiše samo naknadno.
Tudi v formalni členitvi diskurzivnosti je ta interpretacija
sholije reprezentirana lahko samo negativno, kot nemožnost
reprezentacije. Njeno mesto je v formalno nezaznamovanem
razkoraku definicij na začetku De Deo z absolutno prvo med
njimi, s slovito definicijo "causa sui", vzroka samega sebe;
"Z vzrokom samega sebe mislim tisto, česar bistvo vsebuje
bivanje, ali tisto, česar narava se lahko pojmuje samo kot
bivajoča. "45
Definicija med drugim ali predvsem, odvsino pač od gledišč,
definira tudi samo postavljanje definicij in oblikuje okvir de-
duktivizma. Od ostalih definicij jo loči samonanašanje njenega
93
predmeta: je nemogoča definicija povzročanja, ki tudi lastno
povzročenost zajame kot refleksijo tistega, kar je samemu sebi
vzrok; je hkrati opredelitev hkratnosti reflektiranega in refleksije
ter definicija razkoraka med obema, definicija lastne istovetnosti
in neistovetnosti z drugimi definicijami; odstira in zastira zev, ki
vznikne sredi vsakega "je", nenazadnje tistega, ki ga izreče 13.
propozicija drugega dela, zadnja pred fizikalnimi in anatomskimi
tezami: "Predmet ideje, ki tvori človeškega duha, je telo ali neki
dejansko bivajoči modus razsežnosti in nič drugega",46 "je&",
za katerega v nadaljevanju zvemo, da je vednost, t.j. "ideja
afekcij, s katerimi je telo aficirano",47 in da je "ideja duha
ЛО
združena z duhom na isti način kot duh s telesom.
Sholija sega dlje od propozicije še v enem oziru. Refleksija
vzročenja privede do pojma neskončnosti, refleksija učinkovanja
naleti na svojo mejo, ko se samonanašanje prične nanašati na
drugega: v teh primerih učinki niso več samo njegov proizvod in
ne sledijo nujnosti reda razumevanja, pač pa izid soočanja dveh
nasprotnih redov razlogov. Spričo tega se vsebina propozicije
ustavi pri zavesti ideje ali ideji ideje, skratka pri verum index sui,
šele v sholiji je dodan et falsi, ki torišče dokazovanja ponovno
pomakne k ravnovesju dvojne odvisnosti vednosti; samozrcal-
jenje naravne luči razuma mora z ozirom na dostavek svoje drugo
narediti kazno kot drugo resnične vednosti, resnična vednost se
mora kot taka pokazati imaginarnemu. Samozrcaljenje, ki tega
učinka ne more proizvesti, ne more obveljati za resnično.
Etika je more geometrico demónstrala, vendar se univerzal-
nost njenh dokazov nanaša na prav tako poobčljivo strukturo
predsodkov. Spinoza očitno misli na vse negeometrijske dele I.
dela Etike, ko v dodatku k njemu, rezimirajoč opravljeno delo,
trdi: " Vrhu tega sem ob vsaki priložnosti poskrbel za to, da sem
odstranil predsodke, ki bi mogli onemogočiti umevanje mojih
dokazov. "49 Poglavitna funkcija negeometrijskih delov kot do-
datkov na tistih mestih, kjer je za to priložnost, je oporekanje in
zavračanje nasprotnih mnenj. Pomembno je poudariti, da moč
nasprotnih mnenj in predsodkov ni a priori podrejena moči
94
geometrijskih dokazov. Zato mora v pomoč umeva iju dokazov
priskočiti tudi odstranjevanje ovir njihovega umevanja. Eden od
značilnih postopkov, ki jih Spinoza pogosto uporablja v ne-
geometrijskih delih, je sokratsko pobijanje nasprotnih stališč,
izhajajoč iz njihovih lastnih trditev. Trije najobsežnejši negeome-
trijski deli I. dela Etike vključujejo ta pristop ali so v celoti tako
grajeni.50 Dokazana propozicija je lahko povod za zvajanje na
nemogoče stališča oponentov, vendar njena vsebina v teh
primerih ni podlaga za ovrženje njej nasprotnega stališča. Zva-
janje na nemogoče nasprotnih stališč, izhajajoč iz njihovih lastnih
premis, ki se ga mestoma loteva Spinoza, priča o določeni
neodvisnosti razmisleka v dodatkih.51
Dokazno strategijo dodatkov k aksiomatskemu ustroju je
mogoče pojmovati kot vzporednico dokazovanja more geometri-
co. V negeometrijskih delih Etike človek, psihološka označitev
človekove narave, nastopi veliko preden postane predmet geome-
trijske vednosti. Že od same pojavitve sholij v De Deo, če
izvzamemo razlagi k VI. in VIII. definiciji, na samem začetku
pojavljanja negeometrijskih delov v Etiki nasploh, Spinoza v njih
uporablja tudi izraz človek. Izraz nastopi najprej implicitno: "vsi
tisti, ki sodijo o stvareh zmedeno in nimajo navade ..., ker ne
poznajo... in ne vedo", nato pa še eksplicitno: " Tako tudi ljudje,
ki zamešajo božjo naravo s človeško, zlahka prisodijo bogu
človeške afekte, zlasti še, dokler ne vedo, kako nastanejo v duhu
СЛ
afekti. A ko bi bili ljudje pozorni na naravo substance..."
"Danost" resnične ideje oz. naravna sposobnost uma, da si
oblikuje "umske instrumente"5^, ki so podlaga dedukcije drugih
resničnih idej, ima antipod v danosti človeške narave, take, kot
pačje v svojem "zdajšnjem in vroj enem stanju nevednosti", ki bi
ostalo neokrnjeno, "če ne bi resnica matematike ljudem pokazala
drugačnega merila".54 Zgled "resnice matematike, kiji ne gre
za namene"55 je nasprotje predsodka nasploh:
" Vsi ti predsodki, kijih hočem tukaj navesti, pa so odvisni od
enega samega; zakaj ljudje vobče domnevajo, da tako kot oni
delujejo tudi vse naravne stvari zavoljo nekega namena,..."5^
95
" Vendar bi dodal še to, da obrača ta nauk o namenu naravo
naravnost na glavo; zakaj za učinek mu velja to, kar je v resnici
vzrok, in narobe; po tem nauku je poznejše, kar j e po naravi prej;
in slednjič, ta nauk sprevrača najvišje in najpopolnejše v nepo-
polno. " 7
Drugo resnice matematike ni brkljarija razlogov, brez
najmanjšega notranjega reda. Skladno s tezo, da "neadekvatne
ideje slede po isti nujnosti kakor adekvatne ali jasne in razločne
co
ideje", Spinoza predstavi njihov splošni obrazec delovanja: so
zrcalna preslikava reda razlogov matematike; kar je znotraj enega
reda vzrok samemu sebi je v drugem učinek tega, kar si pred-
stavlja, da je samemu sebi namen, skratka, deus sive natura in
človek zamenjata svoji mesti; pojem samoustvarjenega je s tem
podrejen namenom, ki njegovo samonanašanje transcend i raj o in
ga finalistično določijo kot odvisnost od doseganja smotrov.
Pojem finalizma, kot je predstavljen v dodatku, ki sklene prvi
del, oblikuje protipol njegovih začetnim genitivnih definicij.
Geometrijsko dokazovanje se izkaže za protipol, rekli bi lahko
celo protitelo, naravni zavesti vrojenega stanja nevednosti, ki
svojo vednost utemeljuje na poznavanju namenov, ne da bi pri
tem bilo pozorno tudi na njihove vzroke, kar zameša božjo in
človeško naravo. Emendatio se sestoji v pritegnitvi pozornosti
na naravo substance. To je v svoji najbolj obubožani formulaciji
izboljšava duha, ki jo ponuja "resnica matematike": rekurzivnost
dokaznega gibanja Etike nujno nenehno opozarja na naravo sub-
stance.
Dinamika geometrijskega dokazovanja kot protisredstvo, ki
učinkuje na poskus univerzalizacije finalizma? Vprašanje, ki se
zastavlja, je, v kakšni meri je rušilna moč dokazovanja more
geometrico posledica premisleka, ki meri prav na maksimiranje
tega učinka, v kašni meri torej lahko more geometrico razumemo
kot dispozitiv, kije izbran zaradi svoje prikladnosti za polemične
namene. Kakšno je razmerje med kaznostjo resničnosti in kaz-
nostjo lažnosti? V kakšni meri velja trditev, da " ne geometrij ski
vložki pričajo o namenu metode"?59
96
Pot, ki vodi k premostitvi toge zoperstavljenosti absolutne
neodvisnosti kroga samorefleksije resnice in njegovo instrumen-
talno podreditvijo namenom, prek priznavanja relativne neodvis-
nosti soobstoja dveh nizov argumentov privede do teze njune
vzajemne manjkavosti in komplementarnosti njunih učinkov.
Geometrijski dokazi s tem, ko dokazujejo resničnost propozicije,
nujno dokazujejo tudi resničnost predpostavk njene resničnosti.
Podobno velja tudi za negeometrijske dele. Ko iz njegovih lastnih
izhodišč kažejo na notranja protislovja lažnega, nedvomno
utrjujejo tudi veljavnost nasprotne teze. V nasprotnem primeru
bi morali zvajanju na nemogoče odreči vsako dokazno vrednost.
Oba niza opozarjata na naravo substance. Čeprav se zdi, da je
formulacija vzvratnega pogleda refleksije: "Oči, s katerimi duh
gleda in opazuje stvari, so namreč dokazi" j60 povsem adekvatna
le geometrijskemu dokazovanju, mu tudi sklepanje v dodatkih ne
nasprotuje: medtem ko geometrijsko dokazovanje zase zahteva
neposredno resničnost definicij, ki ostajajo nedokazane, ne-
geometrijski deli pogosto pripomorejo k njihovi utrditvi s kritiko
nasprotnih tez - ne da bi njihovo resničnost predpostavljali;
medtem ko geometrijsko dokazovanje o predstavljanju in imagin-
aciji lahko spregovori samo kot o momentih samoeksplikacije
resnice, negeometrijski deli prepustijo prostor predstavam, im-
agianciji in afekcijam. "Afekcije substance ali tisto, kar je v.
drugem, po čemer se tudi pojmuje" znotraj formalne členitve
Etike ne ustrezajo samo propozicije, temveč morda še bolj njeni
negeometrijski deli.
97
OPOMBE
1.	E, II, sch. p. 13
2.	E, III, prop. 2, sch.
3.	E, II, prop. 28, sch.
4.	E, I, App. (str. 128)
5.	E, I, Ax. 4
6.	Izraz Spinoza uporabi v Razpravi o izboljšavi uma (Tractatus de
Intellectus Emendatone): "Pokazali smo tudi, da je resnična ideja
enostavna ali sestavljena iz enostavnih na tak način, da kaže, kako
in zakaj nekaj je oziroma je nastalo; pokazali smo tudi, da njeni
predmetni učinki v duši napredujejo skladno s formalnim bistvom
njenega predmeta: kar je isto, kot so dejali stari, da namreč resnična
znanost napreduje od vzroka k učinkom, le da niso nikoli, kolikor
vem, dojeli, kot sedaj tukaj mi, da duša deluje v skladu s stalnimi
zakoni in kot neke vrste duhovni avtomat." {Razprava o izboljšavi
unta, str. 33; v Spinoza: Dve razpravi, Problemi- Razprave, Društvo
za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 1990) Na ta izraz se navezuje
tudi izraz "avtomat brez vsakega duha", s katerim Spinoza v istem
delu označi skeptike in tako sklene svojo kritiko, (prim, ib., str. 19)
7.	Izenačitev vzroka in razloga je obče mesto kartezijanstva. V Etiki ga
srečamo v drugem dokazu bivanja boga: "causa seil ratio" (E, I, prop.
11,2., dem.).
8.	M. Geroult: Spinoza, Dieu (Ethique, 1), Paris, Aubier, 1968, str.
39-40 in op. 73
9.	E, I, prop. 15
10.	E, I. prop. 18
11.	E, I, def. 4 in 5
12.	Teza, da "stari kamni lahko gradijo nove zgradbe" je bila v tistem
času široko akceptirana. Poleg Descartesa jo je zagovarjal npr.
Pascal {Misli, 22-23, str. 41-42). Vendar nova razporeditev, ki daje
staremu gradivu nov pomen, dobi pri Pascalu, ki ga zaznamujejo
verske preokupacije, drugačen pomen. Medtem ko je šlo Descar-
tesu in Spinozi za razporeditev, ki bi zasedla mesto samih razlogov
vednosti, je Pascal "resničnemu redu", ki je predmet razprave med
Descartesom in Spinozo, prisojal le stranski pomen, saj je red
razuma podredil "logiki srca ""Nobena človeška znanost ga (reda -
op. p.) ne more obdržati. Sv. Tomaž ga ni obdržal. Matematika se ga
drži, a ta je v svojem jedni nekoristna{Misli, 61, str. 51). Pravi red
je Pascal izenačil celo z neredom (prim. Misli, 373, str. 153) Spinoza
svoje kartezijanstvo, ki zavrača možnost spreminjanja pomena
besed, priznava pa možnost njihove sestave v povsem nove pomene,
98
izrazi v Teološko politični razpravi (Tractatus theologico - politicus,
VII; Geb. III, str. 105 in nasi.). Neprevedeno razpravo navajam po
Gebhardtovi izdaji (Spinoza Opera (4 vol.), hrsg. v. Carl Gebhardt,
Heidelberg, im Auftrag der Heidelberger Akademie der Wissens-
chaften, 1925).
13.	H. A. Wolfson: The philosophy of Spinoza, Cambridge (Massa-
chusetts), Harvard University Press, 1934, vol. I. str. XIX - 423; vol.
II. str. XI1-439
14.	ib., str. 8 in nasi.
15.	ib., str. 3. Ena temeljnih tez knjige, za katero je mogoče reči, daje
odločilno vplivala na anglosaško recepcijo Spinoze vse do
današnjega dne (prim. T. C. Mark: "Ordinegeometrico demónstrala:
Spinoza's use of the Axiomatic Method' v: The review of methaphy-
sics, XXIX (1975), str. 263-286), je ravnodušnost geometrijske
metode dokazovanja do ključnih filozofskih tez Etike. V tem smislu,
ki ga na ravni vsebinskih razlik v interpretaciji dopolnjuje "sub-
jektivno" razumevanje definicije atributa v prvi knjigi, Wolfsonova
interpretacija ostro nasprotuje Gueroultovi.
16.	O proto -Etiki in o nekaterih njenih razhajanjih s posthumno
objavljeno redakcijo lahko sklepamo iz poznavanja dveh pisem, Ep.
8 in Ep. 28. V drugem, ki je naslovljeno na Bouwmeestra, Spinoza
poroča, da seje dlje od predvidenega zadržal na pisanju III. dela
Etike. Pove tudi, koliko propozicij III. del trenutno obsega: 80
propozicij. Nam znana verzija jih šteje 59, njim sledijo samo pov-
zetki, IV. in V. del pa skupno štejeta 115 propozicij. Iz tega lahko
potegnemo sklep, da poleti 1. 1665 (datacija Ep. 28), Spinoza ni
napisal niti pol njegove t.i."praktične filozofije". Teološko politično
razpravo so izdali z lažnimi navedbami avtorja in tiskarne 1.1670.0
tem ali sta med 1. 1665 in 1670 deli na obeh knjigah potekali
vzporedno, ni ostalo sledov, iz Ep. 75 namenjene Oldemburgu je
jasno, daje Etika tedaj že vsebovala pet delov, ki so bili pripravljeni
za tisk: njegova "praktična filozofija" se je bolj razčlenila, kot je to
predvideval ob zastavitvi pisanja, ki tudi formalno še sledi kartezi-
janski tridelni delitvi filozofije na metafiziko, fiziko in etiko. Obseg
in tema, predvsem pa neposredna polemično politična razsežnost
razprave, ki jo je Spinoza izkusil tudi tako, da je doživel prepoved
tiskanja in razširjanja knjige ter svoje javno razkrinkanje, kar je v
liberalni klimi, kije tedaj vladala v Holandiji, uspelo le malokateri,
nemalo prispevalo k dokončnemu oblikovanju Etike.
17.	TTP, Vil; Geb. III, str. 99, 5-8
18.	ib.; Geb. III, str. 98,16-25
19.	ib.; Geb. III, str. 101,26-32
99
20.	Wolfsonov načrt rekonstrukcije Etike kaže velike podobnosti s
Spinozovo zastavitvijo eksplikacije racionalnega jedra biblije.
21.	TTP, praef.; Gcb.III, str. 12,13-14
22.	De Angelis (II metodo geometrico nella filosofia del seicento,
Firenze, 1964, str.5) pripiše prvo očitno poseganje po v/oru geome-
trov Nikolaju iz Amiensa (De Articuli catholicae fidei). V tem
primeru je bila raba izrazito apologetsko motivirana. O zgodovinski
usodi geometrijskega dokazovanja je na voljo obsežna literatura.
Poglavitne monografske študije problema, ki se v celoti ali deloma
posvečajo Spinozovemu poskusu v okviru renesančnih in no-
voveških metodoloških iskanj, so poleg omenjene še: Biasutti, Fran-
co: La dottrina della scienza in Spinoza, Bologna, Patron Editore,
1979, str. 5-251; Hintikka, Jaakko and Remes, Unto: The Method
of Analysis. Its Geometrical Origins and its general significance,
Dordrecht- Boston, D. Reidel Publisching Company, 1974, str.
XVIII- 144;Berti, Enrico: "Le origini del matematismo moderno", v:
Giornale critico della filosofia italiana, 1972, str. 337-365; Schulling,
Hermann: Die Geschichte der axiomatischen Methode im 16. und
beginnenden 17. Jahrhunden, Hildsheim-New York, Georg Olms
Verlag, 1969, str. 7-199; de Vleeschauwer, Herman J.: More seu
ordine geometrician demonstratuni, Pretoria, Comm. of the Univer-
sity of South Africa, 1961, str. 7-87.
23.	P. Bayle: Écrits sur Spinoza, ed. F. Charles-Daubert in P.-F.
Moreau, Paris, Berg Int. Ed., 1983, str. 21
24.	E, III, praef., str. 190
25.	Npr. E, II, Ex. def. 3
26.	Npr. E, I, Ex. def. 6; Ex. def. 8; E, II, Ex. def. 4 in 5
27.	Npr. razlage definicij afektov v III. delu Etike.
28.	E, IV, str. 317
29.	Besedilo celotnega uvoda v dodatek se glasi:"V tem delu podane
misli o pravilnem načinu življenja niso tako urejene, da bi jih bilo
mogoče pregledati na en mali, ampak so dokazane raztreseno, kakor
mije bilo lažje izvajati eno iz dnigega. Tu sem jih zatorej sklenil zbrati
in strniti v najvažnejša poglavja." (E, IV, App., str. 317)
30.	Na tem mestu bi v razpravljanje kazalo pritegniti Spinozvo pojmo-
vanje jezika kot konstitutivnega dela metodoloških vprašanj filozo-
fije, v kateri je poobčljivost konvergira s spoštljivostjo. Ker bi obšir-
nost in pomembnost vprašanja za presojo metode Spinozove filo-
zofije zaslužila širše zastavljeno samostojno obravnavo, ki presega
okvire tega spisa, velja opozoriti samo na nekaj ključnih postavk
njegove "filozofije jezika". Spinoza, izhajajoč iz kartezijanskih kon-
ceptov, besede strogo ločuje od pojmov in od stvari. Besede so znaki
100
stvari in so telesne narave. V tem oziru se strogo ločijo od umevanja,
ki se pojmuje pod atributom mišljenja (E, II, prop. 49 sch.); besede
so telesne narave, vendar jih ne moremo univokno vezati na stvari,
ki jih označujejo. Od Descartesa, ki seje nagibal k konvencionalis-
tičnemu in arbitrarnemu pojmovanju odnosa med označencem in
označenim, Spinoza nekoliko odstopa z podčrtavanjem nezvedljive
zunanjosti jezika za vsakogar, ki ga uporablja. Pomen besed določa
skupnost, ki jih uporablja; spričo tega pripadajo zgodovini in
najdenim pogojem vsakogar, ki se jih poslužuje. Dvoumnost pome-
na besed temelji na različnosti afekcij, kijih posamezne besede kot
telesne stvari, ki so povezane z individualnim spominom, povz-
ročajo v različnih ljudeh (E, II, prop. 18, seh.).
31.	Dokaz E, II, prop. 8 se v celoti glasi: "To pravilo je razvidno iz
predhodnega, še jasneje pa se razume iz predhodne opombe."
32.	E, I, prop. 8, sch.; II, prop. 8, sch., prop. 40, sch., prop. 44, ipd.
33.	E, I, prop. 17, sch.; III, praef.; IV, prop. 18, sch., ipd.
34.	Izrazje Shmuelijev (Shmueli, Efraim : "The Geometrical Method,
Personal Caution and the Idea of Tolerancestr. 198; v: Spinoza:
New Perspectives, eds. R. W. Shanan and J. I. Biro, Universitiy of
Oklahoma Press, 1978)
35.	Deleuze, Gilles: Spinoza et le problème de l'expression, Paris, Les
éditions de minuit, 1968 (1973), str. 315.
36.	ib., str. 318
37.0 načrtu se Spinoza večkrat izreče; zanj je načrt opredelitev stvari,
ki pred tem izven glave ni obstajala. "Vpriment, če me nekdo vpraša
za opis Salomonovega templja, mu moram podati njegovo resnično
definicijo, če se nočem šaliti. Ce pa imam v mislih tempelj, ki ga želim
zgraditi in če iz njegovega opisa presodim, da moram kupiti določeno
zemljišče, toliko in toliko tisoč kamnov in določeno količino ostalega
materiala, ali mi nekdo zdravega duha lahko reče, da sem napak
presodil zaradi tega, ker sem uporabil napačno definicijo." (Ep. IX;
Geb. IV, str. 43,1-9); prim, še: IE, 69; Geb. II, str. 26,15-21), ib. 71,
(Geb. II, str. 27,3-9), E, III, prop. 2, sch., str. 194)
38. E, II, prop. 43, sch.; prim, tudi Tractatus de Intellectus Emenda-
tone: "nam Veritas se ipsam patefacit" (Geb. II, str. 18, 2).
39 E, II, prop. 43
40.	E, II, prop. 43, sch.
41.	Razprava o izboljšavi uma, str. 36; prim, tudi str. 20. K temu gre
dodati še Spinozovo zatrjevanje, da se raziskovanje najboljšega
načina spoznavanja stvari ne bo raztezalo v neskončnost (IE, 30;
Geb., II, str. 13, 17-23). Spinoza v dokaz temu zanika slabo nes-
končnost nalaganja metaravni, kjer bi se vprašanje metode razraslo
101
v vprašanje metode o metodi, ne zanika pa diskrepance med tem
zatrjevanjem in instumentalnim pristopom, ki poganja napredo-
vanje v Razpravi in implicira predhodnost načrtovanja potrebnih
sredstev za dosego cilja. Residuum tega analitizma v diskurzivnosti
Razprave je v Etiki napetost med substanco enega atributa in eksist-
enco substance neskončno mnogih atributov, ki se zaključi z doka-
zom bivanja boga vil. prop. I. dela.
42.	ib., str. 20
43.	"Zako se mora oblika resnične misli nahajati v tej misli sami, brez
ozira do dnigih; prav tako pa ta ne priznava predmeta kot svoj vzrok,
temveč mora biti odvisna edino od zmožnosti in narave uma" (ib.
str. 27)
44.	ib., str. 19; prim, tudi Geb., II, str. 18,1-7. Navedeni pasus odstopa
od citiranega slovenskega prevoda in tudi Gebhardtove kritične
izdaje v dveh pomembnih točkah. V prvi vrstici "sem" spreminja v
"nisem" in v tem sledi popravku, ki so ga vnesli Bruder, Auerbach,
Saisset in Koyre. Gre pravzaprav za nadaljevanje odgovora na
ugovor, ki si ga Spinoza postavi že v prejšnjem odstavku. Trdilna
oblika je v nasprotju s Spinozovim priznanjem, da se stvari loteva
po premišljenem načrtu, da bi tako dosegel to, kar je sicer dosegljivo
samo po srečnem naključju (prim. Razprava o izboljšavi uma, str.
18).
Navedeno mesto je med komentatorji sprožilo kontroverzne inter-
pretacije. Spinoza se je latinščine naučil kasno (po 20. letu), po
najnovejših filoloških raziskavah (prim. F. Mignini: Spinoza, Bari,
Editori Laterza, 1983, str.5-35) pa Razpravi celo pripada krono-
loško prvenstvo med Spinozovimi deli. Traktat naj bi bil po Mig-
ninijevem mnenju napisan celo pred Kratkim traktatom (Körte Ver-
handlungen), kije do sedaj običajno prevzemal nase očetovstvo nad
deli starejšega Spinoze. Eden od Migninijevih argumentov je prav
dejstvo, da je v Razpravi Spinozova latinščina najbolj pomankljiva.
Vendar v navedenem mestu ne gre le za jezikovno nejasnost. Spi-
nozovo izmikanje jasnemu odgovoru je Gebhartu, za njim pa še
Koyreju, ki je prevedel in uredil dvojezično latinsko - francosko
izdajo dela, porodila domnevo, da del besedila na tem mestu
manjka. Koyre je v svoji izdaji med "mu odgovarjam" in "in ga hkrati
opominjam" besedilo razmaknil in označil daljši manjkajoči del, ki
naj bi bil nujen za notranjo skladnost besedila. Tej interpretaciji
sledi tudi slovenski prevod. Proti njej je nastopil Deleuze (Spinoza.
Philosophie pratique, Paris, Les editions de minuit, 1981, str. 151,
op.) in mi se mu pridružujemo.
102
Podobno opozorilo najdemo tudi v Etiki:"Tu bodo moji bralci brez
dvoma obtičali in se domislili marsičesa, kar nasprotuje mojim
izvajanjem. Zato jih prosim, naj gredo z menoj počasi naprej in naj
ne izrečejo svoje sodbe, dokler ne prebero vsega." (E, II, prop. 11,
sch.) Opozorilo ima v novem kontekstu tudi samo drugačen pomen;
prošnja, naj bralci ne izrečejo svoje sodbe nasprotuje zaključkom
II. dela Etike, kjer Spinoza v dolgi zaključni sholiji, razčleni vsebino
zadnje propozicije, ki zanika kartezijansko neodvisnost volje od
umevanja. Eden od nasledkov teoretske ukinitve svobodne volje je
namreč tudi,"¿/a nimamo svobodne moči, da bi pridržali svojo
sodbo" (E, II, prop.49,sch.,str. 183).
45.	E, I, def.l
46.	E, II, prop. 13
47.	ib., prop. 19
48.	ib. prop. 21
49.	E, I, арр., str. 126
50.	"To bomo pokazali zlahka, če bomo najprej opazovali, kar prizna-
vajo ti ljudje sami, ... (E, I, prop. 33, sch.). V dodatku Spinoza v
izhodišče argumenta proti umisleku človeške svobode postavi trdi-
tev za katero meni, da je ne more nihče zanikati: "Dovolj bo, če
vzamem za osnovo nekaj, kar mora priznati vsakdo:..." (E, I, App.).
Kot je v prenicljivi analizi pokazal A. Koyre ("Le chien constellation
celeste, et le chien animal aboyant" v: Etudes d'histoire de la pensee
philosophique, Paris, Gallimard, 1971 (1961), str. 93-102), je vmes-
titev v perspektivo oponentov gibalo tudi sholije k 17. propoziciji:
"Ne da bi si pomagal s tem pravilom, bom tudi pokazal, da ne spadata
ne um ne volja k naravi boga." (E, I, prop. 17, sch.). Spinoza tu
podčrta neodvisnost razmisleka, ki sledi, od dokaznega niza.
51.	Utemeljitev takšne dokazne metode je Spinoza podal v Razpravi o
izboljšavi uma: "...namreč to, da bo duh, če vzame v precep umišljeno
in po svoji naravi neresnično stvar, da bi jo preiskal, jo doumel in iz
nje izpeljal v pravilnem redu vse, kar mora izpeljati, zlahka odkril
njeno neresničnost. Če pa je umišljena stvar po svoji naravi resnična,
bo duh, ko jo bo vzel v precep, da bi jo doumel in začel iz nje v
pravilnem redu izpeljevati vse, kar od tod sledi, nadaljeval uspešno in
brez prekinitev..." (Razprava o izboljšavi uma str. 24-25). Za Spinozo
obstaja dedukcija umisleka, ki zadeva po naravi neresnične stvari
in dedukcija umisleka, ki zadeva po naravi resnične stvari. Za našo
temo je pomembno, da se za Spinozo prva ne konča s fikcijo, temveč
z umevanjem, tj. z umevanjem njene neresničnosti (prim, ib., str.
24). Dedukcije v negeometrijskih delih Etike lahko prištevamo k
103
dedukcijam umislekov, ki za predmet nimajo po naravi resničnih
stvari.
52.	E, I, prop. 8, sh. 2
53.	"sic etiam intellectus vi sua nativa facit sibi instrumenta intelectua-
lia" (Tractatiis de Intellectus Emendatione Geb., II, str. 14, 4-5),
prim, tudi ib., str. 16, 12-15).
54.	E, I, app., str. 128
55.	ib.
56.	ib., str. 126
57.	ib., str. 128
58.	ib., II, prop. 36
59.	E. Shmueli, op. cit. str 211
60.	E, V, prop. 23, sch.
104
Igor Lukšič:
K RAZPRAVI O CIVILNI DRUŽBI
K razpravi o civilni družbi v Jugoslaviji
Sprejem Gramsci ja v Jugoslaviji
Recepcija Gramscijeve misli se je v svetu začela dokaj pozno.
Objektivni razlog zato je bila njegova osamitev v zaporu, kjer so
nastajali njegovi zaporniški zvezki in pisma iz ječe. Tako je šele
objava njegovih Pisem iz ječe leta 1947 ponovno zbudila zani-
manje za Gramscijevo misel najprej v Italiji, kmalu zatem pa tudi
pri nas. Konec štiredesetih in v začetku petdesetih let so posto-
poma izhajali Gramscijevi zvezki iz zapora v redakciji Palmira
Togliattija. Njegova redakcija je v marsičem določila recepcijo
Gramscijeve misli1 vse do prve kritične \тАа.)£ Zaporniških zvez-
kov leta 1974 v redakciji V. Gerratane. Togliatti je zvezke zbral
v posamezne tematske sklope npr. Zgodovinski materializem in
filozofija Benedetta Croceja, Intelektualci, Literatura in nacio-
nalno življenje, medtem ko se je Gerratana držal zaporedja, v
katerem so beležke nastajale in s tem ohranil tok, ki je za kritično
rekonstrukcijo, in vpogled v nastajanje Gramscijevih pojmov
ključnega pomena.
V Jugoslaviji smo Gramscijeva Pisma iz ječe dobili dokaj
zgodaj. Leta 1951 so izšla pri zagrebški založbi Zora, leta 1955
pa pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Zatem so v Zagrebu leta
1958 izdali Zgodovinski materializem in filozofija Benedetta
Croceja, naslednje leto pa v Beogradu Izbrana dela A. Gramscija.
Nato so izšli njegovi teksti o intelektualcih in problemu revolu-
cije v Beogradu leta 1973, zbornik tekstov o državi leta 1979,
izbor tekstov na temo filozofija zgodovine in politike leta 1980
in zbornik njegovih tekstov z naslovom Marksizem in književnost
leta 1984. V slovenskem jeziku smo prvi večji izbor iz Zapor-
niških zvezkov dobili leta 1974, leta 1982 pa zbornik najpomemb-
105
nejših Gramscijevih mladostnih spisov. Leta 1987 smo dobili v
celoti vse njegove relevantne tekste na temo civilna družba in
država. V šestedestih in sedemdesetih letih so v sklopu raznih
zbornikov in revij izšle posamezne beležke in mladostni spisi.2
Posamezne študije o Gramscijevih konceptih so doživele v
jugoslovanskem revialnem tisku en vrh v sredini šesdetestih let,
drugi vrh pa v sredini osemdesetih let. Večina tekstov obravnava
Gramscijevo koncepcijo komunistične partije, koncepcijo delav-
ske države svetov ali pa predstavljajo Gramscijevo življenje in
miselno zapuščino v celoti.3
V	pričujoči nalogi se bomo omejili le na recepcijo Gramsci-
jevega koncepta civilne družbe pri jugoslovanskih avtorjih. Opir-
ali se bomo na bibliografijo Braca Kovačeviča, ki je za zdaj
najpopolnejša bibliografija Gramscijevih del in del o njem v
jezikih jugoslovanskih narodov. Vključili pa bomo tudi nekatera
dela vplivnih jugoslovanskih družboslovcev, ki so se ukvarjali z
mislijo A. Gramscija v temeljnih in širokovplivnih pregledih.
V	prvi in edini slovenski izdaji Pisem iz ječe uvodoma Ivan
Regent predstavlja Gramscijevo življenje. Za našo razpravo je
zanimivo, da je v pismih società civile prevajana s sintagmo
meščanska družba. (Gramsci, 1955:195)
Predrag Vranicki v Zgodovini marksizma posveča tretje po-
glavje tretjega dela misli in življenju A. Gramscija (Vra-
nicki, 1971:453- 464). Vranicki termina civilna družba ni pred-
stavljal eksplicitno, lahko pa ga razberemo iz razlag Gramsci-
jevega koncepta intelektualcev, politične stranke, marksizma oz.
filozofije prakse, človeka, sindikata, delavskega sveta, kulture in
umetnosti.
Najdan Pašič je v svojem najvplivnejšem delu, ki je tudi
učbenik za študij politologije, Klase i politika, Gramscija pred-
stavil v poglavju o kritiki revizionizma. Ugotavlja, da so Gram-
scijevi spisi "še premalo preučeni" (Pašič, 1968:74). Za najpo-
membnejši Gramscijev prispevek pa Pašič šteje na eni strani
odnos vodečih do vodenih in po drugi strani koncept svetov in
106
delavske države. (Pašič, 1968:74-75) V vseh štirih izdajah je to
poglavje nespremenjeno. Gramsci je v vseh izdajah omenjen tudi
v predgovoru na dveh mestih, vsebinsko pa samo v omenjenem
poglavju.
V zborniku Zgodovinski materializem in filozofija Benedetta
Croceja se izdajatelji niso potrudili napisati nov predgovor, kije
v kazalu sicer napovedan. (Gramsci, 1958:345)
Joža in Marija Vilfan sta v predgovoru Izbranim delom pred-
stavila Gramscijevo življenje in miselni razvoj. Koncept civilne
družbe ni neposredno omenjen, implicitno pa je vsebovan v
predstavljanju koncepta nove države, države svetov in hege-
monije. (Vilfan, 1959:12)
Prvo celovito recepcijo Gramscijevega koncepta civilne
družbe najdemo pri Antonu Žunu iz leta 1961. Tudi v svetovnem
merilu je Žunova recepcija med prvimi. V dveh delih je v
predvsem literarni reviji Naša sodobnost objavil članek z naslo-
vom Gramsci in marksistična teorija o državi. V jedro je Žun
postavil razmerje med hegemonijo in diktaturo kot "osrednji
problem Gramscijevih raziskav na področju teorije o državi."
(Žun, 1961:71) Nato ugotavlja, da je koncept hegemonije pri
Gramsciju utemeljen "na razlikovanju med politično družbo in
civilno družbo (società politica, società civile)." (Žun, 1961:71)
V nadaljevanju Žun navaja ključna mesta, kjer Gramsci piše o
civilni družbi v odnosu do države in politične družbe tako iz
Pisem iz ječe, kot iz zvezkov: država kot ravnotežje politične
družbe s civilno družbo,4 politična in civilna družba kot dve
različni ravni superstrukture, razlika v razvitosti civilne družbe
na Vzhodu in Zahodu, iz česar izhaja različna strategija pri
prehodu teh družb v socializem, civilna družba kot mesto izva-
janja hegemonije in država kot mesto izvajanja prisile, civilna
družba kot mesto delovanja intelektualcev, država kot vzgojni
organizem za uresničevanje ciljev vladajočega razreda, po osvo-
jitvi oblasti mora država prilagajati civilno družbo novi ekonom-
ski strukturi, država je politična družba + civilna družba,
prehod države-nasilja v urejeno družbo, etično državo ali civilno
107
družbo, razlikovanje med civilno in politično družbo je metodo-
loške narave, po prevzemu oblasti bo treba krepiti elemente
civilne družbe in od istovetenja države s civilno družbo preiti na
fazo drzave-nočnega čuvaja, razlaga nujnosti statolatrie v ob-
dobju po prevzemu oblasti, civilna družba kot samovlada. Žun
ugotavlja, da je razlikovanje med politično in civilno družbo
Gramsciju "osnova za preučevanje države" (Žun, 1961:72), saj
zanj država nima le funkcije gospostva, temveč tudi vodstva in
hegemonije. Žun primerja Gramscijevo pojmovanje hegemonije
z Leninovim in ugotavlja povezavo in različnosti. Na koncu
ugotavlja, da Gramscijevo načelo hegemonije nakazuje italijan-
sko pot v socializem in celo, da "odpira delavskemu razredu nove
možnosti za osvojitev oblasti v pogojih sodobne družbe" (Žun,
1961:171).
.Žunova predstavitev Gramscijevega koncepta civilne družbe
in države je ostala v Jugoslaviji brez odmeva, osamljena in brez
zabeleženega vpliva na nadaljnjo razpravo.5
V isti številki Naše sodobnosti Miroslav Košuta predstavlja
estetske poglede Antonija Gramscija. (Košuta, 1961:63-70)
Vjekoslav Mikecinje v predavanju leta 1965, kije v razširjeni
verziji objavljeno v zborniku tekstov Marksisti i Marx (1982),
govoril o Gramscijevem razumevanju kulture in umetnosti. V tej
razpravi implicitno govori o civilni družbi - o novi kulturi, novi
umetnosti. (Mikecin, 1982:227-228)
Anton Žun je termin civilna družba uporabil tudi pri predsta-
vitvi Gramscijevega pogleda na sintezo filozofije in politike. V
članku je Žun predstavil Gramscijevo kritiko ekonomizma in
vulgarnega materializma ter kritiko idealizma, utemeljitev mo-
ralne in intelekutalne reforme, na koncu pa uvedel citat o dveh
ravneh superstrukture: civilni družbi in politični družbi. Končal
paje z mislijo, da "vizija "urejene družbe", ki nastopi po strnitvi
civilne in politične družbe ..., šele pomeni resnično in dokončno
sintezo filozofije in politike." (Žun, 1967:667)
Ivo Petrinovič je leta 1966 ubranil doktorsko disertacijo z
naslovom Partija radničke klase u koncepciji Antonija Gramsci-
108
ja, kije naslednje leto izšla v skrajšani obliki. O civilni družbi
govori na več mestih; najprej ko razpravlja o problemu kultur-
nega in intelektualnega vodenja proletariata. "Toda to vodenje
Gramsci gradi na razlikovanju, ki obstaja med politični družbo
(società politica) in civilno družbo (società civile). (V opombi
navaja znano mesto iz Gramscija o dveh ravneh superstrukture:
civilne družbe in politične družbe.) Civilna družba je po Gram-
sciju družba, gledana sama za sebe v njeni ekonomski razredni
strukturi in v njenih različnih institucijah in organiuzacijah, ki
niso družbene, medtem ko je politična družba država z njeno
celotno strukturo." (Petrinovič, 1967:96- 97) Petrinovič nadalje
ugotavlja, da je to razlikovanje metodološke narave, s čimer
Gramsci prikazuje, da se vladanje nekega razreda ne dogaja le na
način prisile, temveč tudi s pristankom podrejenih. "Ravno v
civilni družbi delujejo intelektualci in partija kot kolektivni
mislec in tu se udejanja kulturna in intelektualna hegemonija..."
(Petrinovič, 1967:97). Na drugem mestu pa citira Gramscijevo
misel, da "politična stranka...v civilni družbi opravlja isto funk-
cijo, kot jo država izvaja v široki in sintetični meri v politični
družbi..." (Petrinovič, 1967:167). V nadaljevanju ugotavlja, da
samo gibanje od spodaj, "ki izhaja iz samega tkiva civilne
družbe... lahko koristi in ohranja demokratično naravo stranke"
(Petrinovič, 1967:168). "Partija tako ... vpliva na spajanje
civilne s politično družbo in ustvarjanje neke integralne ali
"urejene dražbe" (società regolata) ..." (Petrinovič, 1967:168)
Podobne formulacije o civilni in politični družbi navaja v zakl-
jučnih razmišljanih. (Petrinovič, 1967:204) Implicitno Petrino-
vič veliko govori o civilni družbi ravno skozi pojem hegemonije,
ki na nekaterih mestih sinonimno uporablja s pojmom civilne
družbe. Po drugi strani pa se sintagmi civilna družba večkrat
izogne tudi tam, kjer bi o njej lahko govoril.6
Kaže, daje Petrinovič po Žunu eden prvih v Jugoslaviji, kije
eksplicitno pisal o civilni družbi (građansko društvo) pri Gram-
sciju. Njegova opredelitev civilne družbe je pri Gramsciju nepra-
vilna, saj Gramsci ne uvršča ekonomske razredne strukture v
109
civilno družbo inje v tem bistvena razlika v njegovem konceptu
s Heglovim in Marxovim konceptom bürgerliche gesellschaft.
Tudi njegova predstavitev politične družbe je zelo sploščena, saj
je Gramscijev koncept države in politične družbe zelo razčlen-
jen.7
Petrinovič uporablja termin civilna družba tudi v članku
Gramsci in oktobrska revolucija (1967) v zvezi s Crocejem.
(Petrinovič, 1976:9).8 Tudi v tekstu iz leta 1975, Gramscijevi
ogledi o intelektualcima i organizaciji kulture Petrinovič na enem
samem mestu uporablja izraz civilna družba, ko govori o delitvi
šol v "građanskomdruštvu". (Petrinovič, 1975:174) Medtem pa
v celotnem tekstu nastopa delitev družba-država in ne več civilna
družba- politična družba (država). (Petrinovič, 1975:170,172)
Ivanka Carin eksplicitno ne uporablja termina civilna družba.
Opisuje pa Gramscijevo razumevanje hegemonije, intelektual-
cev, stranke in modernega vladarja, s čimer implicitno govori
tudi o Gramscijevem konceptu civilne družbe. (Carin, 1972:109-
120)
Anton Žun je v predgovoru k izbranim delom zapisal, da je
Gramsci uporabljal " izraza civilna družba in politična družba (pa)
v tistem pomenu, kakršnega sta imela pri Heglu in Marxu, itd."
(Žun, 1974:13) Žun je tu neprecizen, saj smo že pokazali, daje
Gramscijevo razumevanje civilne družbe različno tako v odnosu
do razumevanja pri Marxu kot pri Heglu.9 V Izbranih delih pa
se izraz società civile že dosledno prevaja z izrazom civilna
družba in ne več s terminom meščanska družba.
Ivo Petrinovič je izdelal posebno študijo o Gramscijevem
pojmovanju civilne družbe, ki je leta 1977 izšla v posebnem
internem zborniku Pravne fakultete v Splitu. (Petrinovič,
1977)10
Dmitar Mirčev je v predstavitvi Gramscijevega koncepta sa-
moupravljanja gradil samo na tekstih mladega Gramscija, zlasti
iz obdobja gibanja svetov, tako daje celoten kompleks koncepta
110
civilne družbe kot polja samovlade ljudi izpuščen. (Mirčev,
1977)
Ivo Petrinovič je termin civilna družba uporabljal tudi v
predgovoru k zborniku Gramscijevih tekstov o državi. Petrinovič
ugotavlja, da Gramsci razvija povsem "izvirno marksistično
misel o enotnosti - razliki med civilno družbo in predstavniško
državo. Pojem civilne družbe je po Gramsciju del nadzidave kot
tudi država, toda samo njena druga raven... Civilna družba je
sfera ideologij... Upoštevajoč marksistično-heglovskodediščino
Gramsci razvija dialektično zvezo med pojmi država in civilna
družba... On (Gramsci, op. I.L.) izrecno govori o procesu "sta-
pljanja politične družbe s civilno družbo"." (Petrinovič,
1979:12-13) Ko v nadaljevanju govori o razliki med družbami na
Zahodu in Vzhodu, v zvezi s čimer je Gramsci uporabljal termin
civilna družba, Petrinovič govri le o družbi. (Petrinovič,
1979:16)
Ratko Neškovič je v predstavitvi omenjenega zbornika O
dnavi bežno predstavil idejo, da je za Gramscija država "enot-
nost političnega in civilnega" (Neškovič, 1981:249), hegemonija
in diktatura.
Boris Muževič je v predgovoru k zborniku mladostnih spisov
termin civilna družba uporabil v predstavitvi pojma hegemonije.
(Muževič, 1982:12)
Lino Veljak v delu o filozofiji prakse samo na enem mestu
uporablja termin civilna družba, ko predstavlja diskusijo Bobbia
in Tamburrana. (Veljak, 1983:153) Na drugem mestu pa upora-
blja preprosto nasprotje država-družba. (Veljak, 1983:109)
Vjekoslav Mikecin(Mikecin, 1984:5-18) je v zborniku Gram-
scijevih tekstov o književnosti in gledališču v predgovoru o
civilni družbi pisal le implicitno, če je govor o kulturi in umet-
nosti ter o kulturni in intelektualni reformi tudi govor o civilni
družbi.
Po Žunovem tekstu iz leta 1961 so prvi teksti jugoslovanskih
avtorjev, ki se eksplicitno ukvarjajo z Gramscijevim pojmovan-
111
jem civilne družbe, nastali šele sredi osemdesetih let: razprava
Milana Podunavca (1984), del razprave Dobrosava Bjeletića
(1985), razprava Braca Kovačevića (1986), diplomska naloga
Igorja Lukšiča (1986), zatem razprava Adolfa Bibiča (1987) in
razprava Tončija Kuzmaniča (1988).
Gramscijevo mesto v razpravi o socialistični civilni družbi
Uporaba pojma civilna družba, občanska družba, meščanska
družba je bila do sredine osemdesetih let omejena na razprave v
zvezi s prevodom Marxovih in Engelsovih del in v zvezi z
diskusijo, ki jo je sprožil Althusser o preživelosti koncepta
ločevanja med civilno družbo in politično državo, v zvezi s
predstavitivijo konceptov pri Korschu in Gramsciju, kar je bilo
v glavnem omejeno na dokaj ozek akademski krog sodelujočih.
Sredi osemdesetih let pa je pojem civilne družbe na Slovenskem
zaživel novo življenje. Mastnak in Gantar ugotavljata, daje bil
na nek način "ponovno odkrit", kljub njegovi dolgi zgodovini,
kot "alternativni koncept". (Gantar, Mastnak, 1988) Avtorja
nista podrobneje opredeljevala, kaj pomeni alternativnost tega
koncepta. Zato bomo poskusili ugotoviti, kaj konstituira alterna-
tivnost reinventiranega koncepta civilne družbe, na podlagi tega,
kar ta nova recepcija pojma civilne družbe (ne) nosi v sebi.
Najprej lahko ugotovimo, da alternativnost določajo alterna-
tive skupine, v katerih seje pojem uveljavljal in uveljavil. To so
predvsem skupine, ki so jih mnogi imenovali nova družbena
gibanja, (predvsem mirovne skupine), radio Študent, Mladina,
del ZSMS (tisti del, ki je bil v stiku z omenjenimi skupinami),
Slovensko filozofsko društvo in Slovensko sociološko društvo,
Valj, Katedra in nato Nova revija. Iz tega popisa vidimo, da gre
predvsem za subjekte, ki so vezani na študente in na subjekte, ki
so se pred kratkim na novo konstituirali ali poživili svojo (zlasti
javno) dejavnost. Pojem civilne družbe je tu deloval predvsem
kot alternativa uradnim oblastnim strukturam.
112
Ko se je pojem že dodobra uveljavil, so ga začeli uporabljati
in o njem razpravljati tudi drugi subjekti, vse bolj tudi v uradnih
političnih krogih. Alternativnost pojma je bila tu določena z
nasprotovanjem nekaterim postavkam utrjene politike ZK idr.
DPO zlasti v razmerju do države in z afirmacijo vizije samou-
pravnega socializma v nasprotju z njegovo birokratsko, etatis-
tično, centralistično, avtokratsko, avtarkično in (pol)vojaško
vizijo.
Vendar po mnenju Mastnaka in Gantarja slovenska politika
pojma civilne družbe ni sprejela. "Civilna družba živi zunaj
političnega sistema, v demokratski in kulturni javnosti, sistemska
politika na to največ reagira." (Gantar, Mastnak, 1988:149)
Torej je pojem civilne družbe glede na področje uveljavljanja tudi
alternativa uradni sistemski politiki.
Naslednja, morda temeljna sestavina alternativnosti reinvenir-
anega koncepta civilne družbe, je odnos do marksistične tra-
dicije. Mastnak in Gantar ugotavljata, da je povečanje števila
razprav o civilni družbi povezano z zatonom marksizma. Riha
meni, da je marksizem danes ideološko in praktično zastarel
(Riha, 1988), Bebler pa, daje klasični marksizem zanimiv samo
reflektivno in da je Marxovo pretežno ukvarjanje z ekonomsko
ravnjo civilne družbe za današnje razprave o civilni družbi skoraj
povsem irelevantno. (Bebler, 1987) Kritike marksizma dokazu-
jejo, da se civilna družba ne da misliti znotraj marksizma. Poleg
ugotovitev o nesposobnosti marksizma obstaja še postmarksi-
zem, kije zrasel prav iz teh kritik. Mastnak in Gantar ugotavljata,
da je koncept civilne družbe par exellence postmarksistični dis-
kurs in v direktnem nasprotju z Bibičevim (na marksistični
tradiciji zasnovanim) konceptom. Kot glavne točke razlike pa
navajata: -
-	odpoved marksistični filozofiji zgodovine
-	rehabilitacija "meščanske demokracije"
-	odprava namesto osvoboditve dela
-	necentralnost delavskega razreda
-	delitev civilne družbe in države je dolgoročna
113
- model svobodne asociacije proizvajalcev ne more biti alter-
nativa (post)moderni kompleksno strukturirani družbi.11
Iz tega prikaza je razvidno, da je alternativnost koncepta
civilne družbe na teoretski ravni določena predvsem kot alter-
nativa marksizmu in konceptom civilne družbe znotraj marksis-
tične tradicije.
Ta ugotovitev je v naši razpravi pomembna zato, ker pojasn-
juje, zakaj je Gramsci ostal na robu novejših razprav o civilni
družbi na Slovenskem. Kljub temu, da imamo v slovenščini že
od leta 1955 Gramscijeva Pisma iz ječe, od leta 1974 izbor iz
njegovih del in od leta 1987 izbor vseh ključnih njegovih tekstov
o civilni družbi, Gramsci pri ne-marksističnih avtorjih ne nastopa
niti kot referenčna točka.12 Gramscijeva misel v novejših disku-
sijah ni kritizirana, je preprosto ignorirana. Marksizem je nepro-
duktiven, Gramsci je marksist, zato seje z njim neplodno ukvar-
jati. Kaže, da ta preprosta logika razlaga odsotnost Gramscija v
novejših razpravah. Gramsci je po prevladujoči uveljavljeni
recepciji na Slovenskem marksist, zavezan heglovskemu mark-
sizmu. To povdarjam zato, ker recepcija Gramscija v svetu ni
enoznačna: Gramscija so uvrščali med anarhiste, kročejance,
elitiste, liberalce, socialiste, evrokomuniste, kominternovske
marksiste, reformiste, sindikaliste, leniniste. V drugi polovici
sedemdesetih let, zlasti pa v osemdesetih, je recepcija Gramsci-
jeve misli v svetu doživela velik vzpon. Iz zakladnice njegovih
idej črpajo najrazličnejše družbene sile: tako tradicionalna levica
kot tradicionalna desnica13. Na Slovenskem in v drugih delih
Jugoslavije pa je njegova misel še precej zapostavljena in igno-
rirana. Kot smo pokazali v prvem delu razprave, se z Gramscijem
ukvarja le nekaj posameznikov, kar pa je premalo, da bi Gram-
scijeva miselna zapuščina postopno postaja sestavina politične
kulture v Jugoslaviji.
V kontekstu naše naloge se bomo omejili na recepcijo njegove-
ga koncepta civilne družbe.
114
Civilna družba pri Gramsciju
To poglavje začenjamo z ugotovitvijo Mastnaka in Gantarja.
"Pojem civilne družbe ima, kar je banalno dejstvo, dolgo zgodo-
vino. Delci te zgodovine so vstopili tudi v slovensko kulturo.
Kljub temu je bil pojem "ponovno odkrit". To seje zgodilo, ko
je bil definiran kot alternativni koncept..." (Gantar, Mastnak,
1989:141-42)
Pojem civilne družbe ima dolgo zgodovino. Postavlja se
vprašanje, kako se na njegovo zgodovinsko posredovanost gleda
v konceptu, ki gaje kljub temu ponovno odkrila. Ali gaje odkrila
kot zgodovinsko posredovanega, z vso členitvijo in strukturira-
nostjo, ali gaje odkrila le kot reč, ki jo je mogoče uporabiti kot
alternativni koncept? Ali je ponovno odkritje gradilo pojme
naprej alije poskušalo nastopati nasproti njegovi zgodovini, pa
potem postopno sprejemati nekatere vsebine sicer iz lastne
izkušnje, vendar vsebine, ki so v zgodovini že bile sprejete v
pojem civilne družbe? Zastavlja se tudi vprašanje, ali je bila s
poudarkom na alternativnosti koncepta žrtvovana njegova zgo-
dovina, ali je alternativnost v tem primeru nastopila proti zgodo-
vini ali mimo zgodovine?
V naši razpravi nas zanima tisti del zgodovine pojma civilne
družbe, ki gaje oblikoval Gramsci. Zanima nas usoda Gramsci-
jevega prispevka k pojmu civilne družbe v t.i. alternativnem
konceptu civilne družbe.
Najprej moramo ugotoviti, kar smo obsežneje že pokazali v
predhodnem tekstu, da Gramsci kot marksist v marksizmu alter-
nativnem konceptu ni našel prostora. V zborniku o socialistični
civilni družbi je npr. omenjen štirikrat le kot tvorec koncepta
"urejevane družbe" in civilne družbe (Zbornik, Socialistična
civilna družba?, 1985:37,41,65,80), sicer paje bil v diskusijah
ignoriran.
Zanimanje za Gramscija v konceptih socialistične civilne
družbe je uvedel pred kratkim šele John Kean. Kean ugotavlja,
115
da sodobni prispevki dvomijo o "adekvatnosti Gramscijeve
sheme za sodobno politično strategijo. Vendar pa vsi prispevki
kažejo potrebo po nekem post-gramšijanskem pristopu." (Kean,
1989:136) Post gramšijanski pristop je še eden od post modnih
izrazov, pri katerih je treba najprej razčistiti, kaj pravzaprav
opredeljujejo. Na neki način so že obstoječi koncepti civilne
družbe postgramšijanski, ker gredo mimo Gramscija. Če post-
gramšijanstvo pomeni iti od Gramscija naprej z njegovo metodo
analize družbenih razmerij, potem je to lahko produktivno in ime
vsaj približno upravičeno. Pri tem pa je potrebno ugotoviti, da
se postgramšijanstvo v tem smislu ne razlikuje od gramšijanstva.
Keanovi glavni trije očitki Gramscijevemu konceptu civilne
družbe so naslednji:
1.	razmere so se v Zahodni Evropi drastično spremenile v
primerjavi z Gramscijevimi časi, tako da se postavlja vprašanje
pretiranega Gramscijevega verovanja v vodilno vlogo indus-
trijskega delavskega razreda v antikapitalistični revoluciji.
2.	Problematično je Gramscijevo verovanje v vodilno vlogo
komunistične partije.
3.	Gramscijev interes za civilno družbo je oportunističen, ker
ga nosi sanjarjenje o odpravi civilne družbe in države. (Kean,
1989: 136-37)
Navedeni očitki so popolnoma ahistorični. Tisto, kar je časov-
no nastalo pred našo dobo, je za današnji čas neuporabno in
zastarelo. Ker se je družba razvijala, so legitimnost izgubile vse
teorije iz preteklosti, ki so gradile na vpričnih dejstvih in mislile
tedaj obstoječo dejanskost. S stališča današnjih izkušenj vsi ti
očitki seveda empirično držijo, vprašanje paje, alije to vse, kar
se da potegniti iz Gramscijevega koncepta civilne družbe. Za
alternativne koncepte civilne družbe je zančilno, da se oblikujejo
predvsem kot proti-marksistični koncepti in za vzpostavjanje
svoje identitete iščejo predvsem nemožne točke navezave, ne pa
točke mogoče navezave.
116
Slavoj Žižek je v razpravi o civilni družbi afirmiral Althusser-
ja. Prepričanje, da bi bilo treba prav "na podlagi problematike
"civilne družbe" reaktualizirati Althusserjevo teorijo I AD: kako
spregledati dejstvo, da se polje "civilne družbe" skoraj do potan-
kosti prekriva s seznamom IAD, ki ga navaja Althusser? Naša
teza bi torej bila: "civilna družba" je IAD, IAD so "materialna
baza" civilne družbe; daleč od tega, da bi s problematiko civilne
družbe "presegli" Althusserjevo teorijo IAD, so IAD nemara
prav tisto "potlačeno" v samorazumevanju civilne družbe.14
Samo polje civilne družbe - polje avtonomnih družbenih gibanj -
je odprto-podprto s celo vrsto IAD, mogoče je šele na podlagi
šolskega in cele vrste drugih IAD. Na prvi pogled je ta teza
protislovna: civilna družba se definira s svojo relativno neodvis-
nostjo od države, IAD pa so, kot pove že termin, državni? Toda
naša teza je, da prav to navidezno "protislovje" nakazuje jedro
problema, prikrite državne predpostavke civilne družbe."
(Žižek, 1987:15)
Alhusserjeva teorija IAD je zasnovana na Gramscijevi teoriji
hegemonskih aparatov. Seznam Alhusserjevih IAD v vsem us-
treza Gramscijevim hegemonskim aparatom. Hegemonski apara-
ti tvorijo civilno družbo. Država v širšem smislu je za Gramscija
"civilna družba + politična družba, hegemonija oklepljena z
nasiljem". (Gramsci, QC: 763-4)
Gramscija je vodila želja, da bi poglobil pojme o državi. S tem
namenom se je lotil preučevanja intelekutalcev. (Gramsci,
LC: 166).
Gramsci je v svojem času poznal vrsto tez o odnosu med
državo in civilno družbo. Croce je "obdržal distinkcijo med
civilno družbo in politično družbo, med hegemonijo in diktaturo"
(Gramsci, QC:691), pri tem paje zanemaril državni del, prisilo.
Za Gentileja pa sta hegemonija in diktatura identični, obstaja
samo država. Tudi Spirito s konceptom meščanske funkcionarske
države "ne razlikuje med civilno in politično družbo, med poli-
tično hegemonijo in politično državo-vlado." (Gramsci, QC:692)
117
Njegov koncept pomeni vrnitev na čisti ekonomizem. Halevy se
je približal Gentilejevemu pojmovanju države. Zanj je država
predstaniški aparat. Ob tem je Halevy že pokazal tudi na to, da
so najvažnejša dejstva francoske zgodovine rezultat pobude za-
sebnih organizmov in velikih funkcionarjev, ne pa političnih
teles. Gramsci je od tod sklepal, da moramo kot državo razumeti
"razen vladnega aparata tudi "zasebni" aparat "hegemonije" ali
civilno družbo. " (Gramsci, QC:801) Zaradi nerazumevanja tega,
kaj je država, so se dogajale mnoge politične napake, ugotavlja
Gramsci in ponovno definira državo v integralnem smislu kot
"diktaturo + hegemonijo". (Gramsci, QC:811)
V zvezi z obravnavo odnosa med civilno družbo in državo je
Gramsci namenil veliko premislekov tudi liberalizmu. Že v prvi
obdelavi te teme je zapisal, da liberalizem gleda na razliko med
civilno družbo in državo nezavedno, ko trdi, da je ekonomska
dejavnost lastna civilni družbi in da politična družba ne sme
posegati v njeno urejanje. Toda "v realnosti jeta distinkcija čisto
metodična, neorganska in v konkretnem zgodovinskem življenju
sta politična družba in civilna družba ista stvar." (Gramsci,
QC:460) Gibanje svobodne menjave z Einaudijem na čelu je
temeljilo na teoretski napaki, kije v ločevanju civilne družbe od
politične kot organske distinkcije. Dejansko je ta delitev le
metodološka. Nato to gibanje trdi, da je ekonomska dejavnost
lastna civilni družbi in da država ne sme posegati vanjo. Tu
Gramsci ponovi že omenjeno stališče: "dejansko se civilna
družba in politična družba identificirata." (Gramsci, QC:1590)
Tudi liberalizem je urejanje, ki ima državno naravo: vpeljan in
vzdrževan je bil z legislativo in s prisilo. Je "delo volje, ki se
zaveda lastnih ciljev" (Gramsci, QC:1590) in ne spontan, avto-
matičen izraz ekonomske dejavnosti.
Gramsci se je boril proti ekonomizmu in spontanizmu, ki ga
je razglašal liberalizem in ki se je kazal v politični zavesti,
predvsem v pojmovanju odnosa med civilno družbo in državo.
To njegovo antiliberalistično stališče stoji v jedru njegovega
pojmovanja civilne družbe, ki se razlikuje tako od Heglovega kot
118
od Marxovega pojma "bürgerliche Gesellschaft". Gramsci je
poskušal pojem civilne družbe rešiti ekonomističkih in fatalis-
tičnih primesi, zato gaje tudi povezal s konceptom intelektualcev
in hegemonije in ga vključil v širši koncept države.
Gramsci ugotavlja, da ima vsaka družba svojega homo econ-
omicusa, se pravi svojo ekonomsko aktivnost. Pri tem pa je
pomembno dejstvo, da med ekonomsko strukturo in državo z
njeno zakonodajo in njeno vojsko obstaja civilna družba, ki je
morala biti tudi v času liberalizma radikalno transformirana.
"Država je instrument za prilagajanje civilne družbe ekonomski
strukturi, toda potrebno je, da država hoče to narediti in da so
tisti, ki vodijo državo, predstavniki spremembe, ki seje zgodila
v ekonomski strukturi." (Gramsci, QC:1253) Civilna družba in
država sta "dva tipa družbene organizacije" (Gramsci, QC:476),
"dve veliki superstrukturni ravni." (Gramsci, QC: 1518) Civilna
družba in država sta torej družbena organizacija in superstruktura
- v tem je njuna identiteta, razlikujeta pa se v tipu organizacije in
v ravni superstrukture.
V	teoretskem liberalizmu obstaja frakcija vladajoče skupine,
ki hoče "modificirati politično družbo, ki hoče reformirati ob-
stoječo zakonodajo na področju trgovinske in neposredne indus-
trijske politike." Vendar gre pri tem le za rotacijo na oblasti, ne
pa za "utemeljitev in organizacijo nove politične družbe in toliko
manj novega tipa "civilne družbe"." (Gramsci, QC:460-61) V
strukturo države ne namerava posegati, saj ji popolnoma ustreza.
Liberalizem je otrok dobe, v kateri sta se lahko zdela in razširitev
buržoazije neomejena in v kateri je bila afirmirana njena etičnost
in univerzalnost: v človeškem rodu je bilo vse buržoazno.
V	nadaljevanju se je Gramsci spopadel tudi s teoretskim
sindikalizmom, ki je samo liberalizem podrejenih družbenih
skupin. Po tej teoriji podrejene družbene skupine ne bodo nikoli
postale vladajoče, nikoli se ne bodo mogle dvigniti "od ekonom-
sko korporativne faze do politično intelektualne hegemonije v
civilni družbi in postati vladajoče v politični družbi." (Gramsci,
119
QC:460) Avtonomija podrejenih razredov je v teoretskem sindi-
kalizmu žrtvovana intelektualni hegemoniji vladajoče skupine.
Teoretski liberalizem se kaže v več oblikah:
-	izključuje prehod podrejenih na vladajočo pozicijo ali si ga
sploh ne postavlja (de Man, fabianizem, del laburizma)
-	to vprašanje si postavlja neučinkovito (socialna demokracija)
-	to vprašanje hoče rešiti s projekcijo neposrednega skoka od
režima grupiranja na režim popolne enakosti (teoretski sindikali-
zem v ožjem smislu).
Za vse koncepte je značilno nerazumevanje problema države.
V QC5 je Gramsci zastavil problem pojmovanja države kot
nočnega čuvaja, podrobneje pa je ta problem obdelal v QC 26.
Po tem konceptu naj bi imela država vlogo zagotavljanja javnega
reda in spoštovanja zakonov. Koncept ne insistira na tem, da "v
tej obliki režima /.../ vodenje zgodovinskega razvoja pripada
zasebnim silam v civilni družbi, ki je tudi država, je celo država
sama." (Gramsci, QC:2302) Država se enači z vlado, kar je čista
oblika korporativističnega ekonomizma, se pravi zmede med
civilno družbo in politično družbo. Gramsci ugotavlja, da v
pojem civilne družbe prihajajo elementi, ki jih je treba vrniti v
civilno družbo (v smislu, da je država = politična družba +
civilna družba, to je hegemonija oklepljena z nasiljem)." (Gram-
sci, QC.763-64) V mnogoterosti družb dvojne narave ena ali več
družb relativno ali absolutno prevladuje in "tvori hegemonski
aparat neke družbene skupine nad ostalim prebivalstvom (ali
civilno družbo), temeljem države, razumljene v ožjem smislu kot
vladno prisilni aparat." (Gramsci, QC:800) Mesto hegemonije v
civilni družbi, ob tem daje tudi država v ožjem smislu hegemon-
skega aparata, prisila pa je umeščala v državo-vlado. Pri tem pa
zlasti v dobi krize hegemonije prisila postane sestavni del civilne
družbe. S tem je Gramsci presegel instrumentalistično teorijo
države. Država je sicer organizem skupine, katere namen je
ustvariti ugodne razmere čim večje širjenje te skupine. Ta razvoj
in to širjenje pa sta razumljena kot "gonilna sila vsesplošnega
širjenja, razvoja vseh "nacionalnih" energij." (Gramsci,
120
QC: 1584) Vodilna skupina se konkretno usklajuje s splošnimi
intresi podrejenih skupin. Državno življenje pojmuje kot "ne-
nehno tvorjenje in odmiranje nastalih ravnovesij (v okviru zako-
nov) med interesi vodilne skupine in interesi podrejenih skupin,
ravnovesij, v katerih interesi vodilnih skupin prevladujejo, ven-
dar le do neke meje, namreč ne do zgolj ekonomsko korporativ-
nega interesa." (Gramsci, QC:1584)
V	analizi države je Gramsci uvedel pojem statolatrije za
označevanje tistega stališča do vlade funkcionarjev ali politične
družbe, ki le-to vulgarno razume kot celotno državo. Za eksakt-
nost analize tega pojava je Gramsci zahteval, da je nujno treba
upoštevati "dve obliki, v kateri se država predstavlja" v jeziku in
kulutri določene dobe, to je "kot civilna družba in kot politična
družba, " (Gramsci, QC: 1020) pri čemer je politična družba vlada
funkcionarjev, civilna družba pa samovlada. (Gramsci,
QC: 1020,763-64)
V	polemiki proti liberalizmu je Gramsci poudarjal enotnost,
enost politične in civilne družbe. Hkrati pa je zahteval metodo-
loško razlikovanje med obema. V pismu Tanji je Gramsci zapisal,
da državo ljudje navadno razumejo "kot politično družbo (ali
diktaturo ali prisilno ustanovo, ki prisiljuje ljudi, da se prilagodi-
jo načinu produkcije in gospodarstva v določeni dobi) in ne kot
ravnovesje politične družbe z meščasnko družbo (società cvile,
op.I.L.) (ali kot prevlado neke družbene skupine nad družbo
vsega naroda, ki jo izvajajo tako imenovane zasebne organiza-
cije, kot so npr. cerkev, sindikati, šole itd.). (Gramsci, PJ: 195)
Gramsci je pojem države razširil tudi v tej smeri, da ga je
pripeljal do posameznika in posamezne grupacije, ko trdi, da je
v resnici "vsak homogni družbeni element "država", predstavlja
državo, če pristaja na njen program" in da je "vsak državljan
"funkcionar", če je v družbenem življenju aktiven v smeri, ki jo
je začrtala država-vlada." (Gramsci, QC:340) Na drugem mestu
je Gramsci kot ključni element za distinkcijo in identiteto med
civilno družbo in politično družbo oziroma organsko identifika-
121
cijo med indicidui in državo navedel trditev, da "je vsak indivi-
duum funkcionar" , če "spontano delujoč svojo dejavnost ident-
ificira s cilji države (to je določene družbene skupine ali civilne
družbe)." (Gramsci, QC:1028) Zato individualna iniciativa ni
hipoteza dobre volje, temveč je nujna predpostavka za delovanje
države.
Prepletanje civilne in politične družbe je Gramsci razvijal v
beležki z naslovom Hegemonija (civilna družba) in delitev oblas-
ti. Pokazal je, daje delitev oblasti in celotna razprava, kije izšla
iz njene elaboracije, "rezultat boja med civilno in politično
družbo določenega zgodovinskega obdobja." (Gramsci, QC:751)
Ob koncu je zapisal: "Enotnost države v delitvi oblasti: parla-
ment, bolj povezan s civilno družbo, sodna oblast med vlado in
parlamentom pomeni kontinuiteto pisanih zakonov (tudi proti
vladi). Seveda so vse tri oblasti tudi organi politične hegemonije,
vendar v različni meri: 1. parlament, 2. sodstvo, 3. vlada.
Pripomniti je treba, da v javnosti zbujajo posebno porazen vtis
nepravilnosti sodne uprave: hegemonski aparat je najbolj občutl-
jiv na tem sektorju, h kateremu lahko priključimo tudi arbitrarne
ukrepe policije in politične oblasti." (Gramsci, QC:752) Tu se
nam identiteta in različnost civilne družbe in države, civilne
družbe in politične družbe bolj razjasni. Država je enotnost treh
elementov, ki pa so s civilno družbo različno povezani in jo tudi
različno prizadevajo, kar je rezultat boja med civilno družbo in
politično družbo. To ugotovitev moramo videti v povezavi z
Gramscijevo obravnavo zgodovine podrejenih in vladajočih raz-
redov. Pokazal je, da je enotnost zgodovine vladajočih razredov
v državi, njihova bistvena zgodovina je zgodovina držav, hkrati
paje opozoril, da mora biti enotnost "konkretna, zatorej rezultat
odnosa med državo in "civilno družbo"." (Gramsci, QC:372)
Zgodovina podrejenih razredov je vsebovana v civilni družbi, je
neenotna in razbita.
Gramsci je v QC 8, kjer je obravnaval državo in koncept prava
zapisal, daje buržoazna revolucija postavila državo za vzgojitel-
ja. S tem ko si je buržoazna država zadala za cilj "brezplačno
122
informirati državljane" o zadevah države t.j. predvsem o za-
konih, je uveljavila geslo, da nepoznavanje zakonov ne odvezuje
kršitelja odgovornosti v primeru kršitve. Buržoazija seje posta-
vila kot organizem, ki je sposoben absorbirati celotno družbo.
Vendar pa je v zgodovinskem razvoju prišlo v tem procesu do
zastoja in zato je buržoazija vzpostavila državo kot čisto silo.
Zastavlja se vprašanje, alije ta zgodovinska naloga, ki si jo je
zastavila buržoazija, propadla skupaj z neuspehom buržoazije ali
pa je naloga prešla na drug zgodovinski subjekt, ki je to nalogo
edini zmožen speljati? Gramsci ugotavlja, da naloga ostaja.
Njena realizacija je società regolata. Prav s stališča tega cilja je
Gramsci kritiziral zmedo pojmov pri liberalcih. Spirito in Vol-
picelli sta enačila državo-razred s konceptom società regolata. Ta
konfuzija se "verificira po (čisto) "racionalistični" zvezi pojmov:
individuum = družba (individuum ni "atom", temveč je zgodo-
vinska individuacija celotne družbe), družba = država, (in zato)
individuum = država." (Gramsci, QC:755) Gramsci opozarja,
da so že utopisti dobro razumeli, da država-razred ne more biti
società regolata, razen v metafori. Ta zmeda v pojmih je značilna
za srednje razrede in male intelektualce. Vendar individuum ni
enak državi že na tej stopnji razvoja, ko obstajajo razredi in
država, oziroma je enak, če se società regolata že udejanja v
svojem zgodovinskem nastajanju. Če se je buržoazni demokra-
tični argument, daje država vzgojitelj, transformiral v opravičilo
oligarhične dejavnosti, zato ni izgubil vrednosti. Lahko ponovno
postane demokratičen, vendar "samo v družbah, v katerih je
zgodovinska enotnost civilne družbe in politične družbe razuml-
jena dialektično (v realni in ne le pojmovni dialektiki) in v katerih
je država koncipirana kot presegljiva v "società regolata"."
(Gramsci, QC:734) Tako mora trditev, da so individui identični
z državo, postati element aktivne kulture, se pravi stopiti na čelo
gibanja za zgraditev nove civilizacije, novega tipa človeka in
državljana in služiti oblikovanju volje, ki si bo zadala za cilj: " v
ovoju politične družbe zgraditi kompleksno in dobro artikulirano
civilno družbo, v kateri si sleherni individuum vlada sam, ne da
123
bi zaradi te svoje samovlade stopil v konflikt s politično družbo,
marveč postane njeno normalno nadaljevanje, organski komple-
ment." (Gramsci, QC: 1020)
Gramsci je bil prepričan, da zmore neki razred prenesti asimi-
lacijo celotne družbe inje realno sposoben izvesti ta proces. Ta
razred do perfekcije izpelje koncept države in prava ravno s
konceptom konca države in prava kot nastalih nekoristnosti za
izvedbo njegove zgodovinske naloge. Tako pravo kot država se
morata absorbirati v civilno družbo.
Gramsci je vzgojno nalogo države pripisal marksizmu. V
politiki je namreč za marksizem enotno jedro "odnos med državo
in civilno družbo", se pravi intervencija države (centralizirane
volje) za vzgajanje vzgojitelja, družbenega okolja nasploh. Ven-
dar ta naloga ni enkrat za vselej in za vse dežele koncipirana
dokončno. Zato je "naloga modernega kneza, da proecira konec
države skupaj z lastnim koncem", da začrta in vodi družbo po
poti "reabsorpcije politične družbe v civilno družbo." (Gramsci,
QC:662) V družbi, v kateri je koncipirano odmiranje države, se
"vladajoča stranka ne pomeša organsko z vlado, temveč je instru-
ment prehoda iz civilne -politične družbe v "società regolata", če
absorbira vase obe, ju preseže, ne da bi nadaljevala protislovje."
(Gramsci, QC:734)
Ob teh opozorilih razredu, ki koncipira novo družbo in novo
državo, pa seje Gramsci dobro zavedal, da zgodovine ne delajo
dobre želje, kar je zlasti dobro spoznal na ruski izkušnji. Gramsci
ugotavlja, da je za družbene skupine, ki pred dvigom na raven
avtonomnega državnega življenja niso imele dolge dobe lastnega
neodvisnega kulturnega in moralnega življenja, "doba statolatrije
nujna in tudi oportuna." (Gramsci, QC:1020) Takšna oblika
statolatrije ni nič drugega kot normalna oblika državnega življen-
ja, "vpeljava (do nedavnega podrejenih družbenih razredov, op.
I.L.) v avtonomno državno življenje in v kreacijo civilne družbe"
(Gramsci, QC:1020), ki ne more biti zgodovinsko ustvarjena
pred vstopom v neodvisno državno življenje. Gramsci ugotavlja,
124
da ima vzgojna in oblikovalna naloga držaNe vedno za cilj, da
"ustvarja nove in višje tipe civilizacije, da prilagaja "civilizacijo"
in moralnost najširših ljudskih množic potrebam nenehnega raz-
voja ekonomskega proizvajalnega aparata, da torej gradi tudi
fizično nove tipe človečnosti." (Gramsci, QC:1556)
Vendar pa zgodovinska nujnost statolatrie ne pomeni, da
Gramsci opravičuje fetišiziranje države. Že v naslednji beležki
namreč Gramsci nalaga takšni državi nalogo, da "producira nove
oblike državnega življenja, v katerih je iniciativa individuov in
skupin "država", tudi če ne sme do "vlade funkcionarjev".
Ustvariti mora "spontano" državno življenje." (Gramsci,
QC: 1020) Za koncept država-societá regolatale treba iz začetne
faze, v kateri je država enaka vladi in istovetna s civilno družbo,
preiti v fazo države-nočnega čuvaja. Država se mora spremeniti
v prisiljevalno organizacijo, ki bo varovala elemente società
regolata, katerih nenenhno naraščanje bo postopno omejevalo
avtoritarne in prisilne posege države. Gramsci je takoj ugotovil,
da bi se v tem konceptu dalo videti tudi preoblečeni liberalizem,
zato je to interpretacijo vnaprej zanikal, čeprav bo to "začetek
obdobja organske svobode." (Gramsci, QC:764) Nova kon-
strukcija mora nujno rasti od spodaj. Celotni ekonomsko-kultur-
no najnižji sloj naroda mora sodelovati pri radikalnem zgodovin-
skem delu, ki zadeva vse življenje ljudstva in "brutalno postavi
vsakogar pred njegovo lastno in neodtujljivo odgovornost."
(Gramsci, QC:1020)
Država ima v politični družbi enako funkcijo kot stranka v
civilni družbi: skrbi za spajanje organskih intelektualcev vlada-
joče družbene skupine s tradicionalnimi intelektualci. V per-
spektivi, z odpravo razredov, je država zapisana odpravi, toda
šele kot delavska država. V realizaciji tega programa delavska
država krepi civilno družbo, t. j. varuje in krepi elemente società
regolata. Z izpolnjevanjem tega programa bo postala država
odveč. Nepotrebna bo postala država kot nasilje, država kot
vlada, parlament, sodstvo, država kot vzgojna, zunanja institu-
cija, saj bo ravno ona ustvarila razmere, v katerih bo tudi
125
vzgojitelj (samo)vzgajan. Tako se bo società regolata, če se kdaj
bo, vzpostavila kot organska samovzgojna skupnost individuov,
načelo samovlade (civilna družba) bo odpravilo načelo vlade
funkcionarjev (država).
* * *
Po tem pregledu lahko ugotovimo naslednje:
1.	Gramscijeva teorija civilne družbe je vezana na teorijo
hegemonije in hegemonskih aparatov.
2.	V delovanju civilne družbe je poudarjena vloga intelektual-
cev, ki so ne nazadnje vsi posamezniki, in svobodne samoorgani-
zacije ljudi.
3.	Razlikovanje civilne družbe in države je zgolj metodološke
narave, hkrati pa se država in civilna družba tudi dejansko
razlikujeta kot dve ravni superstrukture.
4.	Civilna družba ni v vseh deželah enako razvita, zato je tudi
strategija prehoda v società regolata različna.
5.	Čaščenje države (statolatria) v novih socialističnih državah
izhaja iz pomanjkanja samostojnega kulturnega, moralnega in
političnega življenja podrejenih razredov, ki so na novo vstopili
v državno življenje.
6.	Razvijanje civilne družbe je nujnost v "graditvi socializ-
ma".
7.	Odpravljanje dualizma civilna družba - politična družba je
kocipirano kot proces vzpostavljanja società regolata, kot razšir-
janje principa samovlade individuov in kot širjenje prostora
svobode, kot proces krepitve civilne družbe in redukcije
državnih-nasilnih funkcij. Società regolata tako ne funkcionira
kot cilj, temveč predvsem kot kriterij za udejanjanje načela
samovlade v civilini družbi.
126
Na koncu razprave lahko ugotovimo, da so številni očitki
konceptom civilne družbe v marksizmu zgrajeni ravno na spre-
gledu Gramscijevega prispevka. Tisti pa, ki neposredno kritizir-
ajo Gramscijev koncept civilne družbe, jemljejo v pretres samo
nekatere elemente Gramscijeve teorije civilne družbe in ne teorije
v celoti. Naj se tu vrnemo na Keanove očitke. S povzdigovanjem
Gramscijevega koncepta presegljivosti dualizma civilne in poli-
tične družbe je Kean povsem zabrisal Gramscijevo zahtevo po
nujnosti razvoja civilne družbe v socializmu. To paje izhodiščna
teza njegovih prizadevanj in revitalizacije razprave o civilni
družbi. Z izpostavljanjem klasičnega industrijskega proletariate
kot nosilca razvoja in komunistične partije je Kean zabrisal
Gramscijev koncept intelektualcev in njihovo vlogo v civilni
družbi, zabrisal je vlogo asociacij v civilni družbi. Hkrati paje
poudaril tisto, kar pri Gramscijevem konceptu ni ključno, kar je
Gramsci v QC, torej tedaj, ko je oblikoval koncept civilne
družbe, le bežno omenjal. Je pa Gramsci proletariatu in Komun-
istični partiji pripisoval veliko vlogo v prvi polovici dvajsetih let,
koje bil med drugim tudi sekretar KPI in koje praktično pokazal,
kako si predstavlja delo KPI v Italiji. Naj tu še enkrat spomnimo
na Gramscijevo zahtevo, da se Komunistična partija po prihodu
na oblast, ko postane vladajoča v državi, ne sme identificirati z
državo. Še vedno mora ostati vodilna v civilni družbi kot dejavnik
moralne in intelektualne reforme.
Iz pričujočega prikaza je razvidno, daje bilo ponovno odkritje
civilne družbe kot alternativnega koncepta predvsem ponovno
odkritje proti obstoječim konceptom in pozabi pojma civilne
družbe v socializmu. Razširitev te pozabe na marksizem dvajsete-
ga stoletja pa je neupravičena, saj je ravno Anotnio Gramsci
oblikoval nekatere bistvene poudarke v konceptu civilne družbe,
kijih sedaj alternativni koncept na novo odkriva in afirmira. To
se dogaja tudi na način boja proti marksizmu, pri čemer se
Gramscijev prispevek povsem ignorira ali potvarja.
127
OPOMBE
1.	Naj tu omenim zelo znano sintagmo klektivnem intelektualcu. Te
sintagme Gramsci ni nikoli uporabil, pač paje Togliatti naslovil eno
izmed beležk s tem naslovom, ki seje prijel kot izvorno Gramscijev.
Potem je tuše problem države. Togliatti je po tem naslovom združil
več beležk, jih sam postavil v določeno zaporedje in s tem določil
interpretacijo, (glej Gramsci, 1974:228)
2.	O tem glej podrobneje v Bibliografiji: Antonio Gramsci, ki jo je za
mednarodni posvet na temo Gramsci in sodobnost, Ljubljana, sep-
tember 1987, izdelal dr. Braco Kovačevič.
3.	Glej o tem v bibliografiji Braca Kovačeviča (Kovačevič, 1986).
4.	Na tem mestu je v Pismih iz ječe (1955) società civile prevedena z
meščanska družba, Žun pa striktno uporablja termin civilna družba.
5.	Tudi avtorji, ki so kasneje pisali o civilni družbi niso v Žunovem
tekstu našli referenčnega mesta, kar samo potrjuje tezo, daje bila
Žunova recepcija oaza v puščavi recepcije Gramscijeve misli o
civilni družbi.
6.	Primer: "... da bi se pridobila hegemonija v družbi in vloga stranke
kot posrednika med razredom in ideologijo." (Petrinovič, 1967:114)
7.	Glej podrobneje o tem v Igor Lukšič, Diplomska naloga FSPN 1986,
poglavje o državi; Perry Anderson: Antinomije Antonija Gramsci-
ja, Marksizam u svetu, 1979, št.4
8.	Citirano je po zborniku tekstov, ki je izšel leta 1976, teksti pa so
izhajali v prejšnjih letih.
9.	glej opombo 4 in še Bibič, 1987:13-41)
10.	Zbornika nisem utegnil dobiti, da bi podrobneje pregledal Petri-
novičevo recepcijo.
11.	cit.d., str.151
12.	A. Gramsci: Pisma iz ječe, Cankarjeva založba, Ljubljana 1955; A.
Gramsci: Izbrana dela, ur. A Žun, Cankarjeva založba, Ljubljana
1974; Gramsci, civilna družba in država, zbornik Gramscijevih
tekstov in tekstov o njem, ur. A.Bibič, Komunist, Ljubjana 1987;
A.Gramsci: Izbor političnih spisov 1914-1926, ur. B. Muževič, Ko-
munist, Ljubljana 1982.
13.	Več o tem glej v: Braco Kovačevič: "Lijevo" i "desno gramšijanstvo",
Opredjeljenja (1987)6.
14.	Značilno je, da se Mastnakov in Gantarjev cictat konča ravno na
tem mestu, predno Žižek izpelje misel do konca, misel, kije pogub-
na za striktno razločevanje civilne družbe in države ne zgolj na
metodološki ravni.(Gantar, Mastnak, 1989:150, FN:41)
128
UPORABLJENI BIBLIOGRAFIJI:
1.	Braco Kovačević (1986): Selektivna bibliografija (originalne izdaje
Gramscijevih del v italijanskem jeziku, prevodi Gramscijevih del v
jezike jugoslovanksih narodov in narodnosti, knjižne izdaje inčlanki
o Gramscijevi misli v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije), v:
Braco Kovačević: Gramsci i marksizam, Glas, Banja Luka.
2.	Pavel Gantar, Tomaž Mastnak (1988): Bibliografija radova o civil-
nom društvu na slovenskom jeziku, Pogledi, Split.
UPORABUENI ČLANKI IN KNJIŽNE IZDAJE:
Anton Bebler (1987): Zakaj pri nas ni mirovnega gibanja, Teleks 47,
20.november.
Adolf Bibič (1987): Civilna družba in država pri Gramsciju, v: Gram-
sci, civilna družba in država, Komunist, Ljubljana
Dobrosav Bjeltić (1985): Jedan pogled na Gramšijevu koncepciju
hegemonije radničke klase, Praksa št.4
Ivanka Carin (1972): Političko-socialna funkcija intelektualaca u delu
Antonija Gramscija, Filozofija št.4
Pavle Gantar, Tomaž Mastnak (1988): Pregled rasprava o civilnom
društvu u Sloveniji, Gledišta št.l, Split
A.Gramsci (1977): Quaderni del carcere, Einaudi, Torino (QC)
A.Gramsci (1971): Lettere dal carcere, Einaudi, Torino
A. Gramsci (1955): Pisma iz ječe, Cankarjeva založba, Ljubljana.
A. Gramsci (1958): Historijski materializam i filozofija Benedetta
Crocea, Zagreb, Naprijed.
A. Gramsci (1959): Izabrana dela, Kultura, Beograd
A. Gramsci (1974): Izbrana dela, ur. A Žun, Cankarjeva založba,
Ljubljana.
A. Gramsci (1979): O državi, zbral in uredil I. Petrinovič, Radnička
štampa, Beograd.
Gramsci, civilna družba in država (1987): zbornik Gramscijevih
tekstov in tekstov o njem, ur. A.Bibič, Komunist, Ljubjana.
A.Gramsci (1982): Izbor političnih spisov 1914-1926, ur. B.Muževič,
Komunist, Ljubljana.
A. Gramsci (1984): Marksizam i književnost, zbral in uredil V.
Mikecin, Školska knjiga, Zagreb
John Kean (1988): Građansko društvo i država, nove evropske per-
spektive. Uvod, Pogledi vol. 18, št.l
Miroslav Košuta (1961): Estetski pogledi Antonija Gramscija, Naša
sodobnost št.l
129
Braco Kovačevič (1986): Gramsci i marksizam, Glas, Banja Luka.
Braco Kovačevič (1987): "Lijevo" i "desno gramšijanstvo", Opredjel-
jenja 6.
Tonči Kuzmanić (1987): Gramsci: urejena družba kot civilna, Časopis
za kritiko znanosti št.103-104
Igor Lukšič (1986): Pojem hegemonije pri Antoniju Gramsciju, Di-
plomska naloga na FSPN.
Igor Lukšič (1987): Ob izidu zbornika Gramsci, civilna družba in
država, Časopis za kritiko znanosti št. 103-104
Tomaž Mastnak ur.) (1985): Socialistična civilna družba?, KRT,
Ljubljana.
Vjekoslav Mikecin (1982): Gramsci i problemi marksističke filozofije
umjetnosti, v: Marksisti i Marx, Globus, Zagreb
Vjekoslav Mikecin (1984): Uz zbornik Gramscijevih tekstova Marsi-
zam i knjižvenost, v: Marksizam i književnost, Školska knjiga,
Zagreb.
Boris Muževič (1982): Predgovor, v: A. Gramsci: Izbor političnih
spisov 1914-26, Komunist, Ljubljana.
Ratko Neškovič (1981): Država je integralna hegemonija, Marksis-
tička misao št. 2.
Najdan Pašić (1968) in vse druge izdaje: Klase i politika, Rad, Beo-
grad.
Ivo Petrinovič (1967): Partija radničke klase u koncepciji Antonija
Gramscija, Matica Hrvatske, Split.
Ivo Petrinovič (1976): Ogledi o Gramsciju, Čakavski sabor, Split.
Ivo Petrinovič (1979): Predgovor, v: A. Gramsci, O državi, Radnička
štampa, Beograd.
Milan Podunavac (1984): Analitske i metodske mogućnosti sintagme
građanskog društva i države, Gledišta št. 7-10.
Rado Riha: Zagata z imenom marksizem, Dnevnik, 5.april 1988
Lino Veljak (1983): Filozofija prakse Antonija Gramscija, Radionica
SIC, Beograd.
Joža in Marija Vilfan (1959): Predgovor, v: A. Gramsci: Izabrana dela,
Kultura, Beograd.
Predrag Vranicki (1961): Historija marksizma, Naprijed, Zagreb.
Slavoj Žižek (1987): Paris 86: Zahteva, ne želja, Mladina, 9. januar,
str.15
Anton Žun (1961): Gramsci in marksistična teorija o državi, Naša
sodobnost št.l in št.2.
Anton Žun (1967): Gramscijeva misel o sintezi filozofije in politike,
Teorija in praksa št.4
Anton Žun (1974): Predgovor, v: A. Gramsci: Izbrana dela, Cankar-
jeva Založba, Ljubljana.
130
Milan Zver
AVTONOMIJA IN HETERONOMIJA
(Prispevek k teoriji "avtonomistične" demokracije)
V pričujoči razpravi želim opozoriti na vprašanje avtonomije
v pluralistično strukturiranih družbenih sistemih.
O demokraciji praktično ni mogoče govoriti nasploh. Naše
razmišljanje o njej je reflektirano skozi analizo odnosa med
heteronomijo in avtonomijo, dveh procesov, od katerih je od-
visna svoboda posameznika in naroda. Sicer je ta tema bila v
pravnih in državoznanstvenih vedah zelo zgodaj teoretsko veri-
ficirana.
Nanaša se na konflikt med posamezno in normirano voljo, ki
v moderni dobi v političnem smislu nastopa ali kot večinska, obča
ali kot volja vseh. Od te "višje" volje, ki je lahko zakonsko in
ustavno normirana (ni pa nujno, načelno lahko gre tudi v t.i.
nekonvencionalnih družbah za neformalno podrejanje "višji"
volji) in ki poseduje monopol prisile, je lahko posamezna volja
odvisna ali podrejena, kar pa seveda zaostri vprašanje njene
svobode. Posamezna volja zato sprejema občo voljo kot nekaj
tujega - heteronomnega. Ta konflikt je poleg totalitarnih držav
še posebej značilen za versko, etnično in kulturnocivilizacijsko
segmentirane skupnosti, kjer uveljavljajo takšni strukturi nepri-
lagojen in zato nekompatibilen t.i. čisti (unitarni) večinski poli-
tični sistem.
ideja avtonomije - opredelimo jo lahko kot sklop samoregu-
lirajočih in samoupravljajočih mehanizmov, ki omogočajo vla-
dati sebe in sebe varovati (postavljati meje) pred sistemom, ki
upravlja in uravnava od zunaj - ima nekakšen konvergentni
"šarm", kise mu ne odrekajo sodobne in manj sodobne levičarske
in desničarske paradigme.
131
»
Na ravni "modeliranja" družbenih odnosov obstajajo različni
načini razreševanja konflikta med heteronomnimi učinki države
in avtonomnimi hotenji civilne družbe. Napetost ali celo konflikt
se torej kaže tako v totalitarnih političnih sistemih kot tudi v
sistemih "dominacije legitimne večine", če so le - ti centralistično
ali unitaristično urejeni.
Odnos posameznika in njegovih socialnih in etničnih agrega-
tov in države (ključno merilo razlikovanja bo pri tem način
integracije sistema) se sistemsko urejuje v glavnem na načine, ki
jih želimo prikazati v tej shemi:
1.	Vertikalna integracija - funkcionalna avtonomija;
2.	Horizontalna integracija -teritorialna (politično-upravna)
avtonomija;
3.	Posredno-parcialna integracija - demokratična avtonomija.
Znotraj teh modelov poznamo vrsto pojavnih oblik.
Prva dva tipa predpostavljata posamezniku kolektiv, npr. stan,
razred, narod ( l.tip) ali enotno ljudstvo (2.tip). Posameznika
dojemata nestvarno, kot del neke celote, brez katere sam, če
nekoliko poenostavimo, ne pomeni nič. Tretji model ima ambici-
jo, da odpravi pomanjkljivosti obeh.
1. Tip vertikalne integracije vključuje različne katoliško-sta-
novske in korporacijske zasnove ter razredno-komunistične sis-
teme svetov, ki se kot t.i. funkcionalne demokracije pojavljajo
kot celovite in totalne rešitve družbene organiziranosti. V okviru
tega modela se lahko uveljavi 1 e funkcionalna avtonomija. Ti
koncepcti temeljijo na podmeni vsestranske socializacije posa-
meznika v kolektivu in popolni integraciji posameznih delov
sistema v celoto. Kolektiv mora posameznika pritegniti in vzeti
čisto vase, daje z njim eno, da bo črpal svojo bitnost in osebnost
samo iz njega. To je zapisal, če nekoliko obudimo spomin na
slovensko predvojno politično misel, Gorazd Kušej.1 Podobno
totalitarno postavko iracionalnega doživljanja skupnosti najdemo
tudi pri M.Adlerju, po katerem lahko posamezniku le skupnost
omogoči svobodo in možnost, da postane neokrnjena, vsestran-
132
ska osebnost.2 S popolno integracijo posameznika v skupnost se
razblinijo tudi vse sistemsko entropične tendence: vsestranski
posameznik v popolni skupnosti je jamstvo stabilnosti sistema
tudi v politični teoriji Carla Schmitta.3 Schmitt, najuglednejši
predstavnik totalitarne politične misli v 20. in 30. letih v Evropi,
je menil, daje liberalni pluralizem v nasprotju z idealom enotnega
in homogenega ljudstva4
Videz pluralne strukture tega modela daje funkcionalno (po
socialnoekonomskih funkcijah) in vertikalno strukturirana
družba (t.i. fevdalni pluralizem). Ta tehnologija omogoča opti-
malen nadzor nad posameznim in posebnim. Dejavnost teh
struktur se usmerja (t.i.zunanja regulacija), s čimer se lahko
trajneje zagotavlja stabilnost sistema. Bistvena manifestacija sis-
temov, ki smo jih uvrstili v ta model je, da so na vseh ravneh
nekompetitativni. Političnega združevanja po teritorialnem
načelu ni, če niso te organizacije organski (se pravi neavtonomni)
deli neke sistemsko dobro integrirane enote. Teritorialno načelo
je podrejeno funkcionalnemu načelu, kar pomeni, da ta model ni
primeren za politično individualizacijo naroda. Tudi posameznik
izgubi svoj politični pomen kot državljan. Po svojem bistvu je ta
model nadpartikularen, totalen, popoln. V njem je poudarjena
ideološka indoktrinacija (vzgajanje ljudi za sistem). Izrazit je tudi
egalitarni sindrom. "Avtonomna" področja (ki dejansko oprav-
ljajo funkcijo ogrodja družbene vertikalne integracije) so predpi-
sana in kot taka ne obstajajo kot avtonomni deli civilne družbe,
ampak kot institucionalni kanali države, ki služijo heteronomi-
ji,ne pa avtonomiji in deregulacij i. Le-ta je v teh sistemih mogoča
delno in ob pogoju, daje zagotovljen nadzorovalni (ali subsidiar-
ni) status države.
Cepitve in različnosti so legitimne le, če so sistemsko in-
tegrativne , torej če ne delujejo v smeri entropije sistema.
Dobršen del slovenske politične misli bi lahko uvrstili v ta
model.5
2. ModelJiorizontalne integracije je liberalen. Ta pozicija
temelji na predpostavki, da večinska demokracija najbolje
133
razrešuje nasprotja med prisilno urejenim občim in avtonomis-
tično usmerjenim posameznim in posebnim ter da le ona lahko
opraviči heteronomijo, ki seji popolnoma ne da izogniti. Obenem
domneva, da čim večja je količinsko (večinska) odločitev, tem
večje so uskladitve posameznih volj z večinsko, ki z aktom
odločitve postane obča.6
Osrednji regulacijski mehanizem v tem modelu je trg (ki je
univerzalnega pomena tako v ekonomiji kot politiki - na tej
podmeni temelji t.i. tržna teorija demokracije7) pri radikalnejšem
tipu liberalne sistemske integracije pa se trg vse bolj dopolnjuje
s korporacijskimi dogovori. K dogovorom in sporazumevanjem
je "nagnjena" t.i intervencijska država, kije pomemben regula-
cijski mehanizem razvite industrijske družbe. To dejstvo je ne-
katere avtorje napeljalo na tezo, da gre za preobrazbo političnih
struktur in za spremembo logike političnega delovanja, ki se od
pluralizma pomika h korporativizmu.8 V tem smislu govorimo o
liberalnem korporativizmu.
Če odmislimo politično teritorialno avtonomijo, kjer sta
decentralizacija in deregulacija delno izvedeni, imamo opraviti z
izrazito horizontalno (mrežno) integracijo. Taje logična posledi-
ca večinske politične demokracije, ki sicer legalizira tehnični
razmik med civilno družbo in politično državo (ki je substančni
pogoj za uveljavitev avtonomije), vendar pa v bojazni pred
entropijo sistema zanemarja in ne dopušča dovoljšnje uveljavitve
specifičnega v družbi, njene heterogenosti in pravic manjšin, ki
so na nek način kot politične subjektivitete izrinjene iz političnega
procesa. Družbene cepitve so legitimne v toliko, v kolikor ne
ogrožajo enovitosti in enotnosti sistema. Vendar po logiki svoje
strukture nudi primerni temelj, da se na njem razvije to, kar
imenujemo demokratična avtonomija.
3. Model posredno-parcialne sistemske integracije upošteva
in legalizira avtonomnost sfer civilne družbe. Ta model temelji
na domnevi, da se popolnejša avtonomija ne more uveljaviti ne
v sistemu vertikalne, ne v sistemu horizontalne integracije (t.j. v
sistemih totalitarne in demokratične heteronomije). Temelji
134
namreč na optimizaciji avtonomnih položajev struktur sistema ter
na priznavanju nujnosti reprezentančne oblike st.ukturiranosti
politike.9 Koncept "avtonomistične" demokracije se navezuje na
Heldovo teorijo demokracije, zlasti je pomembna njegova ute-
meljitev "demokratične avtonomije": posebno naj bo svobodno
in enako v določanju pogojev lastnih življenj in ustavna pravila
naj delujejo v kontekstu raznovrstne politične kulture in sistema
radikalno neenakih ekonomskih sredstev.10
Avtonomistična demokracija predstavlja omejeno integracijo
sistema in tehnologijo humanih ekvivalentov razlik oziroma
družbene partikuliranosti na eni strani in široke možnosti avto-
nomnega (neodvisnega) bivanja na drugi. Ne omejuje se le na
posameznika, ampak tudi na posamezne sloje, strokovne, inte-
resne in druge socialne skupine, etnije in subkulturna gibanja,
skratka na cel spekter civilnodružbene različnosti.
Duh skupnosti, ki ga poudarjata prvi dve varianti, je v tem
primeru močno relativiziran. Relativiziranje s stališča naroda kot
politične entitete in relativiziran je s stališča posameznika -
državljana. To pomeni, da avtonomni poziciji državljana in
naroda zahtevata pretrganje t.i.organskih in nasilnih integrativ-
nih vezi, ki jih predpostavljata prva dva modela. Avtonomno
(samoupravno, deregulirano, samodejno t.j. neodvisno) poli-
tično življenje ne zavrača splošne politične reprezentance, vendar
pa implicira vrsto alternativnih oblik političnega odločanja, kot
neposredna participacija, pa tudi načelo limitiranega večinskega
mehanizma odločanja (proporcionalni sistem) na področju poli-
tičnega podsistema kakor tudi možnosti konsenzualnega
odločanja.
Na pojmovni ravni se demokracija in avtonomija po vsebini
ne ujemata. Med njima vlada napetost. Demokracija se nasploh
dojema kot nekaj, kar je javno in ne zasebno. Njeno "kozmopoli-
tično" pomanjkljivost odpravlja vsebina drugega člena v pojmu
- avtonomija, ki v zaznavi svobode posebnega (segmenta družbe)
dopolni načelo enakosti z načelom različnosti, pravico večine s
135
pravico manjšine. Pojma se lahko torej tudi dopolnjujeta." Av-
tonomistična demokracija" želi simbiozo obojega.
* * *
Če poskušamo povzeti predstavljene tipe odnosov med hete-
ronomijo in avtonomijo, ki pomenijo sistemske pogoje poli-
tičnega obstoja in življenja posameznika in naroda kot političnih
subjektov, bi morali za 1. tip omeniti to, da temelji na hotenju
institucionalnega zagotavljanja možnosti za odpravo napetosti
med skupnostjo in posameznikom, istovetnosti vladanih in vla-
dajočih (normirana obča volja = volja vseh). Nadalje predpos-
tavlja družbeno harmonijo, ki jo lahko zagotovi le nekonflitna
narava družbene strukturiranosti. Temu paje politični pluralizem
tuj. Reprezentančni demokraciji predpostavlja plebiscitarno de-
mokracijo. Od tega modela, za katerega je značilen tudi izrazit
ideološki naboj, smo se v Jugoslaviji poslovili.
Na drugi strani "liberalni" koncept zavrača vertikalno in-
tegrativnost sistema, idejo istovetnosti med vladajočimi in vla-
danimi, legalizira razmik med državo in civilno družbo, temelji
na načelu večine, politične enakosti in mehanizmu trga kot
temeljnemu regulatorju ekonomskih in političnih odnosov in
razlik. Domneva, daje heteronomija neizogibna cena demokra-
tičnega sistema. Temeljni politični subjekt je državljan, narod pa
je popolnoma zanemarjen.
Najdoslednejšo avtonomistično pozicijo zagovarja tretja
zvrst,ki se zavzema za maksimalizacijo stopnje samouprave in
nasploh samouravnave posameznih segmentov civilne družbe
(posameznika in t.i manjšin), zagovarja idejo "minimalne
države", deregulacije, problematizira večino, reprezentančni
način odločanja dopolnjuje z oblikami participacije.
136
OPOMBE
1.	G. Kušcj, Sodobna demokracija, Ljubljana, 1933, s.56; Zgodnji
Kušej je zagovarjal načelo "narodne demokracije". Menil je, da
bistvo demokracije leži v težnji, da se odpravi napetost med posa-
meznikom in družbo. Istovetnost med njima se lahko doseže takrat,
ko posameznik svojo voljo podredi volji naroda.
2.	M. Adler, Politische und soziale Demokratie, Berlin, 1926, S.165.
3.	Carl Schmitt je vplival na Kušejevo politično misel s tezo o "nujnost
popolnega zlitja edine stranke z državo", ibid.61.
4.	Ključno merilo Schmittove politične misli je stabilnost sistema.
Sistem mora biti zato zgrajen tako, da omogoča najneposrednejši
stik naroda (ljudstva) in voditelja. To zagotavlja enotnost, le ta pa
stabilnost. Nestabilni parlamentarni demokraciji je predpostavil
državo, ki jo upravlja ena sama stranka. Več v Die geistgeschich-
tliche Lage des heutigen Parlamentarismus, Muenchen - Leipzig,
1926 in Staat, Bewegung, Volk, Hamburg, 1933 itd.
5.	O tem več v moji razpravi Samoupravni korporativizem in korpor-
ativno samoupravljanje, R 2000, št.48-49/1990.
6.	H. Kelsen, Vom Wessen und Wert der Demokratie, Tuebingen,
1929, S.9. Kelsen definira svobodo posameznika kot neodvisnost
njegove volje od volje drugih.
7.	Prvi, ki je logiko delovanja ekonomskega sistema povezal s poli-
tičnim sistemom, je bil ekonomist J.Schumpeter v delu Kapitalis-
mus, Sozialismus und Demokratie. Njegov najbolj znan naslednik
je Anthony Downs (glej Ekonomische Theorien der Demokratie,
Tuebingen, 1968).
8.	V 70. letih je bila v Zahodni Evropi nadvse zanimiva razprava o
neokorporativizmu. Glej zlasti: L. Panitch, Social Democracy and
Industrial Militancy, Cambridge, 1976, Ulrich von Alemann - Rolf
G. Heinze, Verbaende und Staat. Vom Pluralismus zum Korpora-
tivismus, 1981 itd.
9.	V tem smislu povzemam Noackovo trditev, da je reprezentativna
demokracija edina uresničljiva oblika moderne demokracije (Was
ist Politik?, Muenchen, 1976, S.129).
10.	David Held. Modeli demokracije, Ljubljana, 1983, S.273.
137
Leo Šešerko
OD NARAVOSLOVNEGA K DRUŽBENEMU
POJMU EKOLOGIJE (II)
Javnost raziskovanja
Poleg izpostavitve interdisciplinarnosti in opustitve etične
omejitve eksperimenta na vse, kar je onkraj človeka in
ogroženosti "njegovega" zdravja, je nadaljnja temeljna
razsežnost ekologije kot znanosti njena funkcija v javnosti ter
funkcija javnosti v tej znanosti. Znanost je vselej posredovala
svoje postopke, metode in rezultate javnosti. Toda veliki deli
raziskovalnih projektov so dobivali oznako "strogo zaupno".
Zaradi komercialnih razlogov ali zaradi svojega strateškega na-
cionalnega pomena, ki so ga imeli za državno varnost in blaginjo.
Kolikor je znanstveno raziskovanje izključno zasebna zadeva
posameznika ali države, ki je nedostopna javnosti, je hkrati
izključena iz pluralne presoje. Ekološko je tisto raziskovanje, ki
ne predstavlja ogrožanja interesov in zdravja enega dela družbe
in življenjskih pogojev naravnih vrst, kar je oboje neločljivo eno
od drugega. Ekologija kot znanost torej ne prenese odsotnost
javnosti, s tem pa tudi ne takšne institucionalne organizacije, ki
je povezana s kakim socialnim monopolom oz. monopolom nad
delom narave oz. stvarmi v naravi in iivljenskimipogoji naravnih
vrst.
Ob današnji mnogostranski ekološki ogroženosti so ekološka
znanstvena odkritja uveljavljena in družbeno relevantna šele
takrat, ko so splošno dostopna javnosti in ko je ljudem
omogočeno, da se posameznim ekološkim in zdravstvenim tve-
ganjem izognejo, ker jih poznajo. Iz zgodovine ekoloških nesreč
je mogoče izluščiti neko potezo, kije zanje značilna: zdravstvene
škode, destabilizacija ravnotežja v biotopih in porušenje življenj-
138
skih ciklusov med naravnimi vrstami je bilo vselej mogoče, kadar
ljudje niso poznali niti slutili, kakšne destruktivne posledice bo
imel nek tehnični postopek, neka institucionalna odločitev ali
preprosto neka človeška dejavnost, ki se zdi na prvi pogled
koristna.
Glavne razsežnosti ekološke ogroženosti posameznika danes
niso ugotovljive z njegovimi osebnimi, telesnimi in intelektual-
nimi spoznavnimi zmožnostmi: vohom, vidom, tipom, okusom
in sluhom. Z njimi posameznik ne more odkriti prisotnosti
jedrskega sevanja, ne težkih kovin v hrani ali zraku in pitni vodi,
ne visokotoksičnih žlahtnih plinov. Le del ekoloških problemov,
kot so hrup, dim, slab in neprijeten okus, je posamezniku nepo-
sredno opazen. To je le vrh ledene gore ekološke problematike,
ki io lahko odkrije znanstveno raziskovanje.
Pri tem je značilno, da lahko znanstveni postopki in mehaniz-
mi za ekološko raziskovanje nastajajo le iz postopkov, s katerimi
je bila ekološka kriza povzročena: iz jedrskih, kemičnih, genet-
skih, tehničnih raziskav in inovacij. Bistvenega pomena zato je,
da raziskovalci niso talci nekega gospodarskega ali državnega
interesa, kijih sili, da le enostransko razumejo in vrednotijo svoje
delo in da ne vključujejo ekološke dimenzije v ost svojega
raziskovalnega dela. To je element celo njihove osebne varnosti
in zaščite njihovega lastnega zdravja. Dejstvo namreč je, da je
zgodovina raziskovanja zadnjih 200 let polna tragičnih primerov
raziskovalcev, ki niso slutili ekološke in zdravstvene problema-
tičnosti svojih raziskovalnih postopkov in eksperimentov in so
zato postali prve zdravstvene in s tem ekološke žrtve teh svojih
inovacij.
Ekologija kot znanost je neogibno povezana z javnostjo svojih
rezultatov: ali tako, da ljudem, katerih življenjsko okolje je
ogroženo, s tem pa seveda tudi potencialno celokupna ekosfera,
z javno reprezentacijo svojih rezultatov omogoči, da si lahko
individualno obvarujejo zdravje in življenje, ali pa tako da sproži
politično odločanje, ki ima za rezultat legalizirano varovanje
139
zdravja in življenja ljudi in drugih naravnih vrst oz. ravnotežja v
njihovi reprodukciji.
Moralni, legalni in politični status ekologije
.Že sama povezanost ekologije z javno prezentacijo njenih
rezultatov razodeva demokratični naboj te znanosti in družbene
prakse. Hkrati pa razodeva njeno šibko mesto, kajti raziskovanje
je pogosto predmet ekskluzivnih in monopolnih gospodarskih in
političnih interesov, včasih tudi vsenacionalnih. Ti interesi so
izrecno nasprotni javnemu obravnavanju novih odkritij in tehno-
loških postopkov. Raje sprejemajo ekološke škode kot da bi
dopustili javno razgrnitev raziskovalnih in ekoloških tveganj.
Seveda poskušajo te škode omejiti. Pri tem pa se ravnajo po
načelu minimiziranja ekonomskih stroškov in maksimiranja pri-
vatnih ali nacionalnogospodarskih ali strateških učinkov. Če
problematika ekološke škode ni javno obravnavana, tudi ne more
biti legalno limitirana in je njeno omejevanje prepuščeno arbi-
trarnim individualnim odločitvam. Takšno odločanje pa ima za
običajen rezultat podcenjevanje zdravstvenega in ekološkega
tveganja tako dolgo, dokler škode po poteh reprodukcije oz.
rušenja ravnotežij med naravnimi vrstami ne postanejo znane.
Takrat si javnost oz. njen segment prične prizadevati, da bi se
tem škodam izognila, zato jih poskuša najprej sploh narediti za
javno zadevo. To pomeni, da jim poskuša pridobiti politični
status.
Vendar je odvisno od političnega sistema, po kakšni poti
posamezna oblika polucije dobi legalni status. V avtoritarnih,
neparlamentarnih političnih ureditvah je takšna pot najdaljša in
najtežja in zato zdravstvene in ekološke škode najbolj obsežne,
preden so sprejeti ukrepi za njihovo preprečevanje. Dober primer
za to je nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu. Potrebna je bila
tehnična nesreča najvišje stopnje, daje v Sovjetski zvezi uporaba
140
jedrske energije za pridobivanje električnega лка postala sploh
kakorkoli vprašljiva. Pred tem so ta raba in tehnološki postopki
v ta namen veljali kot brezpogojno zanesljivi, v javnih medijih
ni bilo nikakršnega mesta za izražanje vprašljivosti njihovih
ekoloških učinkov.
Izražanje dvomov v ekološko upravičenost takšne tehnologije
pa je veljala kot spodbijanje samih temeljev veljavne politične
ureditve in torej kot potencialno protidržavno delovanje. Nesreča
v Černobilu je zelo nazoren primer za problematiko pridobivanja
javnega statusa nekega ekološko problematičnega tehnološkega
postopka. Vendar je mogoče najti mnogo primerov v tretjem
svetu in v deželah "realnega socializma", v katerih so bile
potrebne ekstremne zdravstvene in ekološke škode, preden so
sploh lahko postale javna zadeva: onesnaženje bajkalskega jezera
in popolno uničenje življenja v brezštevilnih potokih, rekah,
jezerih in morjih; izsekovanja amazonskih pragozdov; proiz-
vodnja s PCB v semiški tovarni Iskra itn.
V parlamentarnih političnih ureditvah pa si polutivni tehno-
loški postopki pridobijo javni status glede na oblikovanje parla-
menta: kjer je ta voljen proporcionalno, imajo tudi manjšine
možnost neposrednega političnega artikuliranja in usmerjanja
pozornosti javnosti v zakonodaji. Najbolj izrecno to počno
manjšinske ekološke oz. zelene stranke in gibanja. Nj ihov izrecni
motiv obstoja je ravno politično artikuliranje ekoloških in zdrav-
stvenih tveganj raziskovalnih in tehnoloških postopkov. Njihov
politični vpliv je obratno sorazmeren javni percepciji globalne in
individualne ekološke ogroženosti, hkrati pa tudi porušenosti
cikličnih krogov reprodukcije naravnih vrst.
Globalizacija ekološke krize pa je imela za rezultat tudi
načelno ekologizacijo vsakršnih političnih grupacij, ne glede na
njihova stališča in ravnanja v konkretnih primerih polucije.
Politične grupacije se razlikujejo med seboj torej le po ekspertnih
ocenah, kakšne so dopustne meje polucije v različnih situacijah,
tehnoloških postopkih in biotopih ter katere so nedopustne.
141
V teh pogojih dobiva politično odločanje o ekološki proble-
matiki značilnosti spopada med eksperti, ki ocenjujejo zdrav-
stvene in ekološke škode. Hkrati pa igrajo dominatno vlogo v
parlamentarnem odločanju ključne industrije in gospodarski in-
teresi, ki si prizadevajo za stabiliziranje gospodarskih pogojev
glede na ekološke omejitve. Uvedba ekoloških omejitev za
določene tehnološke postopke lahko naredi določene oblike po-
tuti vne industrijske proizvodnje za gospodarsko nekonkurečne.
Tiste industrije, ki so bile prisiljene zmanjšati svojo polucijo
in proizvajajo z višjimi stroški zaradi čistilnih naprav, zaprtih
tehnoloških krogov, opuščanja cenejših in bolj polutivnih materi-
alov in njihovo nadomeščanje z dražjimi in manj polutivnimi, si
na političnem terenu, v parlamentu, s svojimi ekspertnimi mnenji
in svojim političnim vplivom prizadevajo za globalno stand-
ardizacijo industrijske polucije.
To seveda velja le za javno percipirano in zakonsko legalizi-
rano oziroma standardizirano polucijo. Vendar se na tak način
izoblikujejo gospodarski interesi, ki so zainteresirani za razkri-
vanje nelojalne konkurence, ki jo omogoča proizvodnja brez
upoštevanja varstva okolja. Ekološko motivirano raziskovanje
zato ne ostaja čista moralna poza, ali zgolj "slaba vest" razisko-
valcev, ki morajo ravnati proti svojemu prepričanju, ko profe-
sionalno razvijajo poiutivne raziskovalne in tehnološke pos-
topke.
Obstajajo močni gospodarski interesi, ki podpirajo ekološko
motivirano raziskovanje, in seveda njegovo politično legalizi-
ranje in sankcioniranje, da industrija deluje vsaj globalno v
približno enakih pogojih kar zadeva omejevanja polucije.
Obenem pa obstajajo tudi močni politični interesi za zakonodajno
omejevanje polucije in rušenja reproduktivnih ciklov naravnih
vrst, ki so povezani z moralno, osebno in nacionalno skrbjo za
zdravje ljudi in ravnotežje v naravnih biotopih. Kajti ta skrb je v
parlamentarnih političnih ureditvah, zlasti tistih s proporcional-
nim volilnim sistemom, honorirana z uspehom v zastopanosti v
parlamentu.
142
V političnih ureditvah z večinskim političnim sistemom,
kakršen je značilen za Veliko Britanijo in Združene države
Amerike, pa se ohranjata le dve veliki politični grupaciji oz.
stranki, med katerimi se razlike v profiliranosti v pogledu
ekološkega interesa še bolj zabrišejo kot v parlamentarnih de-
mokracijah s proporcionalnim volilnim sistemom. Tu dobijo
namesto parlamenta odločujočo vlogo javni mediji, sodna oblast
in inšpekcijske službe. Kot neodvisne javne moralne instance
prevzemajo skrb za javno blaginjo, katere bistveni del je postalo
ohranjeno naravno okolje.
Vendar njihovo delovanje ni avtonomno, temveč je neposred-
no povezano z raziskovanjem ter formiranjem neodvisnih eksper-
tov, ki so pripravljeni v upravnih postopkih nastopati kot iz-
vedenci, strokovno in raziskovalno utemeljiti omejitve polutiv-
nih tehnoloških postopkov. Takšno sodelovanje pa se ne
vzpostavlja zlahka zaradi disciplinarnih paradigem v posameznih
znanstvenih disciplinah, kjer se ekskluzivizem discipline repro-
ducira skupaj z raziskovalnim ekskluzivizmom, ki že samo per-
cepcijo ekoloških omejitev instinktivno zavrača kot dvojno ome-
jitev lastne znanosti: kot omejitev popolne razpoložljivosti na-
ravnih in raziskovalnih predmetov, se pravi kot omejitev
tradicionalno pojmovane "raziskovalne svobode", po kateri
znanstveniku ne more biti nič prepovedano, in drugič kot ome-
jitev zaradi pripoznavanja kompetentnosti sorodnih ali konku-
renčnih znanstvenih disciplin, ki v takšni situaciji začnejo veljati
kot podaljšani oz. konkurenčni teren za verifikacijo.
Kompleksnost ekologije, ki je vir njene težavnosti, je torej
dvojna: vzpostaviti se mora po znanstvenih kriterijih, hkrati pa
mora v dveh dimenzijah prekoračiti tradicionalno koncepcijo
znanosti. Delovati mora na kompleksnem področju ekosfere, ki
zahteva upoštevanje izredno obsežnega predmetnega področja,
medtem ko se znanost rada zateka k enostavnemu modelu in
eksperimentu le v omejenem segmentu. Nasproti temu mora
funkcionirati interdisciplinarno. In ne more brez upoštevanja
tehnoloških učinkov ter moralnega, legalnega in političnega
statusa svoje aktivnosti.
143
BIBLIOGRAFIJA:
Adorno, Theodor W. und Max Horkheimer: Dialektik der Aufklaerung,
Philosophische Fragmente, Suhrkamp, Frankfurt am Main
1981.
Capra, Fritjof: The Tao of Physics, Berkely, London 1975.
Capra, Fritjof: The Turning Point, Berkeley 1981.
Cif rie, Ivan: Prilog istraživanju ekoloških pokreta, Scientia Yougosla-
vica, Vol. 14, br. 3-4, str. 205-224.
Cifrić, Ivan: Socijalna ekologija, Prilozi zasnivanju discipline, Globus,
Zagreb 1989.
Commoner, Barry: The Closing Circle, Nature, Man & Technology,
Bantham edition, New York 1974.
van Doomik, N. G., Frančišek Asiški, Brat in prerok za naš čas,
Ljubljana 1983.
Ecology and Religion in History, Ed. by David and Eileen Spring,
Harper & Row, New York 1974.
Feyerabend, Paul: Wissenschaft als Kunst, Suhrkamp, Frankfurt am
Main 1984.
von Galli, Mario: Frančišek Asiški Življenje za prihodnost, Mohorjeva
družba. Ljubljana 1976.
Plut, Dušan: Slovenija, zelena dežela ali pustinja, KRT, Ljubljana 1987.
Požamik, Hubert: Alternative, poti in stranpoti napredka, KRT,
Ljubljana 1985.
Požamik, Hubert: SOS za naravo in človeka, Domus, Ljubljana 1988.
Prigogine, L: From Being to Becoming, Freeman, San Francisco 1979.
Rifkin, Jeremy: Entropy - A New World View, New York 1980.
Supek, Rudi: Ova jedina zemlja, Idemo li u katastrofu ili Treću revo-
luciju?, SNL, Zagreb 1978.
Spisi sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare, Mohorjeva družba, Celje 1982.
Strohni, Holger: Friedlich in die Katastrophe, Eine Dokumentation
ueber Kernkraftwerke, Zweitausendeins, Frankfurt am Main
1981.
Sveto pismo nove zaveze, Ljubljana 1984.
.Župančič, Andrej O., Zdravstvene posledice ionizirajočega sevanja v
Sloveniji, SAZU, Ljubljana 1988.
144
Klemene Andrej
POLITIKA JEDRSKE ENERGIJE
(drugi del)
Jedrski "boom" v 70-ih letih
Pokazali smo, da "atomski boom" v sedemdesetih letih ni
neposredni rezultat t.i. "naftne krize". Vendar je ta kriza točka
obrata v celotni energetski politiki razvitih zahodnih držav inje
obenem vrhunec vzpona jedrske energije in začetek konca njene-
ga komercialnega izkoriščanja v sedanji obliki. Natančno pove-
dano - šele "energetska kriza" oz. njene posledice sploh vzpos-
tavijo pogoje za oblikovanje tistega, kar bi se lahko upravičeno
imenovalo "energetska politika". Celo pri izrazito liberalistično
usmerjenih strankah je prevladalo spoznanje o nujnosti k progra-
mu in ne k trgu naravnane energetske politike. Čeprav so se, tako
kot nemški CDU in FPD, zapletale v protislovja med dolgoročno
politično strategijo in "ordnungspolitisch saubere Loesungen",
se pravi rešitvami, ki naj ne bi omejevale svobodo kapitala.
V prvem trenutku se je zdelo, da je jedrska energija tista
alternativa, ki bo kljub dražji nafti omogočala nadaljevanje rasti
porabe energije. Zato je takrat veljalo, da je v nekem naravnem
sorazmerju z rastjo bruto narodnega dohodka.
Njegova rast je iz imperativov socialnega miru in svetovne
konkurenčnosti nujni pogoj stabilnosti sistema, v katerem "pri-
vatnost" pomeni, da potekajo investicijske odločitve izključno po
kriterijih tržnih imperativov in so izvzete iz kakršnegakoli nor-
mativnega oz. ad ministrativnega ali političnega urejanja. Za
obsežne "nacionalne" jedrske industrije, ki so v začetku 70-ih let
obratovale le s 56% izkoriščenostjo kapacitet,23 so to bili kar se
da ugodni pogoji za vnovčenje mita o tako ceneni električni
energiji iz atoma, "da se ne bo splačalo vgrajevati števcev", kot
je trdil pregovor iz konca šestdesetih let. Mir brezskrbnega
145
življenja brez dela, ki pa ohranja produktivistično in falično
mitologijo strojev, moči, gospodovanja naravi in "prostem času"
oziroma "času družene nujne konsumpcije" in se realno naslanja
na dolgotrajno obdobje povojne ekonomske prosperitete v
okvirih keynesijanske socialne države.
V	letih 1971-1975 je bilo naročenih v razvitih državah kar 169
reaktorjev in 64% teh bi dobavile ameriške družbe. Skupno
število v ZDA naročenih reaktorjev je v letu 1973, ko je tam
obratovalo vsega skupaj 25 nukleark, doseglo čez 220 elektrarn
(glej grafikon l)24 in pričakovali so, da bo do leta 2000 doseglo
1000 elektrarn. Podobna eksponenčna rastje bila načrtovana tudi
v drugih razvitih deželah in številnih novoindustrializiranih
deželah (spomnimo se, da smo imeli tudi pri nas sredi sedem-
desetih let v načrtu gradnjo 14 nukleark do leta 2000). Toda že
bežen pogled na grafikon nam pokaže doseženo realizacijo teh
pričakovanj. Zadnje naročilo za izgradnjo elektrarne v ZDA, ki
ni bilo bodisi preklicano bodisi preloženo, datira v leto 1973.
Leta 1985 je v ZDA skupno število nukleark, ki so kdajkoli
obratovale, komaj preseglo številko 100.25 Trendi realizacije so
podobni tudi v drugih visokorazvitih kapitalističnih deželah, z
izjemo Francije in deloma Japonske.
V	Zahodni Evropi so naročniki odpovedali kar 45% vseh
naročil, ki so bila podpisana za nove jedrske naprave od leta 1972
dalje in proizvajalci so izgubili od 10 do 18 milijard $.27
Nekateri, kot npr. Traube28 razlagajo ta obrat z naraščajočimi
težavami, s katerimi so se soočile firme takoj, ko so takorekoč
čez noč prešle iz eksperimentalne in manufakturne proizvodnje
nukleark na industrijsko.29 Pri tem so, bolj na podlagi matema-
tičnih špekulacij kot pa izkušenj, računale na ugodne učinke
"economy of scale", se pravi na to, da bo povečanje kapacitet
linearno zmanjševalo specifične stroške na kWh proizvedene
elektrike. "Kapaciteta elektrarne je od poizkusne atomske
elektrarne Kahl, kije začela obratovati 1962 z močjo 15 MW,
narasla na 1200 MW atomske elektrarne Biblis (začetek obrato-
146
vanja 1973). To pomeni samo v 11 letih 80-kratno rast zmo-
gljivosti in 10-kratno rast vseh gradbenih stroškov na centralo."
(Strohm: "TRIBUNA" 1984,)
Toda z enormnim večanjem kapacitet so se eksponenčno
večale tudi težave, zlasti pri vprašanjih varnosti obratovanja, za
katero se je izkazalo, da so jih podjetja podcenjevala. "AEC je
našla v letu 1974 pri 1288 inšpekcijah 3333 varnostnih
prekrškov. Istočasno paje bila AEC izpostavljena močnim napa-
dom zaradi svojih ohlapnih varnostnih kontrol. IAEA paje imela
popolnoma nezadovoljivo varnostno kontrolo in resnih posledic
v tem primeru ne bi nikakor smeli čutiti proizvajalci." (Ibidem,
str. 11). Zaradi težav v obratovanju, o katerih je bila javnost v
najboljšem primeru le skopo in pomirjujoče obveščena, so se
zaostrovale varnostne norme, kar je podaljševalo gradnjo in s tem
in
seveda povečevalo stroške. Na grafu 2 lahko vidimo povprečno
časovno rast izgradnje jedrskih elektrarn od leta 1971 do leta
1986 v ZDA, ki, resnici na ljubo, odstopa navzgor od svetovnega
povprečja, vendar dokaj dobro ilustrira celoten trend, od katere-
ga značlno odstopata le Francija in Japonska, s povprečjem med
5 in 7 leti. Vsaj za Francijo je vprašljivo ali je krajši kon-
strukcijski čas zgolj posledica racionalne, državno planirane in
vodene politike "vse na nuklearno elektriko" ali tudi podcen-
jevanja varnostnih norm. Centralistična država kakršna pač Fran-
cija je, to lahko vsaj nekaj časa prikriva in ovira nastanek in
razvoj kritične javnosti.31
Advokati jedrske industrije pa za zamude in podaljšane grad-
bene roke krivijo predvsem popustljivost državnih instanc pred
pritiski nasprotnikov jedrske energije in lokalnega prebivalstva.
Strah politikov pred izgubo volilcev je povzročil naraščajoče
pritiske na državne službe glede zaostrovanja varnostnih norm in
podaljšane postopke za izdajo gradbenih in obratovanih dovol-
jenj. Ti so rezultati vključevaja nasprotnikov jedrske energije in
predstavnikov lokalnega prebivalstva v upravne postopke,. Za
jedrsko industrijo nekonkurenčnost JE ni posledica "ekonomskih
stroškov", temveč politične intervencije, z jasno tehnokratsko
147
predpostavko, da so stroški odločanja zgolj stroški ekonomskih
kalkulacij, ne pa tudi stroški legitimacije oz. "produkcije zaupan-
ja". Tehnokratom simptomatično uhaja, da šele " produkcija"
zaupanja, normalnosti in discipliniranih teles univerzali-
zma "prostor-čas" homo oeconomicusa. Tako mora kapitalistična
država investirati v ohranjanje mita znanstveno- tehničnega na-
predka, ki se ohranja prav s strategijo vključevanja prizadetih v
planerske in nadzorne postopke. V teh se " neposredno prizadeti"
soočijo s svojo nemočjo nasproti "neposredno vključenim". Ta
nemoč izvira iz samih občevalnih form, ki kot enake obravnavajo
dve strukturno neenaki "interesni skupini", med katerimi je
druga organizirana prav na način, ki prvi preprečuje razumevanje
dejanskih povezav. Da pa bi "legitimacija s postopkom"( Offe )
lahko opravljala svojo sintetično družbeno funkcijo mora, ta
strukturna neenakost ostati prikrita obema. V tem je "ideo-
loškost" normativne racionalnosti, ki se hoče legitimirati iz-
ključno s formo samega postopka.
Jurifikacija kot depolitizacija
Učinek tega izkustva nemoči znotraj depolitiziranega zakon-
sko reguliranega občevanja lahko vodi bodisi do resignacije, ki
se kaže v "izstopu" ali v navzemu "militantne drže". (Oba
"vedenjska vzorca" pa ne spodkopavata s samo formo prikritega
cilja - depolitizacije, temveč jo utrjujeta, prvi s tem, ko implicitno
priznava birokratske "pristojnosti za odločanje" in drugi s tem,
da ga latentno spodbija samo za ceno lastne kriminalizacije )
bodisi v politizacijo, se pravi konflikt okoli samih form, ki
regulirajo občevanje. Tu pa imamo opravka s tipom konflikta, v
katerem bi postalo sporno "ali naj bi določeno temo sploh
prepustili proceduram državnega odločanja ali pa bi bilo potreb-
no najti odločitev po drugi poti, in to s kršenjem monopola na
urav navanje, ki si ga lasti država in s tem tudi s kršenjem za to
določenih zakonitih sredstev in poti. V prvem primeru razpravl-
148
jamo o legitimnosti kake odločitve, v drugem primeru pa o
vprašanju, ali je državni sistem odločanja sploh zmožen spre-
jemati legitimne odločitve po določenih merilih uporabne vred-
nosti.
V	prvem primeru gre za spor v okviru državne politike, v
drugem pa za poskus "razdržavljanja " politike, v katerem se ne
upošteva ali celo sploh spodbija državne pridržke uravnavanja. "
(OFFE: Razmišljanja in hipoteze k problemu politične legitima-
cije^ 1984, 177/78).
V	naslednjem poglavju bomo videli, da pomeni prav državna
strategija "kriminalizacije" konflikta na prvi ravni ob nesposob-
nosti množičnih strank, da absorbirajo vsebino konflikta okoli
atomske energije, začetek prehoda na pos kus "razdržavljanja"
politike. Ta se empirično manifestira z iz gubo vodilne vloge
združenj za zaščito okolja in lokalnih občanskih iniciativ in
njenim prenosom na različne "zelene" skupine. Na tej ravni pa
odpovejo tudi teoretski prijemi liberalnega družboslovja, ki na
prvi ravni še lahko obravnavajo konflikt v okviru enačbe o dveh
"interesnih skupinah" (bodisi "zagovorniki JE", "nasprotniki
JE", "lokalne interesne skupine", "globalne interesne skupine").
Na drugi ravni paje zaradi omejenosti svojega horizonta prisil-
jena apriorno zagovarjati red, pravne postopke in "načela de-
mokratične urditve", ker ji samo ta teren omogoča normalno
analizo, v kateri se brez glavobola obravnava kot enako nekaj,
kar je dejansko neenako. Toliko sovpadejo z liberalnimi pobuda-
mi o vključevanju nasprotnikov jedrske energije v pristojna telesa
za odločanje, katerih intenca ni v tem, da bi neposredno prizadeti
lahko prisiljevali državo k nekem smiselnem upoštevanju na
uporabno vrednost usmerjenih norm, temveč je obratno, poizkus
stabilizacije prav tistih občevalnih medijev, ki postajajo skozi
konflikt predmet latentnega dvoma.
Kriteriji stroškov pri implementaciji sodobnih tehnologij so
torej različni za industrijo in državo. Medtem ko prva kalkulira
le tržno racionalno v smislu neposrednih, kratkoročnih stroškov
in dobiti, pa mora druga med stroške vključevati tudi tiste stroške
149
"produciranja odločitev", ki zagotavljajo eliminacijo latentnih
konfliktov okoli odločitvenih pristojnosti in tako ohranjajo legit-
imnost izrecne pristojnosti države. Vendar mora država zaradi
odvisnosti svojega "materialnega inputa", če uporabi Luh man-
novo terminologijo oz., od akumulacije kapitala, v teh svojih
prizadevanjih poslovati ekonomsko racionalno. Ne more enos-
tavno težiti k maksimalni možni legitimnosti, ki bi izvirala iz
vsebinsko smiselnih norm, temveč mora težiti k minimalizaciji
stroškov ob hkratni maksimalizaciji legitimnosti. Rezultat te
protislovne navezave je birokratska racionalnost formalnih norm
sankcioniranja s postopkom (ki ustreza Webrovem modelu nor-
mativne racionalnosti), ki paje kot legitimacijsko sredstvo učin-
kovito le dokler pravna forma zakriva vsebinski nesporazum in
ljudje naivno pričakujejo, da že zgolj pravilno vodeni postopki
vodijo k pravilnim odločitvam. Vključevanje ljudi v te postopke
s ciljem preprečevanja erozije zaupanja v postopkovno legitim-
nost pa samo po sebi nima nekega posebnega pomena. Lahko
pomeni tako totalitarizacijo normativne racionalnosti, kot tudi
nasprotno - izgubo zaupanja v postopek, izključno pristojnost
države ali celo dvome v kriterije te racionalnosti same. Dejanski
učinki te taktike "vključevanja" so tako odvisni od družbenih
bojev oziroma od tega, katera perspektiva (v smislu socialne
dinamike kontinuitete protislovja logičnega antagonizma med
tremi modernimi razredi) bo "hegemon" v teh bojih, pri čemer
je zelo pomembno, ali bo antagonizem potekal v posredovanju
med demokratičnimi institucionaliziranimi in neinstitucionalizir-
animi občevalnimi formami ali kot "razredni boj" med njimi.
Ta dolg izlet v stranski motiv sem si privoščil, da bi pojasnil
nemožnost naslanjanja zgolj na ekonomske kriterije v legitima-
cijskih težavah države pri implementaciji neke hipertehnologije
tipa JE in njihove politične posledice. Toda, da bi lahko pojasnili
oblike ekonomske intervencije sodobne države, se moramo še
nekaj časa ukvarjati z "ekonomiko JE".
150
Zgolj regulativna vloga države - vzrok za kolaps je?
Richard K. Lester je v svojem članku "Rethinking Nuclear
Power" razčlenil vzroke za polom jedrske energije v ZDA. Taje
po njem rezultat:
1)	sistema ekonomske regulacije države, ki kontrolira vračilo
vlaganj z regulacijo cen oz. profitnih stopenj. Gre torej za
državno omejitev monopola nad električno energijo kot blagom,
za katerega ni bližnjih substitutov, ki zavezuje proizvajalce
elektrike k "razumnim cenam".
2)	Omejitev cen s strani državnih komisij je onomogočila
pokritje nepredvidenih in naraščajočih stroškov gradnje JE, ki so
posledica pomanjkljivih finančnih konstrukcij na eni strani in
zamud zaradi v začetku pomanjkljivih predpisov in njihovega
enormnega naraščanja, ki je posledica političnih pritiskov.
3)	Nejasnosti, kaj bo z odlagališči visoko radioaktivnih odpad
kov. Za te bi morala poskrbeti federalna vlada, vendar se kongres
ni držal koledarja, ki ga je sam sprejel glede aktivnosti na tem
področju (politološko bi se temu rekio "neodločanje" oz. "non
policy").
4)	Neugodnih finančnih pogojev v času inflacije in visokih
obrestnih mer, ki najbolj otežujejo prav kapitalno intenzivne in
vesticije.
To je ob ostalih faktorjih povzročilo dvig konstrukcijskih
stroškov od približno 8000 $/kW za elektrarno zgrajeno leta
1975, na 23000 $ za elektrarne dograjene v letih 1983-85,
medtem ko naj bi v letu 1986 povprečni stroški za 10 dograjenih
elektrarn dosegli 3100 $ na kW. Pri tem samo podaljšanje časa
gradnje s 5 let (kar je povprečen čas gradnje po kapacitetah
približno ek vi valentnim termocentralam na premog) na 10 let,
ob sicer popolnoma enakih direktnih investicijskih stroških,
podraži objekt za približno 40%, izključno zaradi inflacije in
naraščajočih stroškov financiranja.3"3
151
Toda tudi podaljševanje časa gradnje ne more biti univerzalno
pojasnilo za naraščanje stroškov, saj je bila nuklearka River Band
v Luisiani, ena izmed dveh, ki sta bili v zadnjem času edini
zgrajeni v manj kot sedmih letih, med najdražjimi sploh. Osnovni
problem mora biti nekje drugje in Lester odkrije, da so rasli
neposredni stroški v zadnjem obdobju po letni stopnji 8%. "Kaj
je povzročilo rapidno rast neposrednih stroškov? Vse vhodne
kategorije so prispevale k rasti, toda najbolj spektakularno so
rasli stroški dela. Po zadnjih ocenah je povprečen znesek
stroškov za ročno delo, merjen v delovnih urah na kilowatt
kapacitet, narastel za štirikrat od zgodnjih sedemdesetih let.
Potrebna vlaganja v inženiring in tehnične servise pa so rasla za
faktor več kot 10. Ti dve kategoriji dela zdaj predstavljata 2/3
neposrednih storoškov konstrukcije nuklearke. Rast stroškov
dela je lahko deloma posledica splošnega padca produktivnosti
načrtovalnega dela v ZDA. Vendar pa v večjem obsegu trend
odraža močno povezavo tehnoloških, organizacijskih in
menadžerskih in regulatornih faktorjev, kije posebnost jedrske
industrije." (Lester: 1986, 25) Lester potem pokaže, da je
naraščanje stroškov predvsem rezultat naraščajoče kompleksnos-
ti jedrskih central ob ohranjanju fragmentalizirane industrijske
strukture nuklearne industrije. Ta je skupaj z razdrobljeno
strukturo ameriške proizvodnje električne energije, v kateri z
80% prevladujejo privatna podjetja, večinoma komaj toliko veli-
ka, da si lahko privošči naročilo ene JE, pripeljala do tega, daje
skoraj toliko različnih tipov projektov kot je gradbišč. Razdro-
bljena struktura tako na strani ponudbe kot povpraševanja je
onemogočala prenašanje izkušenj, standardizacijo in racionaliza-
cijo. Za odpravo teh pomanjkljivosti pa bi bila potrebna institu-
cionalna reforma: ustanovitev regionalnih nuklearnih združenj
ali celo federalne avtoritete na tem področju, kar bi omogočalo
načrten razvoj eksperimentalnih naprav, za katere bi finančni
riziko prevzela država. S tem bi se privatni investitorji, ki so se
v preteklem obdobju z viaganji v nuklearke hudo opekli, spet
opogumili in ameriška nuklearna industrija bi lahko začela loviti
zaostanek za konkurenco. Ta je med drugim nastal tudi zaradi
152
Carterjeve politične kampanje proti proliferaciji jedrskega orožja
in z njo povezani manjhni pripravljenosti vlade za sodelovanje
pri razvoju hitrooplodnih reaktorjev, sicer najboljših tovarn za
vojaške namene uporabnega plutonija in tehnologije, ki odpira
kot realno možnostiluzijo o nacionalni energetski avtarkij i.Toda
zaradi sedanjih slabih izkušenj in relativnega obilja drugih
domačih virov (sedaj znane zaloge premoga bi ob sedanji porabi
zadostovale za 500 let) se Lester upravičeno boji, da jedrska
energija v ZDA nikoli ne bo postala to, kar je drugje - nacionalni
ekonomski in politični imperativ, temveč bo ostala ena izmed
številnih konkurirajočih energetskih tehnologij.
Za našo analizo bistvene ugotovitve Lesterja bomo sintetizir-
ali takole: Čeprav posamični kapital zaradi svojega kon-
kurenčnega razmerja z drugimi posamičnimi kapitali nujno teži
k eliminaciji svoje neposredne odvisnosti od živega dela oz. k
uvajanju znanstveno-tehničnega napredka v proizvodnjo in se s
tem zvišuje delež konstantnega kapitala v njegovi organski ses-
tavi, pa kapital kot tak ne more odpraviti svoje odvisnosti od
delovne sile, kije odpravljiva samo z odpravo blagovne forme
kot forme hkratne povezanosti in ločitve dela in kapitala. Posa-
mični kapital je tako vedno bolj odvisen od razvoja znanosti in
tehnike, ki tako vedno bolj določa zmožnost celokupnega kapitala
za preživetje, kar vodi do institucionalizacije tehničnega napred-
ka v obliki institucionalnega povezovanja raziskovanja in razvo-
ja. Država organizira po netržnih kriterijih produkcijo znan-
stvenega in tehničnega napredka kot enega izmed prestrezalnih
mehanizmov,34 ki naj bi odpravili težave pri ovrednotenju kapi-
tala (druga dva sta po Offeju še organizacija trga in državno
usmerjanje celokupnega kapitalističnega sistema) s sistematično
inovacijo. Vendar namen teh posegov ni postopna eliminacija
blagovne forme kot celične forme kapitalističnih družb, temveč
njena stabilizacija in univerzalizacija. Zato protislovna navezava
političnih organizacijskih form, ki vse bolj podpirajo, dopoln-
jujejo in nadomeščajo kapitalisitčne tržne mehanizme s tem, da
so odvisne od stabilnosti in ekspeanzije procesa ovrednotenja,
čeprav sami spodkopavajo formo tega procesa.
153
Čeprav je bil razvoj jedrske energije v ZDA rojen v simbiozi
privatno industrijskih prizadevanj in strateškega premisleka s
strani države, paje slednja, ob inicialni izdatni podpori jedrskega
raziskovanja, obravnavala to tehnologijo le kot instrument svoje
politične in ekonomske hegemonije, oz., kot orodje za dolgo-
ročno in kratkoročno organiziranje zunanjih trgov kot prostora
ovrednotenja ameriškega kapitala. Toda ta ekonomska in poli-
tična premoč ZDA, ki je tako uspešno skoraj povsod uničila
zametke "nacionalnih" jedrskih industrij in bistveno determinir-
ala sam izbor in razvoj tehnologije v svetovnem smislu, se
kasneje izkaže tudi za največjo slabost politike jedrske energije
ZDA. Deloma zaradi pomanjkanja strateško-političnih in tržnih
prisil, deloma zaradi njim komplementarne liberalistične eko-
nomske doktrine, ki omejuje intervencijo države v glavnem na
raven fiksalne in kreditno monetarne politike. Z "neintervencijo"
naj bi vzpodbudila zaupanje in privatna naročila jedrskih
elektrarn. Borniranost interesov posamičnih kapitalov in njihova
zgolj kratkoročna percepcijska sposobnost zaznavanja proble-
mov pa onemogočata institucionalizacijo tehničnega napredka po
posamičnih kapitalih. Njihova prizadevanja za zmanjševanje spe-
cifičnih stroškov s povečevanjem kapacitet (t.i. "economy of
scale") so zaradi začetnega podcenjevanja varnostnih problemov
rezultirala v vsa pričakovanja presegajoči kompleksnosti tehno-
logije, kije ne le izničila vse prednosti "economy of scale", pač
pa jo je tudi obrnila v lastno nasprotje. Znanstvena in tehnična
proizvodnja, kije na operati vno-organizacijski ravni ostala zave-
zana kritrijem monopolnega trga, je na te težave reagirala z
naraščajočim padanjem produktivnosti dela, ki je po Lesterju
"causa prima" fiaska jedrske energije v ZDA.
Vendar z zgornjim zaključkom ostajamo skupaj z Richardom
K. Les terjem znotraj miselnega sveta nacionalekonoma, ki sije
prišel na jasno omejeni racionalnosti tržišča in strastno zagovarja
organizirano razvojno politiko na področju jedrske energije,
okvire katere naj bi zagotovila aktivna intervencija države. Cilj
te in tervencije pa bi bil izboljšanje možnosti celokupnega kapi-
154
tala za preživetje oz., krepitev njegove konkurenčne sposobnosti
na svetovnem trgu. Jedrska tehnologija paje tudi tu paradoksalna
izjema. Če je po eni strani organizacijsko objekt par exellence za
politično krmiljenje k programu orientirane energetske politike,
pa se po drugi strani izkaže kot zelo slabo sredstvo za izboljšanje
možnosti celokupnega kapitala za preživetje. Da bi to dokazali,
si moramo ogledati državo z dolgo centralistčno in absolutistično
tradicijo - "Atomwunderland Frankreich".
Bumerang racionalne nacional-ekonomske jedrske politike
- primer Francije
Za vnete zagovornike jedrske energije je Francija primer
atomske "čudežne dežele" ki naj bi dokazovala, da se da s
pametnim načrtnim in dobro organiziranim planiranjem atom-
skih programov oz. z izločanjem škodljivih privatnopodjetniških
interesov ter z organizacijsko ter finančno pomočjo s strani
države graditi klasičnim energetskim virom konkurenčne jedrske
elektrarne. Toda jedrska tehnologija transcendira racionalnost
nacionalekonomskega državnega planiranja,-35 ki ima že tako ali
tako naslednje pomanjkljivosti:
1)	Planirane stopnje rasti porabe energije so rezultat linearne
ekstrapolacije preteklih trendov, tako, da se obravnava razmerje
bruto družbeni produkt/poraba energije kot konstanta.36 Planir-
ana rast družbenega proizvoda se prikazuje ločeno od strukturnih
in sistemskih prisil kot noramtivna vrednota.
2)	V načrtih ni mogoče zanesljivo napovedati znanstveno-
tehnološkega razvoja, kaj šele sistemskih sprememb, ki bi bile
potrebne za implementacijo tega (ni mogoče napovedati npr.
energetsko-varčevalnin tehnologij in sprememb v instrumentari-
ju energetske politike, ki bi pospeševale implementacijo teh
tehnologij). To pa še ne pomeni, da so plani nevtralni do znan-
155
stveno-tehnološkega razvoja in sistemskih sprememb. Ker ob-
ravnavajo nekatere sistemsko možne dogodke (spremembe v
tehnologiji) kot ne-dogodke (non-invents) jih izključujejo iz sis-
tema, s tem pa krepijo tendenco k tistemu, kar je že opredeljeno
kot zaželjeno. Razvoj tistih dogodkov, ki so zaželjeni s stališča
vladajočih trendov, je opredeljen ne samo kot sistemsko možen,
temveč tudi kot zaželjeni. (V našem primeru so ti željeni dogodki,
kijih prejudicirajo navidez vrednostno nevtralni cilji stopnje rasti
energetske porabe in bruto družbenega proizvoda, nespremenjen
energetski izkoristek in nespremenjena struktura bruto družbene-
ga proizvoda).
3) Spremembe v dejavnikih, ki so odvisni od inter- in nadna-
cionalnih interakcij so spremembe v dostopnosti in cenah posa-
mičnih virov energije, razvoj tehnologij v mednarodnem okviru
in njihova ekonomska in politična dostopnost) dolgoročno skoraj
nemogoča, kratko- in srednjeročno pa jih je mogoče samo zelo
približno oceniti.
Plani torej ne opravljajo funkcije nevtralnega ugotavljanja,
temveč selekcionirajo možnosti za razvoj različnih dogodkov in
imajo ideološki značaj tako dolgo, dokler ni ta njihova funkcija
razkrita in dokler vanje niso vnešeni socialni in politični kriteriji.
V našem primeru gre predvsem za kriterije v razmerju na-
rava/družba37.
Tudi francoski atomski program je bil osnovan iz vojaško-
političnih interesov in šele kasneje dopolnjen z načrti za "mirol-
jubno uporabo" atoma. Propad francoskih teženj, da bi v okviru
EURATOM-a igrala vlogo prve violine v neodvisnem evrop-
skem jedrskem protibloku ZDA, smo že prikazali. Po ameriškem
tehnološkem vdoru, ki je sledil razkolu v EURATOM-u je tudi
Fran cija prešla na ameriško tehnologijo lahkovodnih reaktorjev.
Fran coska jedrska industrija, združena v združenju FRAMA-
TOM, v katerem ima največji delničarski delež (približno 1/3)
državno podjetje za distribucijo električne energije (EDF) jo je
hitro in v celoti osvojila ter izpopolnila. V šestdesetih letih so
156
naročene prve komercialne nuklearke in naslednjih šest naročil
je sledilo leta 1970.38
Leta 1973 se je francoska vlada odločila, spričo "naftne
krize", pomanjkanja domačih konvencionalnih virov energije in
imperativov modernizacije francoske industrije, bistveno
razširiti jedrski program ter v ta namen financirati industrijo s
približno dvema milijardama frankov letno. Leta 1982 je obrato-
valo 32 nukleark s skupno močjo 23 400 MW, nadaljnjih 27
nukleark paje bilo bodisi v izgradnji, bodisi naročenih.
EDF je pričakovala leta 1973, na začetku gradbenega
"booma", da bo takorekoč serijska gradnja več enakih nukleark
vodila k zmanjšanju gradbenih stroškov, ki naj bi po oceni
komisije PEON (sestavljene iz predstavnikov EDF, komisije za
jedrsko energijo (CEA) in jedrske industrije) padali letno za 3%
na instalirano moč. Zgodilo seje ravno obratno! Leta 1972 na
885 frankov/kW ocenjeni stroški za elektrarni Bugey in Fessen-
heim so ob zaključku gradnje narasli na 2250 frankov/kW (v
frankih iz leta 1972). Stroški gradnje so skupno od leta 1970 do
1982 rasli v povprečju za 21 % letno (minimalno) into kljub temu,
da so povečali kapacitete novih elektrarn z 900 na 1300 ME, kar
paje, spet proti pričakovanjem, še za 10% povečalo stroške. Še
bolj spektakularno pa so rasli stroški predelave goriva, ki so se
v teh 12 letih povzpeli za 520 %! Vendar paje EDF, rajši kot da
bi zviševal cene električni energiji in s tem po eni strani podpiral
težnje k zmanjšanju deleža električne energije v celotni porabi
energije, po drugi strani pa neposredno bremenil stroške ener
getsko požrešnih industrij, izgube krila iz državnih subvencij in
z najemanjem kreditov.39 (Od katerih predstavljajo krediti za JE
2/3 celotne vsote). Zadolženost je skokovito rasla od 100 milijard
frankov leta 1980 na 185 milijard frankov leta 1983. Pri tej rasti
je veliko prispevalo to, daje bila 1/3 kreditov najeta v dolarjih,
ki so v tem obdobju glede na frank stalno pridobivali na vrednos-
ti, ameriška finančna politika (visokih obrestnih mer) pa je to
breme še oteževala. Tako so finančne obremenitve EDF v treh
letih narasle za 70% v realnih frankih. EDF je postala najpo-
157
membnejši najemnik kreditov na ameriškem trgu kapitala. Ven-
dar s tem problem še zdaleč ni v celoti (za)obsežen. Ko so po
"naftni krizi" klasični industrijski kompleksi v razvitih državah
nehali biti gonilo in opora gospodarskega razvoja, se je v pos
tindustrijski opciji odprla možnost za to povečevanje družbenega
proizvoda ob ohranjanju porabe energije na isti ravni ali celo
njenem zmanjševanju. To je vodilo skupaj s takrat v ospredje
prebijajočim se spoznanjem o "mejah rasti" k energetski politiki,
usmerjeni k racionalizaciji. Vsem tem načrtom je skupno, da so
se kot svojega instrumenta posluževali predvsem administrativ-
nih dovoljenj in prepovedi, povečevanja cen energije, finančnih
vzpodbud in povečevanja nadzora nad energetskimi monopoli,
niso pa posegali v investicijsko svobodo posamičnih kapitalov in
pravnoorganizacijski sistem elektrogospodarstev ter iz koncen-
tracije in centralizacije kapitala izhajajočih posledic40
Pri tem imajo vsi ti ukrepi svoje pomanjkljivosti.
1)	Njihova omejenost in nefleksibilnost onemogočata masov-
no uporabo administrativnih ukrepov, ki se v glavnem omejujejo
na izdelavo novih energetskih standardov in na nadzor nad
njihovim izvajanjem.
2)	Povečevanje cen lahko dolgoročno res vodi k zmanjšanju
porabe energije, vendar samo po sebi rojeva težnjo po zvišanju
vseh cen in slabša konkurenčno sposobnost energetsko intenzivni
industriji na svetovnem trgu.
3)	Finančne vzpodbude obremenjujejo državni proračun. "V
vsakem primeru imamo opravka z na alokacijo orientiranimi
politikami, ki se kot "pogojevalni programi" (Konditionalpro-
gramme) ne dotikajo neposredno investicijske svobode posa-
mičnega kapitala ali pa jo vodijo preko množičnih infrastruktur-
nih ukrepov (Infrastrukturmassnahme) V najboljšem primeru
učinkujejo takšni ukrepi prikrivajoče in so neprimerni za spre-
minjanje določene celotne proizvodne in potrošne strukture".
(Kitschelt: 1980, 331/32).
Toda kljub borniranosti administrativnega državnega ukre-
panja, ki ne more poseči v strukturne vzroke posledic proti
158
katerim ukrepa, če hoče ostati v okviru "sistemskopolitično čistih
odločitev", paje takšna politika racionalizacije vendarle vodila
k stabilizaciji energetske porabe. Seveda ta ni rezultat pravnih
norm, temveč so te izraz tendenc novih modernih sektorjev
kapitala in njihovih interesov, oziroma njihov obči izraz in
njihova institucionalna predpostavka obenem. Te tendence, ki
anticipirajo tudi dolgoročni interes vsega kapitala za reprodukci-
jo njegovih naravnih predpostavk, postavljajo državo v "družbi
regulirane potrošnje" (Tourain) in v vlogo instance omejevanja
izkoriščanja naravnih resursov in fizičnega prostora. To spomin-
ja na vlogo države, ki jo je ta odigrala v zakonskem reguliranju
in omejevanju fizičnega izkoriščanja delovne sile ob koncu
prejšnjega in v začetku tega stoletja (oblikovanje enotnega in
zakonsko omejenega delovnega časa in pravno reguliranje osnov-
nih delovnih pogojev in pravic). Ta vloga pa je na začetku v
nasprotju s "produktivno" vlogo države. Država v poznem kapi-
talizmu mora omejevati obseg menjalnih opcij na nekaterih
področjih in zaradi usmejanja pogojev tržne sposobnosti kapitala
v ekonomskem procesu reprodukcije " razblagoviti" proizvodnjo
splošnih materialnih pogojev, (socialne investicije, infra-
strukturna in strukturna politika), zato da bi ustvarila pogoje za
univerzalizacijo blagovnega razmerja oz. procesa ublagovljenja.
Vendar se obseg menjalnih opcij oz. zmanjševanje proizvodnje
na. področja, ki najbolj ogrožajo naravni substrat produkcije ne
more poljubno zmanjševati, pa ne zaradi tega, ker bi presegla
"sistemskopolitično čista" določila svoje intervencije, temveč
predvsem zato, ker je odvisna tudi od akumulacije kapitala in
zagotavljanja delovnih mest (kot njenega poglavitnega legitima-
cijskega vira) na teh področjih. Skratka, ker je strukturalno
odvisna od procesa akumulacije kapitala. Če bi se prepustili le
matematičnim špekulacijam, bi lahko sklepali, da gre za določeno
premosorazmerje - bolj ko se širi produkcija na visokoakumula-
tivnih področjih modernega sektorja (informatika,
mikroelektronika, genetski inžiniring) večje so možnosti za
"omejevanje" klasičnega, danes nizkoakumulativnega indus-
trijskega kompleksa. No, ta logika je prekratka, ker zgreši, da
159
sta oba "sektorja" odvisna od državne intervencije. Prvi od
podpore, ki zagotavlja obstoj nekaterih klasičnih industrij "na-
cionalnega pomena" in veliko število delovnih mest (polna za-
poslenost pa je eden od legitimacijskih imperativov tako kapi-
talisitčne socialne države, še bolj pa socialistične države. Obe pa
poleg socialnega miru računata tudi na disciplinirajoče učinke
tovarniškega reda). Drugi pa posredno, od materialnega "inputa"
države v in stitucionalizacijo znanstvenega in tehničnega napred-
ka, ki je njegova eksistenčna predpostavka in od "finančnih
garancij", s katerimi država "krije hrbet" inovacijski drznosti
posamičnega kapitala. Brez tega pripravljenega zaledja na pos-
lovno tveganje, ki ga nosijo s seboj novi kompleksni proizvodni
programi, ni materializacije znanstvenotehničnega napredka.
Neokonzervativna politika in ekonomika sta prvi ponudili odgo-
vor na to protislovje z neomerkantilistično strategijo izhoda iz
"intervencionistične države" in povratka k "privatni iniciativi"
in "trgu". Slednji pa komajda lahko prikriva enostranskost svo-
jega posega zgolj na "delo", medtem ko očitno rastejo državne
zaščite in podpore "kapitalu". No, levica po brezuspešnem ob-
rambnem poskusu na normativna sredstva omejene zaščite "so-
cialnih in ekonomskih pridobitev delavskega razreda" še išče
strategijo "izhoda iz pošte", kot je Goran Thereborn slikovito
označil socialdemokratska iskanja za izhod iz modela "državnega
kapitalizma" .41
Vrnimo se nazaj in razkrijmo ta protislovja na francoski ener
getski politiki, kjer se manifestirajo tako lepo, da bi jih naj raje
povzdignili v "model". Francoska energetska politika je lahko
primer, kako kompleksnost posledic nekoč sprejetih odločitev na
točkah, ki bistveno zadevajo pogoje tržne sposobnosti kapitala,
posledic, za katere je politika v procesu odločanja ostala slepa,
preprečuje spremembo teh odločitev. Četudi se izkažejo kot
pomanjkljive ali napačne jih, v osnovi fiksira kot "nepreklicne".
Kmalu potem, koje francoska vlada iz razlogov, ki smo jih že
obravnavali, sprejela odločitev o programu "tout nucleare", je
bila zaradi preloma v strukturi svetovne kapital isitčne proizvodn-
160
je, ki ga simbolizira "naftna kriza", hočeš-nočeš prisiljena spre-
jeti programe racionalizacije energetske porabe in varčevanja z
energijo, zato, da bi blago "made in France" sploh ostalo kon-
kurenčno na svetovnem tržišču, kije postalo zelo občutljivo prav
za kveliteto porabe energije. Tako je vlada formirala zelo učin-
kovite službe, katerih naloga je bila racionalizirati porabo en-
ergije in oblikovati programe za njeno konzervacijo. Te službe
so nasprotovale težnji po popolnem nadomeščanju drugih virov
energije z elektriko, k čemur je težil "atomski lobby". Pri pret-
vorbi primarne enegije v električno, sicer dobimo zelo kvalitetno
obliko energije, vendar je energetski izkoristek te pretvorbe samo
30%, medtem ko gre približno 2/3 energije v obliki odpadne
toplote v nič. Zato je uporaba električne energije za ogrevanje,
ki je največji "sektor" energetske porabe, s stališč energetike
neracionalna, je pa povsem racionalna s stališča proizvajalcev
električne energije oziroma električne energije kot blaga.
"Elektrifikacija" energetske ponudbe že zaradi same narave
električne enegije vodi h koncentraciji in centralizaciji kapitala
oz. k monopolizaciji, ki paje omejena z državnim nadzorom nad
cenami. Zato proizvajalci težijo k zmanjševanju specifičnih
stroškov z gradnjo velikih energetskih objektov, ki zaradi svoje
kapitalne intenzivnosti ustrezajo težnji k monopolu. Toda to
racionalno obnašanje je s stališča uporabne vrednosti na iracion-
alni podlagi, saj bi bilo energetsko najbolj racionalno uporabljati
povsod naravi uporabe primerno obliko energije, torej "dee-
lektrificirati" ponudbo energije in "demonopolizirati" oz. komu-
nalizirati njeno proizvodnjo. Politična ekonomija elektrogospo-
darstev nam izpričuje formalnost podružbljanja produkcije s
sredstvi politike v poznem kapitalizmu (imenovanem tudi "juri-
ficirani monokapitalizem"). Na eni strani je preko državnega
nadzora nad cenami in večinskim deležem državnih akcij v
elektrogospodarstvih formalno priznana družbenost te pro-
dukcije še preden elektrika stopi na trg. Zaradi svoje posebne
privatnokapitalisitčne podjetniške organiziranosti je odvisna od
privatnega tržišča kapitala in s tem od profitne logike. "Tako
161
neko formalno-javno (preko energetskogospodarskih oblasti in
energetskogospodarske zakonodaje) kot tudi formalno-privatno
upravljane (preko lastništva nad elektrogospodarskimi podjetji)
sta se izkazali do sedaj za neučinkovito sredstvo političnega
vplivanja na podjetniške odločitve glede investicijskih vprašanj
in vprašanj lociranja objektov in glede pogojev preskrbe ter cene
na nereguliranem področju." (Kitschelt: 1980, 129).
Omejenost političnega odločanja na formalna sredstva, v sim-
biozi s strukturnimi imperativi kapitalisitčnega gospodarstva,
omejuje politično intervencijo tudi v močno centraliziranih na-
cionalnih ekonomijah. Ta sredstva se tam izkažejo celo za bolj
omejena, ker jim neposredno na politični ravni stoji nasproti
močan blok državnega kapitala, ki kot državna korporacija ne-
posredno razpolaga s politično močjo. Francoska država je obli-
kovala dve energetski strukturi, ki sta sledili nasprotujočim
ciljem, ne da bi lahko oblikovali smiselno skupno energetsko
politiko. "Na ta način sta dve strani francoskega energetskega
establishmenta nadaljevali s svojimi individualnimi rešitvami za
različna, prav zaprav nasprotujoča si francoska energetska
problema:
-	več kakršnekoli energije,
-	pravilnemu načinu izupolnjevanja vsake naloge na najcenejši
način.
Leta 1979 sta ti konfliktni zaznavi trčili skupaj, ko so planerji
ponudbe končno spoznali, da je edini način, na kateri bi lahko
prodali jedrsko elektriko ta, da bi jo uporabljali za ogrevanje,"za
kar pa so se že prej dogovorili, da ne pride v poštev". (Lovins &
Lovins v: Kaku, Trainer 1982, 188). Na grafikonu 342 lahko
vidimo, da rast rezervnih oz. presežnih kapacitet v Franciji
približno ustreza rasti deleža jedrske energije v ponudbi
električne energije. Podobno so tudi drugje, šele koncem 70-ih
let, na legitimacijski pritisk ekoloških gibanj in s spreminjajočo
se vlogo države v nastajajoči družbi "regulirane potrošnje",
postali javno dostopni podatki o presežnih kapacitetah elektro
podjetij v visokorazvitih industrijskih družbah. To spoznanje je
162
bilo v direktnem nasprotju s takrat uradno veljavnimi podatki o
pomanjkanju električne energije, s katerimi je "energetski lobby"
grozil nasprotnikom jedrske energije z električnim mrkom, če se
nemudoma ne bodo začeli izvajati nuklearni programi.43 Zaradi
tega se ni čuditi izgubi zaupanja v državni aparat in danes v
številnih deželah uradni podatki uživajo zaupanje samo, če jih
potrdijo neodvisne znanstvene institucije.
Vendar bi lahko samo zdrava pamet dala iluzije, da varnostni
problemi, milijardne izgube, presežne kapacitete, minimalna rast
porabe energije, ugodne cene premoga na svetovnem trgu, nove
energetsko neintenzivne tehnologije itd. pomenijo konec jedrskih
programov. Če se jedrskim elektrarnam v začetku uspe legitimi-
rati kot mit supertehnološke potrošniške družbe, strukturirane
okoli užitka kot prevladujočega referenčnega pomena in kot mit
prosvetljene nacional-ekonomske energetske politike, preidejo
kasneje legitimacijske strategije na postopkovno legitimnost,
torej golo sklicevanje na to, da so bile odločitve sprejete po
pravilnih postopkih, kijih garantira drž.avna kontrola. V tretjem
obdobju se legitimirajo s kompleksnostjo posledic, ki izvirajo iz
odpovedi jedrskih programov oziroma z racionalno kalkulacijo
o obsegu in globini družbenih posledic, ki bi sledile iz te odpove-
di. Tako kot so bili advokati jedrske energije v začetku slepi za
vse argumente in so jih odpravljali z golim sklicevanjem na
"nacionalni interes", so na koncu slepi prav tisti, ki v imenu
"nacionalnega interesa" pozivajo k "razumnim rešitvam"! Več
deset milijard dolarjev težki industriji se tudi v Franciji ne morejo
odreči, ne glede na to, kaj si ta ali oni minister oziroma vladni
program želi. Gre za kapital z izredno visoko organsko sestavo,
ki se lahko povrne šele skozi več obratov in ki zaposluje tisoče
visoko kvalificiranih delavcev, povrh vsega pa proizvaja še
polizdelke za neodvisno francosko jedrsko obrambo. Programa
ni mogoče nadaljevati po zamišljenih načrtih, vendar se mu tudi
ni mogoče bistveno odpovedati. Popolna odpoved bi, če ne
drugega, povsem onemogočila kakršnekoli izvozne možnosti, ki
se ponujajo kot rešilna bilka. To bi bilo tako, kot da bi, če se
izrazim po nemško, "potopili admiralsko ladjo izvozne flote".
163
Ali kot je že v sredini sedemdesetih let pred parlamentom opo-
zarjal nemški zvezni minister dr. Fridrichs: "Toda nihče ne
verjame, da bo perzijski šah, vlada Španije, ali kdorkoli drug,
pripravljen kupiti nemško jedrsko elektrarno, če bomo rekli: pri
nas jee gradimo, ker so za nas prenevarne" (citat po Strohm,
Ibidem, Tribuna, let. XXIV., 1984, št. 6, str. 16). To v enaki
meri velja za katerokoli jedrsko industrijo, ne le nemško.
Tako je leta 1983 "Odbor za dolgoročna energetska vprašanja"
(Groupe de Reflexion al Long Terme sur l'Energie) skupaj s
predstavniki CEA, EDF in sindikatov ugotovil, glede na pričako-
vano rast porabe energije, trenutno ni potreb za gradnjo novih
jedrskih elektrarn. Vendar paje bilo potrebno francoski jedrski
industriji zagotoviti za zadosten čas minimalni program. Zato naj
bi od leta 1983 zgradili po en 1400 MW blok letno, čeprav so
francoske kapacitete 8 takšnih reaktorjev letno. Industrija je
grozila z masovnim odpuščanjem delavcev v primeru gradnju
manj kot 2-3 objektov letno. Da bi kljub vsemu zagotovili
zaposlenost, je hotela EDF podaljšati gradbeni čas s 60 na 78
mesecev, z njim raztegniti plan financiranja, čeprav za ceno
povečanja stroškov za nadaljnjih 20 %. Poleg tega naj bi se v
primeru zmanjšanja naročil za nuklearke temu primerno "prila-
gajale" cene. Pretiranim presežnim kapacitetam proizvodnje
električne energije pa naj bi se izognili z zmanjšanjem obratoval-
nega časa v vseh jedrskih centralah s planiranih 6200 ur letno na
4000 ur letno in s prodajo podcenjene francoske jedrske elektrike
v druge dežele.
"Neprek ličnost" jedrske energije v pogojih poznega
kapitalizma
V podobnih, čeprav po obsegu manjših težavah, je tudi kanad-
ska, nemška in angleška jedrska industrija, ki si je v "boomu"
sredi sedemdesetih let spet opomogla, čeprav je po drugi strani
morala pristati na vdor Westinghousove tehnologije na Otok. Vse
164
te industrije računajo na dolgoročno preživetje, ne le zaradi
dobrih personalnih zvez s civilnim in vojaškim državnim apara-
tom in establishmentom veleznanstvenega raziskovanja ter dej-
stva, da se jim nacionalna gospodarstva, zaradi obsežnega breme-
na, ki bi zanje kratkoročno pomenil takojšen "izstop" iz jedrske
opcije, temveč tudi zaradi tega, ker so druge možnosti za večino
vladnih jedrskih koalicij danes politično neprimerne. Kratko-
ročno bi bilo mogoče nadomestiti jedrsko energijo s povečano
porabo nafte, kar bi pomenilo povečano odvisnost od OPEC-a,
SZ ali ZDA. Srednjeročno s povečanjem deleža premoga, ki pa
poleg nerazrešenega vprašanja odstranjevanja NOx, ki tudi v
manjši meri nastajajo pri izgorevanju premoga in skupaj s prome-
tom predstavljajo nevarnost t.i. "zasićenja ozračja", prinaša
odvisnost od pretežno levo usmerjenih premogovniških sindika-
tov. To paje za desno sredinske vlade, ki so danes na oblasti v
večini omenjenih dežel, previsoka politična cena. Predstavljajte
si samo britanske konzervativce, ki so s pravo strateško vojno
štrli moč simbola britanskega sindikalnega gibanja - rudarje, da
danes izničijo to z muko priborjeno zmago zaradi nekaj kg
plutonija, ki ga jedrska elektrarna Winconsin spušča v morje ali
zaradi nekaj pobegov radioaktivnih plinov in raztopin v okolje.
Zaradi vsega tega danes ostajajo okrnjeni jedrski programi in na
minimalno preživetje omejene jedrske industrije "nepreklicno"
dejstvo.
Ob prvih znakih nuklearnega kolapsa je večina podjetij
računala, da bo vsaj del trga lahko nadomestila s prodajo v
novo industrializirane dežele tretjega sveta, ki so v sedemdesetih
letih kazale velike ambicije na jedrskem področju, ki so bile
večinoma povezane z ambicijami po atomski bombi. Vendar sta
svetovna dolžniška kriza in ameriška denarna politika visokih
obrestnih mer te računice podrli, saj izvoz te tehnologije pred-
postavlja visoko sposobnost kreditiranja kupca. Turčija pred-
stavlja paradigmatski primer. Še v začetku osemdesetih let je
turška vojaška vlada sprejela sklep o gradnji treh različnih tipov
jedrskih elektrarn, kar je že samo po sebi zgovoren primer delitve
"kolača nacionalnih interesov" neke korumptibilne dežele v raz-
165
voju med različne jedrske "lobbye". Vendar nobeden od teh ni
bil sposoben ponuditi za turški vladi sprejemljive kreditne po-
goje. Premier Ozal si je z obiskom vlad treh dežel dobaviteljev
tehnologije (ZRN, Velike Britanije in Kanade) prizadeval, da bi
dosegel gradnjo vsaj ene nuklearke z "mešano" tehnologijo ob
ugodnem kreditu, ki bi ga prispevale vse tri vlade. Njegovi napori
so bili zaman in Turčija seje lani tudi uradno odpovedala gradnji
jedrskih central. Prosvetljeni interes vladam razvitih držav nare-
kuje, da skrbijo za ralizacijo porabe energije v nerazvitih deželah
kot eno izmed poglavitnih predpostavk sposobnosti vračanja
kreditov. Zato npr. Svetovna banka za obnovo in razvoj nudi
posojila za energetsko varčevalne programe, ne pa tudi za nakup
jedrske tehnologije in tako na srečo nerazvitih prosvetljeni in-
teres razvitih onemogoča "nore" ambicije njihovih vladnih bi-
rokracij, medtem ko privatne banke niso pripravljene kriti tako
tveganih poslov. Tako je večina dežel v razvoju odložila gradnjo
ali preklicala naročila,44
Po propadu "izvozne opcije" se jedrska industrija kartelizira.
Pri tem je značilno, da evropske dežele ne sodelujejo med seboj
na razvoju lahkovodnih reaktorjev, pač pa pri razvoju hitrooplod-
nih reaktorjev in naprav za predelavo jedrskega goriva, kjer
imamo opravka z evropskim kartelom, v katerem poleg Francije,
ki ima tudi tu vodilno vlogo, najdemo še Veliko Britanijo,
Zahodno Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Italijo. Predvsem
med Francijo, kiji prehod na hitrooplodne reaktorje pomeni eno
izmed redkih možnosti za amortiziranje dolgoročnih sistemsko
dezintegrativnih posledic, ki so nastajale z "minimalizacijo"
lahkovodnega jedrskega programa. V ZRN obstaja na tem
področju tudi tesno vojaško sodelovanje, saj so hitrooplodni
reaktorji dobavitelji vojaško takoj uporabnega plutonija (Pu
239). (Obširneje o "kartelizaciji" Spence, Ibidem, str. 33, 37).
Vendar je prav pri hitrooplodnih reaktorjih nasprotovanje jav-
nosti največje, še zlasti potem, koje francoski Superphenix, ki
uradno sicer še ne obratuje, več tednov spuščal v okolje strupene
pline, ne da bi lahko okvaro popravili ali reaktor ustavili (kajti
za to so potrebne posebne naprave, ki pa še niso dograjene).
166
Hitrooplodni reaktorji pa so bolj sporni tudi zaradi grožnje
državljanskim pravicam, kije še večja kot pri "navadnih" reak-
torjih. Stalen transport odpadkov (urana in plutonija) med "na-
vadnimi" in hitrooplodnimi reaktorji ter tovarnami za predelavo
odpadkov, ki predstavlja "priložnost" za teroristične skupine, ki
bi nujno okrepil policijski nadzor nad državljani in predvsem
delavci v nuklearkah. Ti so že sedaj pod stalno kontrolo tako
zunaj kot znotraj obratov45 oziroma bi iz možnosti policijske
"atomske države" naredil njeno dejstvo.
Osnova dolgoročnih pričakovanj jedrskih industrij o ponov-
nem vzponu, torej ni v pomanjkanju alternativnih produkcijskih
tehnik in alternativnih, obnovljivih "mehkih" virov energije (v
obliki pasivnega in aktivnega izkoriščanja sončne energije, pri-
dobivanja plina iz biomase, fotovoltaže, geotermalne energije,
energije vetra, majhnih hidroelektrarn). Niti ni v neobstoju novih
"trdih" tehnologij (novi kotli z vrtinčastim izgorevanjem premo-
ga, kombinirano pridobivanje elektrike in toplote za daljinsko
ogrevanje iz lokalnih termocentral, pridobivanje vodika s
pomočjo velikih sončnih elektrarn) ali možnosti za racionaliza-
cijo izrabe energije (novi stroji z izboljšanim izkoristkom, račun-
alniško vodenje energetskih procesov, izboljšani sistemi prenosa
energije) in njeno konzervacijo (boljša izolacija zgradb). Čeprav
se predvsem na Zahodu nekatere izmed teh možnosti že množično
uporabljajo (pasivna uporaba sončne energije, nove premogovne
tehnologije, racionalizacija porabe energije, izolacija stavb) pa
je jasno, da alternativne "trde" tehnologije do leta 2000 ne bodo
na razpolago v večjem obsegu. Prehod narodnih gospodarstev na
novo energetsko osnovo implicira neko tako obsežno novo alo-
kacijo kapitalskih fondov, da si ga iahko zamislimo le kot dolgo-
ročen proces. "Mehke" energetske variante pa so smiselne samo
ob obsežni decentralizaciji energetskih sistemov in komunaliza-
ciji energetske politike in so neprimerne kot obsežnejša možnost
zaradi političnih posledic, ki jih prinašajo njihove družbene
predpostavke, s stališča sistemske integracije poznokapitalis-
tičnih družb. "Izstopa" iz jedrske energije si ne moremo pred-
stavljati brez obsežnega družbenega obrata v industrijski struktu-
167
ri, oziroma prehoda na "zeleno" gospodarsko politiko naravi
prilagojenih proizvodnih procesov oziroma povedano v termino-
logiji frankfurtske šole - brez odprave družbenih predpostavk
gospostva nad naravo. Te pa ne tičijo zgolj v borniranosti profitne
logike in pomanjkljivem sistemsko- integrativnem instrumentari-
ju države (kot so si to predstavljale različne variante socialis-
tičnega prosvetljenstva, ki so si bile na tej osnovi včasih politično
v laseh), temveč v sami blagovni forme kot celični formi
meščanske družbe, v formi povezave subjekta in objekta, ki je
hkrati dvig subjekta nad spoznavajoči objekt in s tem njegova
samopozaba kot objekta. Blago ni nikakršna ekonomska stvar ali
le "strukturno gonilo" kapitalističnih družb, temveč "praslika vse
predmetnosti", ki totalizira vse naše predstave in zaznave od
spolnosti do znanstvene paradigme.
Brez globalne spremembe družbe, katere možnosti pa so samo
znotraj metamorfoz blagovne forme same, je nemogoče "izstopi-
ti" iz jedrske opcije, ki v temelju ohranja gospostvo subjekta nad
naravo in posledice, ki izhajajo iz maščevanja narave, ne da bi
ostali ujeti prav v nedovršenost blagovnih form, ki se nekaterim
prikazuje kot socializem. Toda že golo dejstvo "prikazovanja",
kot pozitivna utopija izpričuje ujetost v tista razmerja, proti
dovršenosti katerih se bori. Ta sprememba, ki si jo je politično
realistično komajda mogoče predstavljati drugače kot proces
radikalnih reform, pa je odvisna predvsem od možnosti spre-
memb v politiki kot "koncentriranemu izrazu družbenih nas-
protij". O tem, kakšne so možnosti teh sprememb pa lahko
komajda kaj rečemo, dokler si ne ogledamo poglavitnega
družbenega akterja v jedrskem konfliktu - protijedrskega gibanja.
Vnaprej lahko na podlagi dosedanjega prikaza rečemo samo to,
da energetska politika predstavlja očiten primer, kako je
družbene krize komajda še mogoče reševati na nacionalni ravni.
Paradoks, da seje izkazala najbolj racionalizirana, načrtno vode-
na in do omejenosti kratkoročne tržne racionalnosti ločena politi-
ka jedrske energije (namreč francoska) za najbolj neracionalno
rešitev, nam to jasno pokaže. Hkrati pa nam pokaže omejenost
racionalnosti zaslepljene za svoje posredovanje s celično formo
168
OPOMBE
22.	O tem obsežneje: Strohm: Miroljubno v katastrofo (4), Tribuna,
let. XXIV, 1084/85, št. 6,10/11; Novak: Qou, vadiš...; Tomšič: Kako
vplivati...
23.	O tem: Spence: Časopis za kritiko znanosti 87/88,16.
24.	Grafikon.
25.	Glej Lester; Scientific American, 24.
26.	Glej tudi Traube: Časopis za kritiko znanosti, 87/88,17.
27.	Spence: ibid., 17.
28.	Traube: ibid.
29.	Tako o tem Lester: Ibid, 26.
30.	Grafikon 6 (časovni obseg gradenj JE v ZDA).
31.	Se v večji meri velja to za t.i. "novoindustrializirane dežele" v katerih
so na oblasti paramilitarističi režimi (J. Koreja, Tajvan, Turčija...).
33.	Primerjaj Lesler: ibid., 33.
34.	O "prestrezalnih mehanizmih" poznokapitalistčne države glej
Offe: Pozni kapitalizem..., v DMPO, 15-29.
35.	Glej Kitschelt: Ibid., 328.
36.	S spremenjeno energetsko politiko po naftni krizi je bila ta pos-
tavka praktično ovržena, saj je ob naraščajočem BDP poraba pri-
marne energije približno konstantna. Študija Ekološkega in stituta
v Freiburgu z naslovom "Kommunal Energiopolitik" pa trdi, daje s
spremenjeno industrijsko in energetsko politiko v 30-tih letih
zmanjšati porabo energije za 50% ne da bi zato padel življenjski
standard.
37.	Podrobneje o tem Kitschelt: ibid., 226-230.
38.	Podatki o francoskem jedrskem programu so iz: Herman Dem-
veld; 1983,133-137, razen tam, kjer je označeno drugače.
39.	Da bi cene francoske električne energije postale ekonomske, bi se
moralo povečati še za nadaljnjih 58%. Podatek iz: Damveld, isto.
40.	Tendenca padajoče profitne stopnje Pod temi premisami mora
kapitalska intenzivnost produkcije rasti in dokler ni realiziran
tehnični napredek, ki omogoča varčevanje s kapitalom, profitna
stopnja pada. Pomen jedrske energije je v tem, da kot izraz
naraščajoče organske sestave kapitala substituirá delo skozi kapital,
pri tem pa ne dosega nobenega kapitalskovarčevalnega tehničnega
napredka. Tehnologija jedrske energije predstavlja eno izmed
najbolj kapitalno intenzivnih produkcijskih področij sploh inje zato
še posebej primerna za vlaganje velikih količin kapitala. Tako se
pokaže v aktualnem gospodarskem položaju prikrita povezava med
visoko likvidnostjo podjetnikov, slabimi možnostmi na delovno
169
intenzivnih področjih proizvodnje (racionalizacija) in investicijami
v jedrsko industrijo (Briefs 1977). Faktično to vodi k nadaljnjemu
padanju profitne stopnje, tako da se vzpostavi naslednji krog:
povečanje kapitalske intenzivnosti vleče za sabo padajočo profitno
stopnjo in kot posledica omenjene strategije obnavlja substitucija
delovne sile skozi kapital - kot pri produkciji jedrske energije -, ki
še zaostri ta problem (Commener 1976:206f) (Kitschelt: ibid., 337-
338).
41.	O "izhodu iz pošte" glej: Thereborn: Teorija in praksa.
42.	Presežna kapaciteta v Franciji.)
43.	O presežnih kapacitetah v Z. Evropi glej: Strohm, ibid.
44.	Nekoliko obsežneje o problematiki jedrskih elektrarn v deželah v
razvoju Spence, Časopis za kritiko znanosti 87/88, 29-47.
45.	Več o tem Lavidovv: Časopis za kritiko znanosti, 87/88, 48-53.
BIBLIOGRAFIJA:
ALTVATER, Elmar: "Politična ekonomija po Černobilu", Teorija in
praksa, 1987,5/6
ALTVATER, Elmar, HOFFMANN Jürgen: "Zapadnonjemačka disku-
sija o izvodjenju države - odnos izmedju politike i ekonomije kao
problem marksističke teorije države", Marksizam u svetu, 1984,
4
BENJAMIN, Walter: Eseji, Nolit, Beograd 1974
BUSS EM, Eberhard: "Grabstein des Foñschrits", v: Fiasko atomener-
gie, Verlag Kolner Volksblatt & Oko - Institut Feiburg; Köln
1983
BIBIČ, Adolf: Interesi in politika, Delavska enotnost, Ljubljana 1981
BRAND, Karl-Wenier: "Propitivanje paradigme industrijskog razvitka u
novim dništvenim pokretima", v: Obnova utopijskih energija,
Istraživačko-izdavački centar SSO Srbije i Centar za
istraživačku, dokumentacionu i izdavačku delatnost PK SSOJ
(IIC in CID), Beograd 1987
CAPRA, Fritjof: The Turning Point, Bentam, Los Angeles 1986
CAPRA, Fritjof: "Nova fizika", ČKZ 1987,99/100
COMMONER, Barry: "Alternativni pristop h krizi okolja", v: Pasti
razvoja, Komunist, Ljubljana 1985
DAMVELD, Hennan: "Das nukleare Wunderland", v: Fiasko Ato-
menergie, Verlag Koelner Volksblatt & Oko - Institut Frei-
burg, Koeln 1983
DELLINGER, David: "The antinuclear movement", v: Nuclear Power:
Both Sides, W.W. Norton & Company, New York 1982
170
ENZENSBERGER, Hans-Magnus: "H kritiki politične ekologije", v:
Pasti razvoja, Komunist, Ljubljana 1985
FETSCHER, Iring: "Vera v napredek v Marxovi in Engelsovi misli", v:
Pasti razvoja, Komunist, Ljubljana 1985
F EH ER, Ferenc, HELLER, Agnes: "Od crvenog do zelenog", v: Obnova
utopijskih energija, IIC in CID, Beograd 1987
FLAVIN, Christopher: Reassesing Nuclear Power.The Fallout from
Chernobyl, Worldwatch paper, Washington D.C. 1987
FRANKE, Jürgen, VIEFHUES, Dieter: "Atomkraft - zu teuer erkauft!",
v: Fiasko Atomenergie, Verlag Koelner Voksblatt & Oko -
Institut Freiburg, Koeln 1983
GOLTZ, Peter: Manifest za novo evropsko levico, Delavska enotnost,
Ljubljana 1987
GORZ, Andre: "Ekologija in svoboda", v: Pasti razvoja, Komunist,
Ljubljana 1987
HABERMAS, Juergen: "Novi dništveni pokreti", Marksizam u svetu,
1983, 3
KAKU, Micihio, TRAINER, Jennifer: "Epilogue", v: Nuclear Power:
Both Sides, W.W. Norton & Co.: New York/London 1982
KIRN, Andrej: "Ekološka zavest in prakse različnih produkcijskih
načinov", Teorija in praksa, 1983, 2/3
KIRN, Andrej: "Marksizem in protislovja znanstveno-tehničnega razvo-
ja", Teorija in praksa, 1983,2/3
KITSCH ELT, Herben: Kemenenergiepolitik - Arena eines gesellschaf-
tlichen Konßikts, Campus Verlag, Frankfurt/New York 1980
LESTER, Richard: "Rethinking Nuclear Power", Scientific American,
1986, 3
LEVIDOW, Les: "Jedrske elektkranie - da ali пеГ, ČKZ, 1986, 87/88
LOVINS, Amery, LOVINS, Hunter: "Soft Energy Paths", v: Nuclear
Power: Both Sides, W.W. Norton & Co.: New York 1982
LUXEMBURG, Roza: Izbrano delo, Cankarjeva založba, Ljubljana
1977
MAČEK, Matjaž: "Policy znanosti", Teorija in praksa, 1983,12
MAČEK Matjaž: "Sepremna beseda", v: Offe: Družbena moč in poli-
tična oblast, Delavska enotnost, Ljubljana 1985
MANDEL, Ernest: "Marx, sedanja kriza in prihodnost dela",ČKZ, 1985,
79/80
MANZANO, Karl: "Jedrska energija - da ali ne?", ČKZ, 1986,87/88
MARX, Karl: "Kapital" (1. -10. poglavje), ČKZ, 1980, 41/42 do 1982,
51/52
MARX, Karl: Kapital III, Cankarjeva založba, Ljubljana 1973
MASTNAK, Tomaž: "Spremna beseda", v: Nova družbena gibanja:
171
izziv mejam institucionalne politike, Delavska enotnost,
Ljubljana 1987
M E LU CCI, Alberto: "Simbolni izziv sodobnih gibanj", Problemi, 1987,
273
MELUCCI, Alberto: "Deset hipotez za analizo novih gibanj", Tribuna
1985/86,13/14,15
N ADLER, Ralph, POLOCK, Richard: Vie Industry s Worst Enemy, v:
Nuclear Power: Both Sides, W.W. Norton & Co., New
York/London 1982
OFFE, Claus: "Potegpo zasilni zavori", Tribuna, 1984/85,16
OFFE, Claus: Družbena moč in politična oblast, Delavska enotnost,
Ljubljana 1985
OFFE, Claus: "Strah zelenih pred reformizmom", Tribuna 1985/86,3-4
OFFE, Claus: "Delo kot ključna sociološka kategorija", Teorija in
praksa, Ljubljana, 1986,12
PORTER, Andy, SPENCE, Manin, THOMPSON, Roy: The Energy
Fix, Pluto Press, London 1986
RIFKIN, Jeremy: "Entropija: Nov svetovni nazor", v: Pasti razvoja,
Komunist, Ljubljana 1985
ROBINSON, Stephen: "Nuclear States of Terror", v: Radical Science,
14, FAB, London 1984
SOHN-RETHEL, Alfred: Duševno in telesno delo, KRT, Ljubljana
1982,
SPENCE, Martin: "Exporting" the Peaceful Atom ?, v: Radical Science,
14, FAB, London 1984
SPENCE, Martin: "Jedrske elektrarne - da ali ne?", ČKZ, 1986, 87/88
STROH M, Holgar: "Miroljubno v katastrofo", Tribuna, 1984/85,4-10
ŠEŠERKO, Leo: "Mesto raziskovanja modemih dnižbenih razredov v
Marxovem 'Kapitalu'", Teorija in praksa, 183, 2/3
TAYLOR, Vince: Living Without Nuclear Energy, v: Nuclear Power:
Both Sides, W.W. Norton & Co.: New York/London 1982
TRAUBE, Klaus: "Jedrske elektrarne da ali ne?", Časopis za kritiko
znanosti, 196, 87/88
TOURAINE, Alan: Sociologija dništvenih pokreta, Radnička štampa,
Beograd 1983
TOURAINE, Alan: Novi dništveni pokreti, Marksizam u svetu, 1983,3
VELOCCI, Tony, Jr.: On the Road to Recovery, v: Nuclear Power : Both
Sides, W.W. Norton & Co., New York/London 1982
WHITE, Lynn: "Zgodovinske korenine naše ekološke krize", v: Pasti
razvoja, Komunist, Ljubljana 1985
WOLFE, Betram: The Hidden Agenda, v: Nuclear Power: Both Sides,
W.W. Norton & Co., New York/London 1982
172
predstavitev
David Held:
MODELI DEMOKRACIJE
(Prevedli: Božidar Kante, Vlasta Jalušič in Slavko Gaber.
Knjižnica revolucionarne teorije, Ljubljana 1989.)
Tudi teoretsko prevajalska dejavnost sledi demokratizaciji.
Dobili smo delo, katerega predmet je demokracija v zgodovin-
skih presekih, in s tem priliko, da tudi v slovenskem jeziku
beremo kaj več kot le o neposredni, samoupravni ipd. demokra-
ciji. Prevod dela je zato pomembno družboslovno dejanje založbe
KRT.
Held je napisal uvod v študij modelov demokracije, ki jih
pozna evropska tradicija. Predstavlja osem modelov, ki so neka
mešanica teoretskih kosntruktov in realno eksistirajočih de-
mokracij. Na koncu pa dodaja še svoj model - normativni model
demokratične avtonomije in predstavi njegove glavne značilnos-
ti.
Held predstavlja modele opisno in v tabelarnih prikazih.
Ukvarja se z glavnimi tokovi zgodovine politične misli in s
temeljnimi pojmi politične misli: politika, oblast, demokracija,
participacija, država itd. Zlasti veliko se ukvarja z državo, to pa
zato, ker so bili predteksti za štiri poglavja predhodno razprave
o državi (glej uvod). Posebej zasluži omembo njegova pozornost
za položaj žensk v posameznih modelih demokracije. (Njegovi
predlogi za izboljšanje položaja žensk pa so precej klavrni in
izpričujejo globoko nepoznavanje kompleksa problemov, ki
zadevajo družbeni položaj obeh spolov zlasti v razmerah spre-
minjanja njunih klasičnih vlog.)
V tej predstavitvi bomo razpravljali najprej o nekaterih ter-
minih in njihovih prevodih. Held uporablja dve sintagmi za isti
173
pojav: separation of powers in division of powers. Montesqiu je
uporabljal izraz division - delitev in ne separation - ločitev,
separacija. Ta raba je po našem mnenju tudi bolj logična, saj se
oblast deli ne pa ločuje na tri oblasti. Ločevanje je vedno proces
razcepa na dvoje, ne na troje ali več delov. Held uporablja oba
izraza, ne da bi med njima vpeljal kakšno vsebinsko razlikovanje.
(Obstajajo tri veje razdeljene oblasti, ki so ločene ena od druge,
ne pa vse skupaj med seboj.)
S tega stališča je škoda, da delo, ki predstavlja učbenik
temeljnih politoloških terminov, nosi takšno terminološko ne-
doslednost. Škoda je tudi, da gesla delitev (ločitev) oblasti ni v
stvarnem kazalu.
Naslednji termin je competitive conceptions in c. elitism,
c.elitist democracy. Prevajalci so uporabili prevod rivalski (ri-
valska pojmovanja, rivalski elitizem, rivalska elitistična de-
mokracija). V angleško-slovenskem slovarju in Velikem
angleško-slovenskem slovarju (Grad, Škerlj, Vitorovič, 1973 oz.
1978) so kot možnosti slovenjenja termina competition naslednje
možnosti: tekmovanje, konkurenca, tekma, natečaj.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je termin rival takole
predstavljen: tekmec: že v šoli sta bila rivala/ tekmo med rivalo-
ma bo prenašala tudi televizija; rivalinja pa kot tekmica: v lepoti
ji je bila nevarna rivalinja; rivalski - nanašajoč se na rivale ali
rivalstvo: nasprotje med rivalskima skupinama; rivalstvo - dej-
stvo, da je kdo tekmec koga: zaradi rivalstva sta se prepirala;
ljubezensko rivalstvo med bratoma; rivalstvo v šoli ju je odtujilo.
Pri rivalstvu gre praviloma za dva tekmeca, pri competition pa
za neomejeno število tekmecev - za tekmovanje. Rivalska demok-
racija poudarja obstoj dveh tekmecev: oblastne in opozicijske
grupacije, ne pa več tekmecev z upoštevanjem drugih razločeval-
nih kriterijev. S tem terminom se pretihotaplja k nam prevladu-
joče pojmovanje demokracije, ki se je porodilo v angloame-
riškem svetu in ki razume pod demokracijo dejansko le dva
partnerja: vlado in opozicijo, vladno in opozicijsko stranko. Na
174
tem primeru lahko vidimo, da so terminološka razčiščevanja
ključna za pojmovanje tudi tako obsežnih konceptov kot je de-
mokracija. Torej tekmovalniške/tekmovalske koncepcije,
tekmovalniški/tekmovalski elitizem, tekmovalniška/tekmoval-
ska elitistična demokracija ali kvečjemu konkurenčna demokra-
cija/stranka (Offe, 1985 prevedla D. Debenjak). Na nekaterih
mestih so se prevajalci odločili zadržati tujko, torej kompetitivni
sistemi, kompetitivni elitizem, kar je gotovo bolje od rivalski.
Naslednji problem je power. Vprašanje je ali sloveniti power
z močjo ali z oblastjo oz. kdaj z oblastjo in kdaj z močjo.
Uveljavila se je zveza delitev oblasti (division of powers),
državna oblast (state power), vednar distribucija moči (distribu-
tion of power) ipd. Temu prevajalci verno sledijo. Vprašanje, ki
se nam postavlja, je: zakaj te razlike. Naš odgovor: termin moči
je vnesla slovenska (behavioralna) sociologija v sedemdesetih
letih z usmeritivjo na preučevanje (družbene) moči zlasti v pod-
jetjih in izrinila pojem oblasti, ki nosi tudi politično konotacijo.
Recepcija behevioralne revolucije na Slovenskem je tako ohrani-
la pojem oblasti le v zvezah, ki so izključno politične/politološke:
zato državna oblast in delitev oblasti (v državi), ne pa distribucija
oblasti.
Held ugotavlja, da "levica nima ustrezne analize države, še
posebej ne demokratične vladavine, kakršna obstaja in kakršna
bi lahko obstajala" (Held, 1989:257). Škoda je v tem, da Held ne
predstavlja modela demokracije svetov, niti o njem ne razpravl-
ja: celo omenja ga ne. Demokracija svetov pa je eno velikih
političnih gibanj v dvajsetem stoletju in predstavlja enega od
največjih prispevkov levice (tudi marksistično orientiranih mis-
lecev) teoriji demokracije. Pri tem je povsem nepomembno ali se
strinjamo s teorijo in z različnimi poskusi njenega prakticiranja,
dejstvo je, daje teorija demokracije svetov označila dobršen del
tega stoletja tako s svojim vzponom kot s svojim zatonom.
Avtonomija je za Helda samo avtonomija od in to avtonomija
od države, ne pa tudi avtonomija od vladajočega principa repro-
dukcije družbe, torej zgolj politična avtonomija. V najboljši
175
tradiciji marksizma je bila takšna avtonomija vedno nezadostna,
ne pa tudi nepotrebna ali odvečna. Held enači pojem avtonomije
in neodvisnosti, ko pravi da "koncept avtonomije ali neodvisnosti
povezuje te težnje in pomaga pojasniti..." (Held, 256). Neodvis-
nost je samo ena od sestavin avtonomije, recimo ji negativna
sestavina (po vzoru negativna svoboda). Avtonomija je zame
predvsem problem samokonstrukcije, problem zagotavljanja
zmožnosti za samostojno postavljanje zakonov, torej pozitivna
avtonomija. Avtonomije brez avtokefalnosti ni. Tu pa naletimo
na probleme socializacije individuov za avtonomno življenje in
kot rezultat tega procesa - problem politične kulture znotraj
modela demokracije. Nova družbena gibanja so prinesla
okrnjeno razumevanje avtonomije kot zgolj neodvisnosti od
države. Na Slovenskem se je to razumevanje zelo prijelo, ker
imamo bogato vrtičkarsko tradicijo, tradicijo zagrajevanja in
zapiranja v bajtarske veleposesti.
Marxov pojem vladajoče zavesti, zavesti vladajočega razreda,
tematizira teren avtonomije, ker napredek svobode terja najprej
napredek v zavesti svobode. Marcuse je v tekstu o represivni
toleranci pokazal, da je avtonomni posmeznik tisti posameznik,
ki se je naučil racionalno in avtonomno misliti. Odgovor na
Platonovo vzgojno diktaturo je po njegovem "demokratična
vzgojna diktatura svobodnih ljudi" (1985:12). Pogoje za to paje
potrebno šele vzpostaviti: zlomiti represivno toleranco v medijih
in vseh drugih agensih socializacije. Po drugi strani pa je obliko-
vanje avtonomne pozicije individuov vezano na pozitivno sociali-
zacijo, izgradnjo avtonomne pozicije, ki jo je potrebno graditi že
v vprični družbi, v maloštevilnih že obstoječih enklavah in z
njihovo množitvijo. Held je blizu Marcusejevem stališču v po-
glavju o svobodi, ko pravi, da "nekateri ljudje ne bodo več imeli
prostora na primer za akumuliranje velike količine sredstev ali
za to, da bi delali svoje kariere na račun ljubic, žena ali otrok"
(Held, 279). Zamejitev svobode represivnim praksam je pogoj
udejanjanja načela avtonomije. Še bolj pa je potrebo po obliko-
vanju pogojev socializacijskega procesa na vseh ravneh za avto-
176
nomno pozicijo posameznika zagovarjal Gramsci. Intelektualna
in moralna reforma sta uperjeni ravno v oblikovanje nove sen-
zibilnosti, intelektualnosti, novega načina življenja, oblikovanje
samozavesti posameznikov, katere prva stopnja je po Gramsci-
jevi sodbi zavest o pripadnosti hegemonski sili. Socializacija za
obvladovanje vpričnega življenja je že vzpostavljanje etične
družbe ali società regulata, družbe prihodnosti.
Po Heldu (259) je glavna pomanjkljivost marksizma reducir-
anje politične oblasti na ekonomsko moč in s tem zapostavljanje
nevarnosti centralizirane politične oblasti in problemov politične
odgovornosti. Na drugem mestu trdi, da marksizem reducira
politično oblast na ekonomsko in razredno moč (260). Heldov
problem je v tem, da enači en tip marksizma s celotnim marksiz-
mom in da eno prakso marksizma, vzhodno, razglaša za sleherno
prakso marksizma in celo za udejanjanje marksizma. Kapitalizem
se ni udejanjal po zamislih liberalcev, še manj pa seje socializem
udejanjal po zamislih marksistov! Zgodovino delajo realno eksis-
tirajoči ljudje s svojimi predstavami itd. ne pa marksisti, liberalci
ipd.
Heldu se pritihotapi tudi nezgodovinsko razumevanje mode-
lov demokracij in posameznih stališč: liberalizmu in marksizmu
očita, da se nista ukvarjala s preučevanjem sprememb v or-
ganizaciji gospodinjstva in vzgoji otrok (260). Takoj za tem to
izjavo zanika in trdi, daju njihove perspektive in analitični okviri
ne morejo zajeti. Po njegovem menju je potrebno širše pojmo-
vanje političnega kot ga najdemo pri liberalizmu in marksizmu,
s čimer ali Gramscija ne uvršča v marksistično tradicijo ali pa ga
je pozabil skupaj z demokracijo svetov.
Stališče, da "v nekem globljem smislu civilna družba ne more
biti nikdar 'ločena' od države", je nasprotno prevladujočemu
stališču, ki seje pojavljalo v slovenski diskusiji o civilni družbi
- to vztraja na nujni ločitvi civilne družbe od države, posredo-
vanja med njima pa ni tematizirala. Tudi na tej točki se izkazuje
Heldova slepota za Gramscijeva razmišljanja o razmerju med
177
civilno družbo in državo, ki jo deli s Keanom in celotno tradicijo
novejše koncepcije socialistične civilne družbe.
Za konec tega fragmentarnega prikaza navajamo Heldovo
stališče, ki izpričuje njegovo zavezanost konceptom levice v
sedemdesetih letih. Po njegovem je treba obvezati državo, da bi
se ukvarjala z načini, kako mnogo bolj pravično razdeliti bogast-
vo in dohodek. Vladavina zakona bi torej zahtevala osredotočanje
na vprašanje distribucije in socialne pravičnosti; vse, kar bi bilo
manj od tega, bi oviralo uresničevanje načela avtonomije in
vladavine demokracije (267). Država, ki se je usmerila na
vprašanje distribucije v sedemdesetih in osemdesetih letih, je
Jugoslavija.
Delo je bogato informativno in spodbuja k razmislekom ravno
zato, ker je nepopolno in vsebuje številne slepe pege in poenos-
tavitve. Nenazadnje je bilo tudi napisano za šolanje.
Igor Lukšič
178
predstavitev
Jaroslav Langer
GRENZEN DER HERRSCHAFT. DIE END-
ZEIT DER MACHTHIERARHIEN
(Westdeutscher Verlag, Opladen, 1988, s.334)
.Živimo v času izteka treh različno dolgih razvojnih obdobij
človeške družbe, katerih konci bodo sovpadli nekje ob zaključku
tega stoletja. Gre za stodvajsetletni razvoj moderne strankarske
države, približno dvestoletni razvoj predstavniškega državnega
sistema in štiri do šest tisočletni razvoj struktur gospostva.
Langer v prvem analitičnem delu pojasnjuje, zakaj so te
družbenopolitične strukture nujno zgrešile svojo funkcionalno
zmožnost in zakaj jih ne more nadomestiti nobena nova gospost-
vena struktura. V konstruktivnem delu pa avtor razvije akratičen
model politične državne strukture, ki je prost gospostva, in model
nenasilnega prehoda vanj.
Langer v uvodnem delu ugotavlja, da ne živimo v času, ko
smo naleteli le na meje rasti (Rimski klub), temveč smo naleteli
tudi na meje gospostva. Strankarska država je zadnja etablirana
gospostvena forma predstavniške države, predstavniška država
paje poslednja gospostvena struktura v razvojni vrsti oblastno-
hierarhičnih družbenih struktur. Familiarni in državni patarnali-
zem se razkrajata; obe instituciji postajata nevladljivi (unregir-
bar). V družini se utrjuje naravna avtoriteta ženske, ki pomaga
destabilizirati oblastno pozicijo moškega. S tega stališča je treba
premisliti sedanjo in prihodnjo vlogo žensk v politiki.
V drugem poglavju avtor razpravlja o povezavi strahu in
nemoči. Vsota družbenih sil, procesov in mehanizmov se prika-
zuje kot družbeni sistem, v katerem živi posameznik. Tega
179
nepreglednega in neobvladljivega monstruma gaje strah in pred
njim se počuti nemočnega. Po drugi strani pa se v isti družbi
oblikuje tudi nekonformno obnašanje, ki ga Langer deli na tri
tipe:
-	iskanje družbene rešitve,
-	pobeg iz družbe in
-	agresija zoper družbo.
Razpravo o lastnini in moči gradi na stališču, daje posameznik
nemočen in da ga je zato strah. Lastnina izpolnjuje tri funkcije:
služi zagotavljanju potreb, ščiti posameznika pred močjo drugih,
služi pridobivanju oblasti. Ključno vprašanje pa je, kako je
možno garantirati kar največjo svobodo državljana neodvisno od
njegove privatne lastnine.
V četrtem poglavju se avtor ukvarja z interesnimi skupinami
in interesnimi organizacijami, pri čemer ga zanimajo relacije med
skupnostnimi interesi in fiktivnimi interesi organizacij, ki nasta-
jajo ob interesih posameznikov - članov organizacij in pripadni-
kov interesnih skupin. V nadaljevanju avtor analizira konsenz,
ki se oblikuje med skupinami in organizacijami s konsenzualnimi
jedri. Od kvalitete in kvantitete konsenzualnih jeder je odvisna
stabilnost/ labilnost gospostvenih struktur.
Avtor zatem uvaja temo etabliranja oblasti tj. oblikovanja
aparata oblastne skupine. Kot etablirano državno oblast razume
kvalitativno in kvantitativno obsežno, na državni ravni dolgo-
ročno izvajanje oblasti, ki je ustavno ali zgolj realno (z določeno
državno in družbeno strukturo) utrjena in zavarovana, tako da se
ne more odvzeti državljanu niti se postaviti zoper njega. V tem
poglavju se ukvarja tudi z vlogo aparata in hierarhično strukturo
oblasti.
Sedmo poglavje je v prvem delu jezikovna analiza pojmov
vpliv, moč in avtoriteta, v drugem delu pa razprava o razmerju
med močjo in avtoriteto z ilustracijami iz živalskega sveta.
Langer trdi, daje politika edino področje, kjer se boj za oblast
izvaja poklicno in v čisti obliki.
180
V	osmem poglavju Langer postavlja v osredje razmerje med
gospostveno strukturo in gospostveno skupino. Na primeru
problema predstavništva ga zanima meja oblasti v razmerju do
državljanske baze, kar je prikazal v dveh modelih. Na zaključku
poglavja pa se Langer sprašuje, ali posameznik, ki naj bi dom-
nevno imel nek delež pri oblasti, to tudi dejansko ima v
določenem času, ali jo sploh želi delegirati in ali se moč sploh
lahko delegira.
Deveto poglavje predstavlja nadaljevanje razprave o razmerju
moči in avtoritete pod naslovom nemočna oblast in oblast brez
duha. Langer opredeljuje misleca kot persono, ki čuti naravno
potrebo, da zavestno reflektira okolje in vleče zaključke, pri
čemer pa ni omejen zgolj na neposredno empirično danost,
temveč zajema dejanskost celovito in ponuja tudi rešitve za
odprte probleme. Zanimivo je njegovo stališče, da je končni
učinek totalitarnega in demokratičnega sistema pri vzpos-
tavljanju sistemno konformnega tipa državljana isti. V totalitar-
nih sistemih se sploščenje duha dogaja neposredno z represijo
neželjenih idej in njihovih nosilcev, v demokratičnih sistemih pa
so mehanizmi represije humani, zakriti, sistemu imanentni.
V	poglavju o časovnem dejavniku se Langer ukvarja s proble-
mom selektivnosti (pometanje smeti pod tepih). Po njegovem
mnenju je spoznavni prag misleca najnižji, sledi pa mu spoznavni
prag posameznika, javnega mnenja in nazadnje kot najvišji spoz-
navni prag gospostvene sfere. To je prikazal v nazorni tabeli, ki
prikazuje še razmerje med vrstami rešitev, ki jih navedeni sub-
jekti ponujajo in sredstvi za uveljavljanje ponujenih rešitev.
Razprava se nadaljuje s poglavjem o državi, ki jo Langer
obravnava na relacijah skupnost, interesna organizacija in
nadoče. Po njegovem mnenju mora država zagotoviti izvajanje
državljanskih in človečanskih pravic, premoženjsko in družbeno
varnost, notranji red in varnost ter zunanjo varnost. Država je za
Langerja na teritorialno omejenem področju ustanovljena
družbeno politična gospostvena tvorba z državno ureditvijo, ki
181
jo določa gospostvena skupina. Temeljna kategorija v tej razpravi
je konsenzualno jedro, ts.temeljne skupne integracijske misli.
Bolj ko je konsenzualno jedro v neki državi široko, manj je
gospostveni skupini treba uporabljati nasilje, manipulacijo in
zavajanje kot sredstvo vladanja.
V dvanajstem poglavju Langer predstavlja pluralistični gos-
postveni model, pri katerem se konsenz vzpostavlja z varanjem.
Temeljne sestavine pluralističnega modela so:
-	varovanje temeljnih in človečanskih pravic tako posamezni-
ka kot etničnih in družbenih skupin na temelju družbenopoli-
tičnega načela enakosti,
-	predstavniški sistem in načelo večine na vseh ravneh
družbenopolitične odločevalne zgradbe,
-	večstrankarski sistem,
-	svobodne volitve s splošno, svobodno, neposredno, enako
in tajno volilno pravico,
-	parlament svobodno izvoljenih predstavnikov državljanov
kot najvišji politični gremij odločanja in nadzora.
Teh pet točk tvori hkrati tudi jedro demokracije. Langer pri
tem pripominja, da je za zakrknjene demokratiste (Demokrat-
isten) nezamišljiva parlamentarna bazna demokracija brez poli-
tičnih strank. V nadaljevanju Langer kritično obravnava vsako
od navedenih petih pogojev pluralističnega in demokratičnega
modela z ilustracijami iz dejanskega delovanja teh principov v
zahodnih demokracijah. K temu dodaja še element koalicijskega
povezovanja, vlogo tiska in audiovizualnih medijev. Poglavje
zaključuje s predstavitvijo začaranega kroga pluralističnega
modela gospostva. Krog se začenja s strahom in nemočjo posa-
meznika, nadaljuje se s škodljivimi reakcijami, nesmiselnimi
vzorci obnašanja, napačnimi prioritetami in politično napačnimi
odločitvami ter se nato vrača z negativnimi družbenopolitičnimi
posledicami in nerazlikovanim posredovanjem, pomanjkljivimi
zaznavami in napačnimi presojami pomanjkljivega družbenega
razvoja k vzpostavljanju strahu in nemoči posameznika. Procesi
182
v prvem delu kroga se dogajajo pod primarno in sekundarno
prisilo stvari, v zaključnem delu pa z uporabo dezinformacij,
torej z manipulacijo.
Nesrečno trinajsto poglavje se ukvarja s totalitarnim modelom
gospostva, v katerem se konsenz vzpostavlja z nasiljem. Za
Langerja je totalitarni sistem poleg vojne in genocida največja
kršitev temeljnih človečanskih pravic. V tem poglavju Langer
predstavlja svoj pogled na vzpostavitev totalitarizma v Sovjetski
zvezi. O totalitarnem modelu gospostva lahko govorimo tedaj,
koje totalna oblast etablirana tako, daje ni mogoče odvzeti niti
učinkovito zamenjati s sredstvi, kijih ponuja določena družbena
struktura. Kdaj so sredstva nasilja uporabljena, je drugo
vprašanje, ki se veže tudi na različne okoliščine. Po Langarjevem
menju se meje med demokratičnimi, avtoritarnimi in totalitarni-
mi strukturami vse bolj brišejo. V tem dejstvu leži po eni strani
upanje za strmoglavjenje diktatur, po drugi strani pa nevarnost
za vprične predstavniške demokracije, ki so sicer najboljše, kljub
temu pa vendar samo oblastnohierarhične družbene strukture.
Langer nato vpelje temo morale. Ukvarja se z razmerjem med
civilno in politično moralo z namenom, da bi tudi skozi to
problematiko razjasnil strukturo gospostva. Tako ugotavlja, da
v razmerju med dobrim in zlim na področju politike obstaja
naslednja veriga: Dobro za ljudstvo je, kar je dobro za državo.
Za državo je dobro, kar je dobro za stranko/e. Za stranko/e paje
dobro, kar krepi in stabilizira njeno moč. Torej: Za ljudstvo je
dobro, kar krepi in stabilizira moč strank in kar stranke vzpos-
tavlja kot etablirano gospostveno skupino. To je kriterij, po
katerem strankam uspeva mobilizirati državljane za vzpostavl-
janje legitimnosti oblasti. Langer opozarja na različne moralne
kriterije na področju politike in na področju civilne družbe in
poudarja, daje temeljna razlika med totalitarno in demokratično
ureditvijo v tem, da prva nima moralnih kriterijev, druga pa jih
kljub neizprosnemu boju za oblast še ohranja.
Prelomnemu vmesnemu poglavju, v katerem Langer naredi
kratko bilanco dotedanjega razpravljanja, sledi zaključni del, v
183
katerem najprej predstavlja naravni zakon ti. načelo resonance.
Poimenovanje si je izposodil pri akustiki in ga apliciral na
politiko. Nič ni močnejšega od ideje, ki izhaja iz tistega časa.
Takšne ideje tvorijo resonančni teren, na katerem pride do idej-
nega sonihanja. Kot primer načela resnonace Langer navaja
krščanstvo. Gre za proces oblikovanja duhovnoreligioznega kon-
senzualnega jedra, religiozne poenotenosti brez nasilja in upo-
rabe moči. Načelo resonance je v zgodovini vedno služilo uva-
janju inovacij ali vzpostavljanju herezij. Temu nasproti pa seje
razvilo načelo predstavniške hierarhije moči partijske države za
etabliranje oblasti.
V predzadnjem poglavju Langer predstavlja načelo KAN, ki
v nasprotju z načelom resonance ni naravni zakon. Kratica KAN
pomeni tudi Klub alternativnih nekonformistov, ki deluje v
Bonnu od leta 1980. Prav tako je kratica sestavljena iz začetnic
gibanja, ki je delovalo v času Praške pomladi: Klub angažiranih
nestrankarjev. Izkušnje teh gibanj Langer opisuje kot osnovo, na
kateri gradi možnost horizontalne demokracije.
Zadnje poglavje je najpomembnejši del razprave. Langer v
njem prikazuje akratičen model, ki predstavlja alternativo de-
mokratičnemu modelu. Langer ga označuje kot bazno demok-
racijo ali "Graswurzeldemokratie". Najprej analizira pojem de-
mokracije in anarhije ter utemeljuje svojo odločitev za poimeno-
vanje modela kot akratičnega in ne npr. kot anarhičnega ali
demokratičnega. Potem je predstavil model demokracije in ak-
racije v obliki sheme in ga opisal. Temeljna razlika med koncep-
toma je v aktivizaciji državljanske baze v formi inspiracijske
sfere preko iniciativ, predlogov zahtev baze.
Razpravi sledi kratka spremna beseda, dodatek pa prinaša
Ekološki manifest za drugačno Evropo.
Igor Lukšič
184
Andrej Lukšič
NEOCONSERVATISM IN FRG (Attempt of a definition)
Avtor v prispevku razčleni širok spekter pomenov izraza „ne-
okonservativizem,,. Izraz skuša rešiti iz topilnega lonca javne
komunikacije tako, da ga najprej razmeji od sinonimno rabljene-
ga izraza neoliberalne ekonomske politike, od „nove desnice,,,
kritične teorije družbe in od vseh nasprotnikov socialistične
pozicije kot jo razume SPD. Postopek razmejevanja omogoči
avtorju, da na koncu izraz neokonservativizem opredel kot poli-
tično paradigmo, tj. kot nauk o družbi, kije usmerjen predvsem
na reševanje perečih družbenih problemov.
The author analyses the wide range of denotations of the term
"Neoconservatism". He tries to extract the term from the confu-
sion of public communication by, first, making the division from
the synonymously used term "neoliberal economic policy" from
the "New Right ",from the critical theory of society and also from
all opponents to the socialist position as understood by the SPD.
This process of division finally enables the author to define the
term "Neoconservatism " as a political paradigm, i.e. as a social
science primarily oriented towards the solving of acute social
problems.
Darij Zadnikar
HEGEL'S CRITICISM OF THE LIBERAL THEORIES
OF LAW
Avtor pokaže, da je nasprotje med Heglovimi in liberalnimi
pravnopolitičnimi nazori rezultat Heglove nadgradnje liberalnih
teorij, pri čemer so ohranjene prenekatere osnovne postavke
liberalizma. V tekstu so obdelani nekateri ključni Heglovi očitki
liberalizmu: koncept individua, volje, kaznovanja, prirodnega
stanja, države itd. V tej zvezi se pokažejo očitki Heglu kot
antiliberalističnemu filozofu za enostranske, kar odpira možnost
vrste redefinicij v luči sodobne afirmacije liberalne teorije.
185
The author shows that the opposition between Hegel's views
and liberal-political views in the result of Hegel's surpassing the
liberal theories, where nevertheless numerous basic principles of
liberalism are retained. The text deals with some of Hegel's key
reproaches to liberalism: the concept of the individual, will,
punishment, natural state, the state, etc. In this context, re-
proaches to Hegel presenting him as an anti-liberal philosopher
appear partial, and this opens up the possibility of a number of
redefinitions in the context of a tnodern affirmation of the liberal
theory.
Igor Pribac
ETHICA, ORDINE GEOMETRICO DEMONSTRATA,
et...
(An attempt at the deeonstruction of the geometric
argumentation of Spinoza's Ethica. I)
The image of Ethica, reduced to its first part, where its
discursiveness is closest to the axiomatic structure and where its
quintessence is consequently reduced to a starting set of defini-
tions and axioms, is reductive and misleading, since it easily
leads to noncritical realistic interpretations. Proceeding from the
supposition that this image is real, our dissertation, dealing with
the issue of dialogue in Ethica, attempts to draw attention to the
main moments which such interpretations overlook, and attempts
to take into account the objections offered by these moments. This
dissertation has found several contradictions: mainly the so
called "non-geometric elements in the formal analysis".
The moments criticize the absence of their representation,
which simultaneously creates the foundations on which a more
complex understanding of the discursive structure of Ethica can
be conceived. Such an understanding moves from geometric
argumentation to the manifestation of ethics itself from theore-
tical to practical philosophy.
186
igor Lukšič
ON THE DISCUSSIONS ON CIVIL SOCIETY
Avtor se ukvarja z odsotnostjo Gramscijevih razmišljanj v
novejši jugoslovanski, zlasti pa slovenski razpravi o civilni
družbi. Na začetku prikazuje recepcijo Gramscijeve misli v Slo-
veniji in Jugoslaviji, kije bila v glavnem fragmentarna, z izjetno
Antona Zuna. V drugem delu avtor presprašuje alternativnost
koncepta civilne družbe v osemdesetih letih in ravno v konceptu
alte mat ivnosti vidi razlog za popolno odsotnost Gramscija v
diskusiji. V zadnjem najobsežnješem delu avtor predstavlja
Gramscijeva razmišljanja o civilni družbi in njeni relaciji do
države.
The author deals with the absence of the thought of A. Gramsci
in the newer Yugoslav and especially in the newer Slovene
discussions on civil society. He first presents the reception of
Gramsci 's thoughts in Slovenia and Yugoslavia, which proved to
be generally fragmentary, with the exception of Anton Zun. The
second part of the article questions the alternativity of the concept
of civil society in the eighties, and sees the concept of alternativity
as the cause for the complete absence of Gramsci in the discus-
sions. The last part of the article presents Gramsci 's thoughts on
civil society and on its relation to the state.
Milan Zver
AUTONOMY AND HETERONOMY
(A contribution to the theory of "autonomist" democracy)
A vtor predstavlja tipe odnosov, razpete med heteronomijo in
avtonomijo, kijih razume kot sistemske pogoje političnega ob-
stoja in življenja posameznika in naroda. Prvi tip odnosov temelji
na institucionalnem zagotavljanju razmer, ki omogočajo od-
pravljanje napetosti med skupnostjo in posameznikom (istoveti
vladajoče in viadane), na predpostavki družbene harmonije in na
187
močnem ideološkem naboju. Drugi tip, „liberalni,,, zavrača
vertikalno integrativnost sistema, tj. idejo istovetnosti vladajočih
z vladanimi, legalizira razmik med državo in civilno družbo,
temelji na načelu večine, politične enakosti in mehanizmu trga.
Temeljni plitični subjekt je državljan, narod pa je popolnoma
zanemarjen. Tretji tip odnosov najbolj dosledno zagovarja av-
tonomistično pozicijo. Zavzema se za maksimalizacijo stopnje
samouprave posameznih segmentov civilne družbe, zagovarja
idejo ,.minimalne države,,, idejo deregulacije, problematizira
večino, reprezentančni način odločanja pa dopolnjuje z oblikami
participacije.
The author presents the different types of relations between
autonomy and heteronomy which he regards as the institutional
conditions of the political existence and life of the individual and
the nation. The first type of relations is founded on institutional
assurance of the conditions which enable the reduction or elimi-
nation of the tension which exist between the community and the
individual (by identifying the rules to those being ruled); on the
supposition of social harmony, and on a strong ideological
charge. The second ("liberal") type of relations rejects the verti-
cal integration of the system, i.e. the idea of identification
between the rulers and the ruled; it legalizes the divergence
between the state and civil society, and is founded on the principle
of majority, on political equality and on the market mechanism.
The basic political subject (agent), whereas the nation is totally
neglected. The third type of relations defends the autonomist
position most consistently. It vindicates the maximization of the
autonomy of the different segments of civil society, it advocates
the idea of the "minimal state", the idea of deregulation; it
questions the majority; it supplements the representative form of
decision with different forms of participation.
188
Leo Šešerko
FROM THE NATURAL-SCIENTIFIC TO THE SOCIAL
CONCEPT OF ECOLOGY
Ekologija kot znanost o planetarnem gospodarjenju z narav-
nimi viri in kot razumevanje zemeljske krogle kot skupne hiše
vsega človeštva in vseh naravnih vrst ter kot razumevanje njihove
povezanosti s fizikalnim in kemičnim okoljem je vprašanje eko-
nomske koristnosti postavila v nov kontekst. Predvsem je izpos-
tavila, da dobijo posamezne človeške aktivnosti svoj smisel in
pomen šele glede na to, kakšne učinke imajo na ravnotežje v
posameznih biotopih ali ga destabiliziraj o ali ne.
Ecology, as a science on planetary economy of natural resour-
ces and as an understanding of the Earth as the shared house of
all mankind and of all natural species; also as an understanding
of their connection with the physical and chemical environment,
has placed the question of economic profit into a new context. It
has mainly accentuated that individual human activities acquire
a sense and importance only according to their effects on the
equilibrium in individual biotops, depending on whether or not
they destabilyze it.
Andrej Klemene
NUCLEAR ENERGY POLICY
Fenomena jedrske energije ni mogoče razložiti niti kot rezul-
tata znanstveno-tehničnega napredka niti kot posledic racional-
nosti slepo delujočih tržnih procesov. Porojena v vojaški postelji
in prvič uporabljena kot sredstvo demonstracije strateške gospo-
darsko-politično-vojaške premoči, postane "pacifizirana " upo-
raba jedrske energije v komercialne namene sredstvo legitimacije
povezovanja znanosti in vojaško industrijskega kompleksa ter
sredsttvo segmentalizacije znanstvenega dela, ki se mu tudi in-
stitucionalno odreče kompetentnost odločanja o uporabi
njegovih rezultatov in prenese na birokratsko normo. Tako nas-
189
topa politika jedrske energije kot strateško sredstvo ameriške
tehnološke hegemonije v procesu povojne obnove zahodnoevrop-
skega gospodarstva, kkot sredstvo razvojne in regionalne politike
in kot "admiralska ladja izvozne flote". Toda ti procesi spodko-
pavajo sam jedrski mit, na drugi strani pa omogočajo, da se
politika jedrske energije v postindustrijskih družbah legitimira s
kompleksnostjo svojih posledic.
The phenomenon of nuclear energy can be explained neither
as a result of scientific and technical advancement nor as the
consequence of rationality of automatically functioning market
processes. Nuclear energy was first developed and used for
military purposes as a means to demonstrate economic political-
military superiority. Now the pacifized use of nuclear energy for
commercial purposes has become a means of legitimatizing the
linking-up of science and the military industrial complex, as well
as a means of segmentation of scientific work, which has been
institutionally denied the competence of making the decisions on
the use of its findings and results, these being transferred to
bureaucratic norms. The nuclear energy policy was a strategic
means of the US hegemony in the process of the post- war
rebuilding of westeuropean economy, a means of the develop-
mental and regional policies and the "admiral ship of the export
fleet ". But these processes are undermining the nuclear myth
itself and making it possible for the nuclear energy policy in
postindustrial societies to legitimize itself solely by the complex-
ity of its consequences.
dopolnilo iz prejšnje številke:
Igor Lukšič
ELECTIONS AS RITUAL AND GAME
Politics as a ritual and game which tends to influence the
numinous, connects modern societies to primitive ones. The
political game, which proceeds on a level visible to the elector,
has its rules which are not made by the game itself and are also
190
not adopted from the rationality of political functioning. There-
fore, the political game can only be adequately understood in the
term: sociology of ritual. In politics elections function as an
iniciation and legitimation of power. This is done in the form of
a ritual, in which the politician acts as master of the numinous
and the elector as a non-protected member of the community.
Miro Cerar Jr.
YUGOSLAV POLITICAL PARTY PLURALISM
The existence of political parties is founded directly on the
liberty of association. This right is relatively new among the basic
political rights/liberties which are constitutionally- legaly pro-
tected and assured by the majority of western democracies. In the
initial phase of the formation of political parties (mainly in the
second half of the 19th century and later), political organization
of this kind proceeded solely on the basis of the constitutionally
stated liberty of association, with no further legal regulation of
these processes.
Apart from constitutional protection of the liberty of associ-
ation, we are nowadays witnessing the emergence of a special
legal regulation of the activity of political parties as the most
important form of such activity. Demands for a full assurance of
the liberty of association have been coming up in international
documents. Even the liberal legal regulation is too rigid to allow
the institutional form of regulation to represent the most suitable
form of political pluralism. In establishing the Yugoslav model
of political pluralism, politics will therefore be obliged to observe
(beside legal norms) also the rules of the game, which are not
legal rides but an integrant part of political culture.
191
AVTORJI SO:
Andrej Lukšič, I960, mag. političnih znanosti, novi raziskova-
lec FSPN, Ljubljana
Darij Zadnikar, 1956, mag. filozofije, višji predavatelj na
Pedagoški akademiji v Ljubljani
Igor Pribac, 1960, mag. filozofije, novi raziskovalec na Filozof-
ski fakulteti v Ljubljani
Igor Lukšič, 1961, mag. političnih znanosti, asistent na FSPN,
Ljubljana
Milan Zver, 1962, mag. političnih znanosti, novi raziskovalec
na FSPN, Ljubljana
Leo Šešerko, 1948, dr. filozofije, izredni profesor na FSPN,
Ljubljana
Andrej Klemene, 1963, dipl. politolog, asistent na FSPN,
Ljubljana
«
192