Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri de la Liberta (Ul. CommerciaL) 5/1. Tel. 28 770 7.a Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. prod. (casella post ) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 40 Ur
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za ino ■/. -mstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ST. 543
TRST, ČETRTEK 8. APRILA 1965, GORICA
LET. XIV.
Odhod umgodjo pii i/iaSi mladini?
Povod za ta članek nam je dal prispevek »Nekaj o današnji mladini« v zadnji številki »Mladike«, ki ga je napisalo neko mlado dekle, in ki je hotel izraziti občutje naše današnje mladine. To občutje pa bi lahko' označili z eno samo besedo za neugodje. To edino je jasno razvidno iz sicer precej zmedeno in nezrelo napisanega sestavka, kateremu pa moramo priznati vsaj iskrenost.
Odkod to neugodje pri naši mladini? Kaj Tu je vzrok? O tem se splača nekoliko razmisliti.
Predvsem se moramo vprašati mi — in ae mora vprašati tudi mladina sama — če le to neugodje upravičeno. Mlada avtorka sestavka v »Mladiki« je zapisala med dru-9'T: .... Nihče nam ne zna neke vrednote Pokazati kot take. Okoli nas je toliko smer-n'ic, da sami ne vemo, katere naj se oprimemo. Krenemo po prvi poti in ko nas ta J^zočara, se spet vrnemo na križišče in ča-mo, kajti bojimo se nadaljnjih razoča-^ni ■ ■. Nismo mladina brez idealov, mla-u/na, ki neodgovorno živi in dneva v dan, temveč le mladina, kateri hočejo odvzeti vse, kar ji pomaga živeti, mladina, ki bi se rada sprostila in povedala, kdo je in kaj misli, a jo pri tem ovirajo gruče ljudi, ki njeni razumevanja žejni besedi odgovarjajo z °stro kritiko, ki jo označuje za nesramno, nehvaležno . ..« To je samo nekaj najznačilnejših stavkov iz dolgega članka, ki je poln neke hude zamere, da ne rečemo hudih °btožb proti odraslim, »ki imajo kot večno nedoseženi cilj poboljšanje mladine.«
Ena izmed nalog našega lista je v tem, ^a opozarja na pereče probleme v naši skup P°sti in da jih v javni diskusiji osvetljuje, čato se nam zdi primerno, da skušamo v sPlošnem interesu nekoliko osvetliti tudi to vPraŠanje, ki zadeva našo mladino. Pri tem moramo najprej izraziti obžalovanje, da mla-a avtorka ni konkretno navedla, kdo so "hste gruče ljudi«, ki našo mladino ovira-l°/ ko bi se rada sprostila in povedala, kaj misli? Kdo so Usti, ki »njeni razumevanja ?e,n' besedi odgovarjajo z ostro kritiko, ki označujejo za nesramno, nehvaležno . . .
' nam ne mogla tega	razodeti?	Kajti	pri
alboljgj Vo|ji ne moremo dognati, koga ima mislih. Znano pa nam je, da je tukajšnja a*a mladina bila in je še deležna velike Pozornosti s strani tistih, v katerih gleda morda svoje sovražnike. Kakor hitro ka-.frikoli mladi človek kaj napiše, takoj najde ali reviio, ki je pripravljen tisto natis-'b-	Se nikoli ni imela	nobena	generacija
ovenske in verjetno nobene druge mladine
0	'ko priložnosti, da s tako lahkoto prodre 'f vrste literatov. Samo da je kdo od mladih aoisal kaj za silo dobrega, ie že deležen fe|°	pretiranih pohval, ki slavijo	njegov	ta-
ent	itd., vse v dobrem	namenu,	da bi	ga
(Nadaljevanje na 3. strani)
Zakaj še zagovarjajo zmoto?
Ves demokratični svet obhaja letos obletnico konca druge svetovne vojne, ki se je zaključila z vojaškim, političnim in moralnim porazom fašističnih in nacionalsocialističnih sil, ki sta jih predstavljali zlasti' Hit erjeva Nemčija in Mussolinijeva Italija. Za drugo svetovno vojno ni namreč toliko značilen spopad, med sovražnimi armadami' m državami, ki so se vojskovale za dosego geopolitičnih ciljev ali za zaščito ekonomskih interesov, temveč je predvsem šlo za to, ali jbo dvema totalitarnima družbenopolitičnima sistemoma uspelo zavladati nad: preostalim svetom, ali pa bo ta pokazal tolikšno mero moralnega in fizičnega poguma ter vztrajnosti, da bo končno iz spopada izšel kot zmagovavec.
Pred to težavno izbiro, ali pasivno sprejeti fašistično in nacistično strahovlado z vsemi njenimi pos'edicaml, ali pa se odločiti za takšno ali drugačno obliko odpora, so se znašli zlasti tisti narodi v Evropi, ki sta jih Hitler in Mussolini podjarmia. Takšni izbiri se seveda niso mogli izogniti niti Slovenci leta 1941, ko so njihovo ozemlje zasede Hitlerjeve in Mussolinijeve čete. Naj tu mimogrede omenimo, da je, kar zadeva primorske Slovence, odločitev padla že ob samem nastopu fašizma in se je glasila: brezkompromisen odpor.
Namen pisca tega sestavka je, svobodno in popo noma odkrito povedati svoje mnenje o zadržanju večine veljakov iz vrst nekdanjih tradicionalnih Slovenskih političnih strank v tistem usodnem letu 1941. Zd.i se nam, da bi to utegnilo prispevati k razči-ščonju marsikaterega pojma, k odpravi' do-očenih tabujev in k poglobitvi politične demokracije v naših krajih. Povod za ta sestavek je piscu dala tudi ugotovitev, da se povojna slovenska katoliška generacija, ki je danes pri nas že močno angažirana v političnem življenju, čuti prav v zvezi z medvojnimi dogodki v Sloveniji obremenjena z nekakšnim komp’oksom krivde, česar je po našem mnenju kriva predvsem slovenska publicistika zaradi svojega enostranskega, povečini črnobeloga podajanja medvojne in povojne zgodovine in tudi zaradi samega razvoja medvojnih dogodkov v Sloveniji.
Zaradi objektivnosti in morda tudi zaradi lažjega razumevanja političnega dogajanja v letu 1941 moramo ugotoviti, da stranki (JRZ ib JNS), ki sta dejansko imeli oblast v Sloveniji do aprila 1941, nista bili niti po svojih programih niti po svoji strukturi demokratični stranki. Demokratični zilasti v tem smislu, da bi strankini člani mogli na javnih kongresih in z demokratično igro večin in manjšin odločati o politični liniji stranke in tudi s tajnim oziroma povsem svobodnim glasovanjem voliti strankine vodstvene organe. Celotno slovensko politično življenje je tako bilo odvisno od ne-
katerih veljakov, pri čemer je bil seveda paternalizem (da ne uporabljamo hujšega izraza) neizogiben. Slovenski del JRZ je poleg tega prav v najbolj kritičnem trenutku zgubil dva svoja najvidnejša predstavnika, Korošca in Kifovca. Ostali so le veljaki »druge kategorije«, ki v trenutku preizkušnje in spričo pomanjkanja kolektivnega strankihega vodstva očitino niso bilii kos položaji;.
To dokazuje dejstvo, da so se ob okupaciji najprej šli ponujat nacistom, ko pa so jih ti zavrnili, so se zatekli k fašistom. S tem so zagrešili prvo veliko politično napako, kajti vsakemu stvarnemu in daljnovidnemu po itiku bi morailo biti jasno, da je s fašistično in nacistično okupacijo nastal v Sloveniji popolnoma nov položaj:, v katerem bi bilo mesta za nobeno, še tako skromno politično izživ janje. Naivno je bilo pričakovati, da bodo nacisti in fašisti pustili takratno vodilno slovensko plast na svojh mestih, saj je bi'o vendar splošno znano, da predvideva program fašizma in nacizma celo iztrebljenje slovenskega naroda. Tega nečastnega ponujanja fašistom in nacistom so bili najbrž krivi naivnost, zlasti pa naravnost bolestna strast in želja po oblasti' določenih tedanjih polit'črnih voditeljev.
V	tej zvezi nastane vprašanje: v čigavem imenu in s čigavim pooblastilom so naredili' ta korak? Kdo jih je pooblastil, da so ponudili svoje sodelovanje in s tem tudi sodelovanje svoje stranke fašistom in nacistom, ko so vendar vede'i, kakšno je bilo razpoloženje ljudskih im tudi katoliških množic do okupatorja, saj je zlasti intelektualna rnadina še pred nekaj tedni množično vstopala v prostovoljne vojaške enote in s tem pokazala voljo in trdno odločenost, postaviti se po robu obema diktaturama.
Ob zasedbi Slovenije je nastal položaj, v katerem S(C je dejansko razsula v prah celotna takratna državna in politična zgradba in je bil vsak Slovenec razrešen vseh političnih in drugih podobnih vezi, razen dolžnosti, ki jo je nekako nagonsko čutil, da se tako ali drugače upre nasilju. V takšni situaciji bi bila naloga odgovornih in daljnovidnih politikov iz vrst katoliških in drugih demokratičnih skupin, da bi temu odporniškemu razpoloženju slovenskih množic prvi dali neko organizacijsko obliko. To se žal ni zgodilo najbrž zato, ker tedanji veljaki niso imeli posluha za stvarnost, nobenega ali prav malo smisla za osebno žrtvovanje in zlasti zato, ker so bili preveč oblastiželjni. Nekateri, in sicer najbolj predrzni, so svoje sodelovanje zagovarjali s čudnimi teorijami o izvoru oblasti, drugi pa so se uspava'i s politiko čakanja ter vse svoje upe polagali v zaveznike, češ saj
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
• NEDELJA, 11. aprila, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu;
10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.00 Slovenski zbori; 11.15 Oddaja za najmlajše: »O dečku, ki je našel svojo srečo«. Napisal Krištof Schmidt. Prevod in dramatizacija Ana Pelan. Igra RO.; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.00 Po-jela:	Ornella Vanoni in Gilberl Becaud; 15.30 »Življenje je sen«. Drama v treh dejanjih in sedmih slikali, napisal Pedro Calderon de la Barca, prevedel Martin Jevnikar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 18.30 Kino, včeraj in danes. Urednik Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Danes je dan, božji dan«; 21.00 Vabilo na ples.
. PONEDELJEK, 12. aprila, ob: 12.15 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Danes je dan, božji dan«; 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravil Franc Škerl; 18.30 Koncertisti naše dežele: Violinist Eddv Pevpich in pianistka Lucia Passaglia; 19.15 Plošče za vas: 26. quiz oddaja; 21.00 Alban Bcrg: »Wozzeck«, opera v treh dejanjih.
•	TOREK,	13.	aprila, ob:	12.15	Pomenek s poslu-
šavkami; 17.20	Italijanščina po	radiu; 19.00 Dante
Alighieri: »Vita Nova«, pripravil Boris Tomažič;
19.30 Postni govori - Bogomil Brecelj: »Žalivcem iz srca odpuščati«; 20.35 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 22.00 Slovenske novele 20. stoletja - Ivo Cesnik: »Njiva«; 22.55 Komorna glasba v začetku dvajsetega stoletja.
•	SREDA,	14.	aprila, ob:	11.35	Radio za šole (za
I.	stopnjo	osnovnih šol);	12.15	Brali smo za vas;
13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajav-cev; 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 21.00 Simfonični koncert orkestra »Alessan-dro Scarlatti« Italijanske Radiotelevizije iz Neaplja. V odmoru (približno ob 21.40) Iz pesniških gajev - Josip Tavčar: »Alfonso Gatto«.
• ČETRTEK. 15. aprila, ob: 11.30 Slovenske nabožne pesmi; 12.15 Postne legende - Marijan Vouk: »Kristusov plašč«; 17.20 Italajnščina po radiu: Spopoln jevalni tečaj; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič:	»Prešernova Zdravljica«; 21.00 »Obsodili so Kristusa«, drama v štirih' dejanjih napisal Branko Rozman. Igra RO., režira Jože Peterlin.
. PETEK 16 aprila, oh: 1130 Slovenske nabožne pesmi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.30 Kon-rert skladb ToreMija, Locatelliia in Clementija;
19.30 Postni govori - Loize Šuštar: »Za žive in mrtve Boga prositi«; 19.45 Organist Gabrijel Deve'a-k : ?0 30 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršai; 21.00 »Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Evangeliju Sv. Janeza«, pripravila Stanko Janežič in Stana Kopitar; 21.30 Franck Martin: »Golgotha«, oratorij v dveh delih za sopran, mezzosopran, tenor, bariton, mešani zbor, orkester in orgle.
• SOBOTA, 17. aprila, ob: 11.30 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 15.00 »Snakornik«, starokrščanska legenda, napisal Nilko Kuret. Igra RO., režira Lojzka Lombar; 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 17.30 Pisani balončki, radijski tednik zn naimlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 19.15 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Slovenski oktet; 21.00 Postne legende - Marijan Vouk: »Sveti Križ«; 21.30 Gustav Mahler: Simfonija št. 9 v D-duru.
TEDENSKI KOLEDARČEK I
11. aprila, nedelja: Filip, Leon
12. aprila, ponedeljek: Lazar, Savica
13. aprila, torek: Ida, Jarmila
14. aprila, sreda: Valerija, Juštin
15. aprila, četrtek: Helena
16. aprila, petek: Boža, Benedikt
17. aprila, sobota: Rudolf
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
NAPETOST
Nemška zvezna republika, ki hoče veljali pred svetom za edino državo in predstavnico vsega nemškega naroda, je že večkrat poudarila, da smatra za pravo prestolnico ce otne Nemčije še vedno Berliln. Zato je že nekajkrat priredila v zahodnem Berlinu simbolna zasedanja nemškega parlamenta. Tako simbolno zasedanje je bilo napovedano tudi za sredio popodne ob treh v veliki palači tamkajšnje kongresne dvorane.
Toda vzhodnonemški komunistični v adi
Zakaj še zagovarjajo zmoto?
(Nadaljevanic s 1. strani)
bodo že ti tudi 9’ovence rešili iz fašističnih krempljev.
Nič čudnega ni, če je spričo zadržanja večine veljakov iz kato iških in liberalnih vrst prišla pobuda za odpor s strani drugih, manjših političnih skupin ilm Zlasti s strani komunistov katerim ie treba priznati, da so tedaj imeli največ čuta za stvarnost, bili priprav jeni na žrtve ter imeli za seboj dolgoletno prakso ilegalnega dela. Ob nastanku OF je po našem prepričanju ofi-cie no vodstvo obeh tradicionalnih strank zagrešilo zadnjo in, kot je razvoj dogodkov potrdil, tudi usodno napako. Namesto da bi se vključilo v osvobodilno gibanje se mu je uprlo in vrh vsega progdsilo za komuniste in sopotnike vse tste katoličane in demokrate, ki so pristopili k temu gibanju.
S svojim ravnanjem v letu 1941 so se torej ti veljaki sami izključi i iz kasnejšega političnega dogajanja in se hkrati začeli pogrezati v kalne vode posrednega ali neposrednega ko aboracionizma. če bi namreč ti nesrečni veljaki v tistem trenutku prepustili politično vodstvo ljudem iz svojih skupin, ki so kazali pripravljenost za boj proti okupatorju — in teh ni bi'o malo
—	bi ne rešili samo svoje časti in časti svojih političnih skupin, temveč bi tudi preprečili, da bi ne priš'o do tolikšnega bratomornega klanja, kot jp ža' kmalu prišlo. Kajti o taktiki in strategiji odporniškega gibanja in sploh o njegovem poteku bi skupno in enakopravno odločale vse politične skupine.
Jasno je torej, da ljudje, ki so ob kočiji! vih trenutkih v letu 1941 hote ali nehote zagrešili vrsto tako hudih političnih napak, nimajo današnjemu mlajšemu katoiškemu rodu. ki se politično udejstvuje, ničesar povedati. Največ, kar od njih pričakujemo, je. da svoje napake priznajo, kar bi ne bilo nič nečastnega, saj že stari latinski rek pravi, da je napaka č'oveška slabost. Toda ža’ prav nič ne kaže, da bi razvoj šel po tej poti. Prav v zadnjem času so se namreč tudi v določenem tukajšnjem tisku začeli oglašati nekateri »advokati«, ki z neprepričljivimi argumenti, z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev in zlasti z grobim mešanjem pojmov skušajo zagovarjati svojo že zdavnaj izgub’jeno pravdo. Za človeka z zdravo pametjo je naravnost nerazumljivo, zakaj in čemu takšno pisanje prav v tem letu, ko ves svobodoljubni svet slovesno obhaja obletnico zmage nad dvema morda najbolj krutima im neč'oveškima režimoma, kar jih pozna svetovna zgodovina.
D. L.
V BERLINU
in Sovjetom to ne gre v račun, ker po njihovem Berlin ne spada k Zahodni Nemčiji in pomeni torej zasedanje Bundestaga v Berlinu izzivanje zanje. Zato 'so blokirali vse avtomobilske ceste v Berlin, dozdevno zaradi vzhodnonemško sovjetskih manevrov. čakajoča vrsta avtomobi'ov pri bloku v Helmstedtu je dosegla v sredo dolžino devet kilometrov. Vzhodnonemški stražniki spuščajo naprej samo po nekaj desetin avtomobilov na uro ali niti ne. Zahodno-nemški posamoi so morali v Berlin z letali, a sovjetska vojaška letala so s preleti motila tudi promet v letalskih hodnikih. K juh temu se je zbralo v Beril,nu nad 500 zahod-nonemških poslancev in parlament je lahko zasedal. Sovjeti pa skušajo motiti razpoloženje Berlinčanov in poslancev z nizkimi preleti svojih »Migov« preko zahodnih sektorjev.
Zahodni zavezniki se ne vznemirjajo in jemjejo stvar s flogmo, čeprav seveda ne manjka ostrih diplomatskih not in proti-not. Prepričani so, da bo pobožaj v Berlinu čez tedein dni spet normalno ... nenormalen, kakor že dvajset let.
Rus! v Varšavi
V	Varšavi se je mudi'o te dni sovjetsko odposlanstvo, sestav jono iz vrhunskih voditeljev Brežnjpva, Kosigma, Grom ka im Kritcva. Imco je več skupnih sej s poljskimi ministri in predstavniki komunistične stranke. Razgovori so se razvijali kot p ra-
vi uiraidino poroči o, v (prisrčno prijale]j-
skem ozračju. V četrldk so sovjetski in poljski državniki podpisali dva’set!etn > pogodbo o skupinem. političnem, kulturnem in gospodarskem sodelovanju obeh držav.
BITKE V VIETNAMU
Boji v Vietnamu se spreminjajo v odprto vojno. Gveri, oi so se zadnje dni postavili vladnim četam in Američanom v odprtih bitkah, tako v Delti reke Mekong in v pokrajini Tay Ninh, okrog 90 kilometrov se-vernozahodno od Saigoma. Proti sebi imajo premočno ameriško tehniko v 'etatih, tankih., amfibijskih sredstvih in topničarkah, zato imajo velike izgube, a tudi južnoviet-namslke in ameriške izgube zaradi zased, ki jih priprav jajo gverilci, niso majhne.
Američani metodično nadaljujejo z bombardiranjem vojaških oporišč v Severnem Vietnamu.
KITAJSKA KUPUJE ŽITO
Marsikje primanjkuje kruha, v Avstraliji je pa bi] zadnji žitni pridelek tako obi en kot še malokdaj. Angleški dominion je bil zato prisijen, da najde kupca, kar pa ni bilo preveč težko. Prva se je oglasila Kitajska, ki je podpisala pogodbo za nakup enega milijona im dvesto tisoč ton avstralskega žita. V Sovjetsko zvezo pa bo Anglija izvozila 600 tisoč ton pšenice.
VERIŽNIŠTVO PRI NOGOMETU
Ljubitelji nogometnih tekem radi prepih' čujejo vstopnino, posebno ko igrajo odličnejša moštva in kaže, da bodo prostor1 zasedeni. Malokdaj se pa zgodi, da ibi verižni ki z vstopnicami zahteva i tako pretirane cene kot v Milanu za tekmo Inlter - Milan-Od 63 tisoč vstopnic so jih pokupili verižnih! najmanj 20 tisoč in so jih oddaja'1 z velikanskimi prebitki.
Odfoocl	naj/	»ularf/fi/?
(Nadaljevanje s 1. atiani) ohranili pri volji, da bi še pisal. Naša mladina ima na razpolago takorekoč ves naš tisk, kar ga izhaja na Primorskem, da ne omenjamo še ostali slovenski tisk.
Kdo je torej tisti, ki ji ne da, da bi povedala, kaj misli? Mnogokrat bi bila resnično potrebna tudi pravična, a ostra kritika, ki bi jasno povedala, če je njeno pisanje kaj vredno ali ne, in če se ima mladina nad čem pritoževati, se lahko prav nad tem, da take ostre kritike ni, iz gole obzirnosti in prizanesljivosti kritikov, ali če hočete, od-raslih . . Kajti samo odkrita kritika lahko vzgaja h kvaliteti. In če danes po tolikin talentih, ki so se že pojavili v »Literarnih vajah« in drugod, po Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli ter Josipu Tavčarju, ki jih lahko prištevamo k srednji generaciji, tu na Tržaškem in Goriškem še vedno nimamo niti enega literata mlajše generacije, katerega bi jim lahko postavili ob stran kot enakovrednega, je to gotovo krivda ali premile kritike, ali pa mladih talentov samih, ki niso imeli volje, da bi se razvijali in so se zado-voljili s prvimi, nezasluženimi pohvalami.,. ter obtičali v infantilnosti. Avtorka sama Pravi; »še tako nedolžna zafrkancija odras-le9a človeka je lahko pest blata, ki pomaže naš svetli ideal.« Naj mi ne zameri, če se Pri tem nasmehnem, upoštevajoč dejstvo, da na ideale generacije, kateri pripadajo Pa-'1°r, Rebula, Tavčar (da imenujem spet samo nie) v resnici pljuvali in metali blato, da je m°ral Pahor zaradi svojih idealov v naci-j^čno koncentracijsko taborišče, da je tudi Rebula pretrpel svoje in da so n. pr. Stanka uKa najprej zaradi njegovih idealov zaprli, nato pa ubili? Današnja mladina pa naj bi izgubila svoje ideale že pri »nedolžni zafr-kaciji«? Zdi se nam, da se mlada avtorka norčuje, ali da ne ve, kaj piše.
IMAMO RADI NAŠO MLADINO
Mi imamo radi našo mladino iin ji želimo kar najbolj zdrav duševni in telesni razvoj. |n mislimo, da jo imajo radi tudi vsi drugi, ki imajo opraviti z njo, tudi tisti, ki so dozdevno do nje brezbrižni, morda zato, ker 'majo občutek, da jih mladina odbija in da ne mara njihovih vzgojnih nasvetov. Kaj avtorka sama misli o takih nasvetih in vzgo-Ilte|jski skrbi, je izrazila v besedah: »Ob (®ni naslovu pričakujete mogoče ostro bese-
0 starega, plesnivega govornika, besedo, ki ?Pada v vzgojne oddaje na radiu in v tiste
njige, ki imajo kot večno nedoseženi cilj P°bo|jšanje mladine. . .« Če pa ona in z nl° druga mladina tako gleda na prizadevala tistih, ki bi jo radi vzgojili v dobre Iju-< v dobre Slovence in v dobre državljane, Potem se ji pa ni treba čuditi, da ne ve, ka-. r,h smernic naj se oprime . . . Vsa vzgoja ma namen, napraviti mladega človeka tako ^azurnsko iin čustveno zrelega in kritičnega, se zna sam odločiti, katerih smernic naj e v svojem življenju oprime. Jasno pa je, a mladina, ki ni niti odrasla, tega sama i 6 j*rnore' ker ne zna presoditi, kaj je prav tuH’ • n'- Manjka ji ne le zrelosti, ampak 0)1 izkušnje. Toda če vnaprej zavrže vse t0< kar ji lahko posredujejo »plesnivi gorniki« jn »vzgojne oddaje«, se mora vda-, v to, da se bo znašla brez vodstva; ven-ar potem ne sme očitati starejšim, da jo Pustijo brez pravih smernic . . . Kljub vsemu prezanju se ne moremo spomniti, da bi
1 1 en samkrat brali kjerkoli, da je kdo oči-
tal mladini, da je nesramna in nehvaležna. Če pa se je kdaj kak vzgojitelj ustno spozabil do takih besed, je moral biti že hudo prizadet in užaljen.
PREHUDI OČITKI
Dejstvo je, da starejše generacije pri vseh svojih zmotah in napakah, ki so jih zagrešile v vzgoji in tudi v javnem življenju, ne zaslužijo tako hudih očitkov mladine. Lahko bi jiim očitali to, da so bili kot vzgojitel|i preveč popustljivi in da so pokazali premalo avtoritete nasproti mladini; kot staršem bi jim lahko očitali, da so mladino preveč navadili na vsakovrstne udobnosti, čeprav so sami morda v isti starosti stradali črnega kruha, in da ji tako niso dali spoznati, da |e življenje v resnici trdo in da je še vedno boj. Ne mogli pa bi jim očitati premalo uvidevnosti in premalo obzira in ljubezni do mladine. Zanjo je bilo storjeno, v telesnem in duhovnem pogledu, kar se je največ dalo. In rezultat je morda ta, da je današnja mladina v bistvu že vsega naveličana in prenasičena, kakor je bila v otroški dobi prenasičena čokolade, ker je je morda na en sam dan dobila več, kakor so je okusili njihovi starši v vsem svojem življenju.
Po našem iskrenem mnenju je v mladini sami vzrok današnjega neugodja. Današnja mladina je spoznala samo mehke plati življenja, vse ji je bilo nudeno v kar najbolj udobni in lahkoprebavljivi obliki, zato ima — v prispodobi — nerazvite mišice in organizem. Zato je zanjo vse pretežko. Vsaka rahla graja jo spravi s tira, ker je bila vajena samih pohval in laskanja, od prvih let življenja. (»Naša Magdiča je danes upihnila svojo prvo svečko. Ata in mama in nono m nona in vsi sorodniki ji želijo. ..). Bila je idol, in ko odraste in ugotovi, da za zunanji svet ni nikak idol, ampak da jo gleda kritično in da bi morala poseči v idejni boj, tedaj ji uplahne življenjski pogum, »še tako nedolžna zafrkancija odraslega človeka (morda profesorja ali koga drugega?) je lahko pest blata, ki pomaže naš svetli ideal « Kakšen ideal? Ideale si mora izbrati prav zdaj v letih dozorevanja, mora si jih prištudirati, si jih priboriti, si jih izdelati v trdem idejnem spopadu z okoljem. Kaka podedovana predstava, ki morda že davno ne odgovarja več realnemu stanju stvari na sveiu, ni nikak ideal, in tudi ne kako začetniško, prvo navdušenje za to ali ono ideologijo, za ta ali ono modo.
MLADINA SE MORA OSVESTITI
Predvsem pa bi se morala naša mladina zavedati, da se mora osvestiti o sebi in svetu, v katerem živi. V umiku v popevkarstvo se dejansko odraža strah pred resničnim življenjem. Kako naj spozna prave smernice za življenje pred juke-boxi, iz katerih kriči kak Bobi Solo, ali ob prebiranju kake Športne gazete? Mladini lahko oprostimo vse, samo ne tega, da nima poguma do lastnih idej, poguma do upora proti tistemu, kar smatra za preživelo in zastarelo, poguma do protesta. In prav to lahko očitamo naši mladini
—	ne vsej, a večini — da nima poguma do tega, da se boji konfrontacije s stvarnostjo naših razmer in s svetom idej. Zateka se v nekako fiktivno nepolitičnost, da bi se izognila stvarnosti in nujnosti jasnih notranjih odločitev. Prav te dni nam poročajo z Qo>Vn, i2 Nabrežine in ne vem odkod še o ustanavljanju nekakih »nepolitičnih« mladinskih kulturnih skupin, v čemer se skriva morda kok
dober namen, gotovo pa strah pred idejami pomanjkanje poguma do lastnega mnen|a, do jasne izpovedi, in to v času, ko je od vsepovsod slišati o aktivnem sodoživljanju mladine z odločilnim dogajanjem v svetu, ki prinaša s sebej politične in socialne spremembe na bolje, o njenih protestih, o njeni požrtvovalnosti in pogumu. Tako se n. pr. črnska mladina v Ameriki ne boji policijskih gumijevk in zapora, ko manifestira za pravice svoje rase, In koliko je še take mladine v svetu I Naši mladini pa je postala ideal »nepolitičnost«, ki je k ničemur ne angažira in ne zahteva od nje nikakega poguma in nikakih obveznosti in žrtev. V svojem oportunizmu se oprijema najbolj nesmiselnih in bedastih teorij in prividov, n. pr. o »odmiranju narodov« (v času, ko stopa v areno zgodovine na desetine in desetine novih afriških in azijskih narodov in da dobimo vsako leto nekaj novih državi), ali o po svoje pojmovani »združeni Evropi«, v kateri menda ne bo več narodov in problemov, samo da se ji ni treba aktivno angažirati v boju za pravice lastnega naroda in se ukvarjati z njegovimi političnimi gospodarskimi in kulturnimi problemi.
IDEJNA »NEVTRALNOST« N| MOŽNA
Taka idejna »nevtralnost« porojena iz ko-modnosti in bojazljivosti, je tista glavna ovira, ki ne da naši mladini, da bi si izoblikovala svoj nazor in se odločila za prave smernice. Ni čudno, da ima spričo tega občutek neugodja, občutek, da je daleč od stvarnega dogajanja, da nima besede pri njem. Toda tega ji ne branijo »gruče ljudi, ki njeni razumevanja žejni besedi odgovarjajo z ostro kritiko«, ampak se izključuje iz njega sama, ker se pač boji problemov. Rajši kot da bi se aktivno angažirala, gre za tistimi, ki ji nudijo prijetne izlete, dvorane za zabave in druge lagodnosti. Tak strah pred aktualnostjo in pred idejnimi konfrontacijami je bil kriv, da je okrnelo koroško »Mladje«, ker ni imelo poguma ne do obravnavanja koroške in ne do razreševanja slovenske in svetovne problematike, temveč se je dosledno izogibalo vsemu takemu in se zatekalo v nekako »nepolitično« leposlovnost. V takih razmerah pa se ne more izoblikovati nikaka resnična osebnost z lastnimi idejami
-	in v tem je tudi vzrok, da iz vrst mladine v vseh dvajsetih letih po vojni skoro nismo dobili nobene resnično močne intelektualne osebnosti, ki bi jo lahko smatrali za glasnika nove generacije. Dobili pa smo ljudi, ki se zadovoljujejo z opevanjem kraške pokrajine in ki nimajo nikake stvarne predstave o svetu, v katerem živimo.
Kako naj bo taka »nepolitična« generacija sposobna prevzeti vodstvo našega ljudstva, ko bo pr šel čas za to? Saj zaradi svoje omahljivosti, politične nevednosti in bojazljivosti ne bo sposobna, da bi opravljala to funkcijoi Politično in idejno neoblikovan in zmeden človek postane z lahkoto plen vsakršne politične demagogije in podleže paniki in pesimizmu.
le dolgo se nam je zdelo potrebno opozoriti na te stvari v zvezi z našo mladino in članek v »Mladiki« nam je nudil povod, da smo to končno storili. To smo storili v upanju, da je v naši mladini vendarle zdravo jedro in da so v resnici morda potrebna samo taka opozorila, da se bo mladina končno zavedla, kaj čas in naše razmere terjajo od nje. In te besede, ki se ji bodo morda zdele trde, so bile napisane v resnici iz ljubezni do nje.	E.	Z.
Razgovor z dirigentom Ignacijem Oto
V nedeljo bo nastopil moški zbor prosvetnega društva Prosefc-Kontovel na koncertu v prosvetni dvorani na Opčinah.
V zvezi z njegovim nastopom smo se razgovar-jali z dirigentom Ignacijem Oto, ki je prijazno odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj o delovanju tega pevskega zbora.
Ali segajo začetki vašega zbora daleč nazaj?
Brž po drugi vojni sta bila ustanovljena mešani in mladinski pevski zbor. Prvega je vodil najprej pevovodja Cibic, potom učitelj Čermelj. Mladinski zbor je pa bil v rokah Zdravka Kanteta. Takrat sta oba zbora že precej nastopala v javnosti in tudi na radiu. Iz obeh zborov se je sestavil pred približno desetimi leti moški zbor. Vadil ga je iin z njim je uspešno nastopal dirigent Milan Pertol. Pred	šestimi	leti sem	ga pa	jaz prevzel.
Danes je zbor kar dovolj močan. Šteje trideset stalno delujočih članov, ki se z zanimanjem in veseljem udeležujejo pevskih vaj.
Bi nam pojasnili, kolikokrat in kje ste ie nastopali?
Odkar ga vodim jaz, smo imela že več samostojnih koncertov ali pa smo nastopali kot sodelujoči z drugimi zbori pri različnih prosvetnih prireditvah. Naš zbor je imel svoje koncerte že vi Novi Gorici,	v Velenju, v tržaškem	Kulturnem
domu. Skupno z Glasbeno Matico smo peli v Beogradu in v Trstu. Udeležili smo se tudi že dvakrat mednarodnih	pevskih	tekem v	Gorici,	katere prireja goriško	pevsko	društvo	»Scghizzi«. Večkrat
so nas slišali tudi po tržaškem in koprskem radiu.
Vaši pevci so menda tudi dobro podkovani v glasbeni teoriji?
Glasbeno teorijo jim je nekaj časa nudil pevovodja Pertot, ki je bil tudi poklicno učitelj solo-1
SLOVENSKIM AKADEMIKOM
Zopet smo poklicani na univerzitetna volišča, da s svojim glasom, oddanim slovenski alkadem-ski listi ADRIA, potrdimo prisotnost Slovencev na univerzi. Adria se letos že sedmič predstavlja na teh volitvah in sedmič bo izvolila svojega predstavnika. Nekateri sicer skušajo omejiti in razvrednotiti pomen našega nastopa, a njih mnenje je zmotno. Univerzitetne volitve imajo v javnosti velik odmev, saj gleda javnost na univerzitetne študente kol na bodočo narodno vodilno plast, kot na bodoče vodilne može. Zato bi bilo žalostno, ko bi ne nastopali. Žal tudi letos nismo dosegli skupnega in samostojnega nastopa vseh slovenskih študentov, a krivda ni naša.
Kolegice in kolegi, mi bomo, čeprav sami, nastopili s svojim znakom, nastopili kot slovenski študentje s spoštovanjem in pripravljenostjo sodelovanja z vsemi, nastopili v zavist in jezo italijanskih šovinističnih krogov, ki bi nas hoteli uničiti. Ne pozabite na odmev in pomembno vlogo, ki jo je v preteklem letu igrala ADRIA, ko je njen predstavnik imel odločilen glas pri sestavi odbora in izvolitvi tribuna. Ne pozabite tudi, da niso tisti slovenski študentje, ki nastopajo na italijanskih listah, izvolili nobenega svojega kandidata. Odveč bi bilo pripominjati, da se bo ADRIA skupno z ostalimi potegovala za pravice in boljše študijske pogoje vseh študentov, še posebno slovenskih.
Kolegica in kolega, ne vzemi površno teh besed in tega našega nastopa. Tako majhna je tvoja naloga:	iti na volišče in prekrižati znak
Adrie. Naredi to z veseljem iz idealizma in ljubezni do svojega naroda. Obenem pa spomni in opozori vse svoje prijatelje, naj store isto.
Volitve se bodo začele v petek, 9. I. m., in zaključile v ponedeljek, 12. t. m. V nedeljo bodo volišča odprta v Goniči, Corso Italia 44. V ponedeljek popoldne bo odprt samo en volilni sedež, in sicer na novi univerzi. Tisti, ki so vpisani v prvo leto, bodo volili lahko brez knjižice, z osebno izkaznico. Kdor je letos diplomiral ali je bil lani še vpisan, ima še aktivno volilno pravico.
VSI ZA ADRIO!
SAL ADRIA
petja. Posebne vaje za glasbeno teorijo je pa bolj težko vpeljati, ker pevci tudi nimajo časa. Kolikor je možno, si pridobijo pevsko znanje pri vajah za nastope. K tem pa radi prihajajo, zlasti če imajo določen cilj pred seboj.
Kakšen pa je vaš repertoar in kakšni so vaši bodoči načrti?
Repertoar je pač tak, kakor je splošno prt vseh sedanjih pevskih zborih in ki tudi ustreza okusu poslušavcev. Na sporedu imamo pri bližnjem nastopu izvajanje polifonskih skladb, umetne in ljudske pesmi. Razen na Opčinah bomo nastopili še v Sv. Križu in kje drugod. Odvisno je seveda od razmer in možnosti.
Pa še nekaj: opažate pri današnji publiki zanimanje za zborovsko petje?
Moram reči, da je zanimanje še precejšnje, zlasti pri mladini. Z veseljem prihajajo poslušat našo pesem zlasti v okoliških vaseh. Pred nekaj leti 'je zanimanje za pevske nastope nekoliko pojenjalo. Zadnje čase pa vidim, da dobro podani pevski koncerti zopet privabljajo številne poslu-šavce. In to mislim, da je dober znak naje kulturne rasti.
—•—
Nabrežina:
OBČNI ZBOR POSOJILNICE
V nedeljo je bil redni letni občni zbor Kmečke in obrtniške posojilnice v Nabrežini. Predsednik Josip Terčon je izčrpno poročal o poslovanju naibrežinsikega denarnega zavoda v letu 1964, pri čemer je poudaril, da zavod, zaradi splošne gospodarske krize lani ni mogel zabe ežiti obcutne> ga napredka. Zavod, je prejel 52 prošenj za posojila v skupnem znesku 22 milijonov in 500 tisoč lir. Ugodno je rešil 38 prošenj in nakazal skupno 18 milijonov in 500 tisoč lir posojil. Celotni promet pa je znaša okrog 75 milijonov.
Po poročilu nadzornega odbora je občni zbor soglasno odobri' predloženo bilanco. SledTa je daljša razprava, med katero so mnogi udeleženci poudarili, da zas uži posojilnica večje zaupanje občinstva, ker je naložba popolnoma gotova in njena tajnost zajamčena.
Sesljan:
SLOVO OD ZASLUŽNE MATERE
V torek je ve ika množica pogrebcev pospremila k zadnjemu počitku na mavhinj-skem pokopališču 92-letno Alojzijo Rade tič, vdovo Metlikovec iz Sesljana. Pokojnica, ki je bi a daleč naokrog znana z’asti po svoji nesebični pripravljenosti pomagati bližnjemu, je našla tragično smrt pri zapornicah na že’.ezniški postaji v Vižovljah. Kot to ikokrat v svojem dolgom življenju je tudi v nedeljo hotela prečkati železniški tir ob zaprtih zapornicah, ni pa tokrat opazila, da prihaja prav v tistem trenutku brzovlak. Smrt je bila zato neizogibna.
»Nunca Lojza«, kot smo jo vsi pozna i, je bila tudi v svoji v' oki starosti žilava, skrajno požrtvovalna, izredno dejavna slovenska in 'krščanska mati tor žena, ki bi prav gotovo zaslužka mirnejšo smrt. Toda Božja volja je bila drugačna.
Od pokojnice se je v mavhinjski cerkvi s toplimi besedami pos'ovil župnik Štefan Tonk i, mašo zadušnico pa je daroval njen vnuk Albert Metlikovec, župnik v Šempe- ( tru pri Novi Gorici. Naj zaslužna mati mirno počiva v domači zemlji. Vsem sorodni- ' kom izrekamo globoko občuteno sožalje.
LEP USPEH
Gospa Marija Koršič-Corsini, poverjena didaktična ravnateljica slovenskih osnovnih šol v na-brežinski in zgoniški občini, je pred dnevi z lepim uspehom položila v Rimu zaključne izpite, razpisane v okviru natečaja za stalna mesta didaktičnih ravnateljev. Razpoložljivih mest je bilo 500, kandidatov pa nad 3 tisoč. K lepemu uspehu iskreno čestitamo in gospe ravnateljici želimo, da bi tudi prihodnje leto ostala na sedanjem mestu.
PRISPEVKI
Za natis knjige pesmi S. Kollvvitza so prispevali: Albert Urdih 2000 lir, E. Z. 500 lir, D. L. 500 lir.
OBVESTILO
Zdravnica dr. Sonja Mašera bo odsotna od 12. do 26. t. m.
Zahvala
Vsem dobrim prijateljem in znancem, zlasti onim iz Skednja, ki so ob bridki izgubi našega dragega očeta in starega očeta
ALOJZA GODINA
umrlega dne 2. aprila, kakorkoli izrazili svoje sožalje in sočustvovanje, se najtopleje zahvaljujemo.
žalujoče hčerke Karmela, Rosanda, Tatjana, Marta in vsi sorodniki
Trst - Gorica, 4. aprila 1965
Ažla:
NESLANA ŠALA
Za 1. april je tudi po naših krajih navada
koga povleč i. Prvoaprilskih šal, katero si
izmisli naša mladina pa je več vrst; nekatere so duhovite, nekatere pa tudi prav bedaste in neslane. Eno 'te zadnje vrste si je izrnis il neduhovit šaljivec za letošnji: 1. april.
Na cesti med, Ažlo in KI i,njem so opazili 'judje 1. aprila zjutraj kri. Po tleh so ležali tudi drobci stekla in gum. Ljudje so se začeli zbirati in so Sklepa i, da se je morala pripetiti avtomobilska nesreča. Iskali so vzdo ž ceste, kjp je kak ranjenec, če ne celo mrlič. In res so zagledali v jarku pod cesto truplo, ležeče z obrazom proti zemlji. Nihče si ni upal blizu, češ naj teče kdo po orožnike. Nazadnje so se le nekateri opogumili, mis eč, da je mož v jarku morda samo ranjen in mu je treba pomagati. Ko pa so ga obrnili, so opazili, da je le slamnat mož. Dozdevna kri na cesti pa je bi a le rdeča barva. Usmiljeni Samaritani so bili seveda jezni nad tako neduhovito šalo, in so imeli prav.
Trbiž:
PRISILNE POČITNICE
Prejšnji teden so naši meščani opazovali z velikim zanimanjem po naših u.ifcah veselo razigrano skupino študentov iiz Tuniza.
V	svojih slikovitih nošah so 'prepevali za naša ušesa neznane pesmi im brenkali na čudne kitare. Vese im študentom iz Severne Afrike 'so meščani radi p'ačcvali zapitek v javnih lokalih. Spraševali so jih pa tudi, odkod so in čemu se prav v Trbižu mudijo že nekaj dni Ikot svojevrstni turisti. Pojasnili so, da so študentje trgovske akademije v Tuniisu im da jih je poslal predsednik Burgiba za nagrado na poučni izlet na Poljsko. Z leta om so dospeli do Rima, nato z vlakom do Trbiža, kjer se jim je pa
ZELENI KRIŽ
Zaslužna ustanova goriškega Ze enega križa bo kmaliu prišla do svojega lastnega dima. Sedanje poslopje na vogalu u ic Mo-relli iin Crispi bodo podrli in na istem me s tu zgradila novi’ sedež Ze enega križa. Zemljišče j*e darovala goriška Občina. Stavba bo imela več nadstropij. V pritličju bodo nastanjene avtomobilske garaže in reševa-postaja. V dveh zgornjih nadstropjih pa ambulante in pisarne Zelenega križa. Višji' nadstropja so pa namelnljena za zasebm stanovanja, da se bo moglo z njih najemnino kriti stroške za vzdrževanje stavbe. Reševalna ustanova Zelenega križa je bi a ustanovljena že leta 1922. Do 'eta 1926 je bila nastanjena v spodnjih prostorih nekdanje občinske pa ače v Mazzinijevi ulici, potem pa se je preselila v sedanjo zgradbo Med vojino je Zeleni križ zgubil skoro ves svoj prevozni park. Kmalu s;i je pa s pro-'Sitovoljinaimii darovi, s pomočjo Monta in mestne občine tako opomoge', da je razvi’ živahno socialno dejavnost. Danes premore šest moderno opremljenih reševalnih avtomobilov. Lansko leto je Zeleni križ nudi' svojo bnzo pomoč v 5173 slučajih in je prevozil s svojimi avtoambulantami 77.856 ki-ometrov. Na 'svojem sedežu je nudil svojo pomoč v 7340 slučajih. Ze te številke dokazujejo, da zasluži Zeleni križ vso podporo gorišike javnosti.
- Kaiiai.V/in rMiiin
nenadoma zataknilo. Manjka’ jim je namreč prehodni vizum skozi Avstrijo in Češko in iso mora i nainj čakati na meji. Navdušeni nad prijaznem sprejemom v Trbižu so študentje priredili i zadnji dam pred odhodom prave koncerte z glasbo in petjem od gostišča do gostišča. Simpatično družbo so Trbižami ob odhodu živahno pozdravljali.
Tipana:
ŽALOSTNA SMRT
V ponede jek zvečer je pretres'a naš > soseščino žalostna novica da je nesrečno umrla 57-lelna vaščemka Lidvina Cuffolo s Platišč. Žena je ves popoldan deala na pdlju. Pod noč se je vračala domov in bi bila morala spotoma prebresti potok. Revi je pa zdrsni o na spolzkem kamnu n je padla v deročo vodo. V mrzlih valovih je utonila. Utopljenko so naš’ii nas ednje ju tro domačini, ko so šli na delo.
Dolenje:
ORAC POD TRAKTORJEM
V petek zvečer se je prjpeti'a v Do enjah nesreča ki je 'kazala, da se bo končala s smrtno žrtvijo.
Po celodnevnem oranju na polju se je vrača v večeru proti domu 36-'etm poljedelec Alfred Balstiani. Krmaril je po cesti težak traktor, poleg njega je sedel še m ad fant, ki je pomagal pri delu. Na neikem ovinku je težko vozilo zdrkni o k robu ceste in se je preva'ilo šest metrov globoko Pod škarpo. Bastianija je traktor pritisnil ob t a, da se ni mogel ganiti. Tisti deček je pa še v pravem času skočil z voza in je tekel po pomoč. Traja'o je pa več kot eno uro, da so prihiteli gasilci iz Gorice in p > napornem de u dvignili traiktor in rešili Ponesrečenca Brž so ga odpeljali v krmin-sko bolnišnico, kjer so ugotovi1! hude poškodbe na nogah, a upajo, da ga bodo ro šili.
GORIŠKI ZASTOPNIKI V RIMU
Prejšnji teden se je mudilo v Rimu odposlanstvo goriške mestne občine. Poleg župana so ga sestavlja'! tudi člani posameznih skupin v občiinlsikem svetu, med temi tudi slovenska svetovavca Bratina za Demokratsko zvezo in Sancin za socialiste.
Odpos ainci so imeli na’ogo doseči pri posvetnem ministrstvu dovoljenje, da se smejo graditi v Gorici tudi visoke stavbe ne glede na določbe, ki se 'tičejo varst/a naravnih in zgodovinskih znamenitosti kraja. To pa zato, da 'bi se v Gorici da'e pobude za stavbno gibanje in zaposlitev de avcev te stroke.
V petelk dopoldne se jp delegacija zglasi-'a v prosvetnem ministrstvu. Minister G ii je sprejel e polovico odposlanstva. Od razgovorov sta bila izključena tudi oba slo venska zastopnika, kar nikakor ne moremo smatrati za umestno od ministrove strani. Goriški zastopniki niso nič bistvenega dosegli, e ministrske obljube, da se bo položaj še proučeval. Še isti večer so delegati od eteli domov. S tem pa zadeva še ni končana. Nekateri ojbčinsiki 'svetovavci, v prvi vrsti iz liberalne stranice, očitajo županu, da se je nekaj na svojo roko domenil z ministrom, ne da bi 'se prej posvetoval s svojimi kolegi, ki so mora i v Rimu čakati pred vrati.
V zvezi z gorišlkim odposlanstvom v Ri mu moramo še dodati, da se je občinski svetovavec dr. Salnlcin pozanimal na ustreznih ministrskih mestih g'ede ustanovitve s ovenske strokovne srednie šole v Gorici. Dobil je načelna zagotovila, da se bo ta šo'a odprla.
PEVMA
Prosvetno društvo »Jože Abram« v Pevmi nada juj.e s kulturnimi večeri. Prejšnjo sredo je predaval prof. Mirko Rjavec o veli kem hrvaškem škofu in rodoljubu Josipu Juraju Strossmayerjiu v spomin njegove 150-'etnice rojstva in 60-obletn;ice smrti. Pos ušavci so sledi1! zanimivemu predava nju z izredintim zanimanjem.
Nekulturno početje so pa zagrešili predi dnevi običajni' neznanci, ki so razmetali cvetje ob spomeniku padlih borcev. Taki s učaji se ponavljajo skoro vsako leto in bi že bi' čas, da bi tudi' varnetetni organi v bodoče preprečili podobne vandalizme.
Stanovanjske hiše na polju iproti Soči, na nekdanjem »Fogarjevem« posestvu, so še vedno 'brez stanovalcev. Ustanova Trc’i, Benečij je naredi a z njimi luknjo v vod >. Prvič, ker so h;;še zadane brez sodobnega kriterija Stanovanja in hlevi iso vsi pod eno streho, 'kot po starem. Drugi vzrok, da le 'kmečke stavbe samujejo1, je pa seveda v pomanjkanju volje in veselja do krneč kega dela.
KULTURNI VEČERI
V dvorani kluba »Simon Gregorčič« se še nadaljujejo prosvetni večeri, čeprav se nagibi sezona /a kulturne večere v zaprtih dvoranah že proti kcncu.
V soboto zvečer je v dvorani nastopil pevski oktet iz Šempetra. Zapel je vrsto umetnih in ljudskih pesmi, ki so bile prav dobro podane. Obisk pa je bil tokrat prav šibek.
Obenem pa je v klubu predaval prof. Mirko Rijavec o življenju in delu velikega hrvatskega vladike Josipa Juraja Strossmayerja.
ODDAHNILI SO SI
Davkoplačevavci in sicer tisti, ki so od-ašali z izpolnitvijo Vanonijevega obrazca, so spet olajšano zadihali.
Letos se je še bolj kot lani poznalo, da se davtkop ačevavci le neradi lotijo tega ne všečnega posla, še predzadnji dan, to je 1. aprila, je manjkala na davčnem uradu od osem tisoč prijav še ena četrtina. Zadnji dan pa je bil tak nava1, da so mora i financarji skrbeti za red na hodnikih. Dosti dela so imeli s sprejemanjem priporočenih prijav tudi poštni uradi. Vendar se je vse gladko odvija o. Manjka pa še vedno oiko’ii dlvesto prijav; te so pa po večini tiste katere smejo cddati uslužbenci javtmih ustanov čin šol ikar svojim vodstvom. Tudi te bodo do 10. aprila na svojem mestu in pop aha z »Vanonijem« bo za letos konec.
Števerjan:
JAVNA DELA
Stoverjrnsko županstvo je odobri’o več načrtov za javna dela v občini in njenih zase kih. Predvsem pride v poštev dokončno asfaltiranje iIz Bukovja do Sovence in od Dvora do cerkve. Uredili bodo tudi trg pred, cerkvijo. Županstvo namerava preurediti tudi svoje prostore. V ta namen si bo preskrbelo potrebno vsoto, ki znaša nekaj manj kot en miMjon lir. Kma u bodo d a končana 'tuidii zadnja d.ela pri vodovodu i';a se pripravlja slovesna otvoritev sredi maja De a pri novem Prosvetnem domu so nekoliko zastaa Zaiiaidi neugednego vremena, upamo pa, da se bodo s požrtvova nostjo vseh kulturno zavednih Števerjcn/:ev kmalu dokončan.
Z bližajočo se turistično sezono se zopet dosti govori o krožni »cesti vina in češenj < iz Gorice čez Oslavje v števerjan, po Graj ni do pevmskega mosta, v Pevmo in Štma-ver. Goriški avtomobilski klub je slklica za jutri zvečer poseben razgovor o tem predmetu na svojem sedežu. Ude'eženoi prostega razgovora bodo razpravlja l o tej cesti v zvezi s športnim udejstvovanjem. Navzoči bodo smeli staviti tud'5' svoj p predloge.
UMRL JE
V	petek je umr v goriški bolnišnici u-s miljenih bratov gospod. A'ojz Godina doma iz Skednja. Učelkal je lepo starost 87 let. Polkojnik je bi znana osebnost v šked nju, kjer je ime' dobro vpeljemo krojačni-co. Sodeloval je prav živahno v javnem živ jen ju v tisti dobi, 'ko se je slovenstvo
v	tržaški okolici 'krepko razmahni'o. Bil je več let predsednik gospodarskega društva in odbornik prosvetnega društva »Ve lesi e><. Po značaju miren in družaben človek, je bil Godina - Ban spoštovana ose) nost in ena tistih starih korenin, kakršnih je tudi v Skednju vedno manj'. Zadnja leta je prišel v Gorico, kjer je končal svojo živ-jenjsko pot. Zapušča še štiri poročene hčere.
Po smrti si je žele' počivati v domačem kraju. Ta želja se je izpolnila b agenau raj niku v 'soboto popoldne, 'kamor so ga n ri-pelja i iz Gorice in položili v grob na škoden j slkem pokopališču. Naj počiva v miru 1 Hčeram in vsem sorodnikom izražamo g'o heko sožalje
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
& Hlifikom lllaluiimm
Prof. Mirlcu Mahniču, ki režira za Slovensko gledališče »škofjeloški Pasi/on« in dve svoji enodejanki, smo zastavili nekaj vprašanj o njegovem delu in o nekaterih pojavih v slovenskem kulturnem življenju, na katera nam je z vso pripravi, enostjo m prijaznostjo odgovoril.
UREDNIŠTVO
Lahko smo zadovoljni in celo ponosni. Z najbolj Šimi izdelki se smemo brez sramu pokazati v mednarodni areni. Vendar nas čaka še dolga pot. Izpopolniti bo treba obrtno znanje, če se ne bomo prehitro usedli na lavorike, bo svet čez nekaj let rad govoril o izvirni umetnosti slovenskega gledališča.
In kaj mislite o mlajših gledaliških avtorjih glede na to, da smo videli pred kratkim v uprizoritvi Slovenskega gledališča v Trstu dela treh dramatikov, ki so vzbudila skoraj senzacijo?
To je plodno iskanje. Na koncu morajo priti resnični uspehi. Ni tako preprosto napisati dobro igro. Morali bi imeti posebno eksperimentalno gledališče ali skupino za uprizarjanje sodobnih slovenskih gledaliških del. M‘slim pa, da bi se morali naši gledališki avtorji bojevati za izvirnost in iskrenost. Le prevečkrat namreč posnemajo in pozirajo. Nadarjenosti pa jim nikakor ne moremo odrekati.
Kako Vam ugaja bivanje med nami v Trstu? takrat v Ljubljani ne delam rad. Najbrž bi se moja J	zavedno bolj intenzivno dramsko
Vam naše mesto in okolica nudita kako vzpodbudo j gledališka usoda čisto drugače zasukala, cs taicrat	nr;	na<.
za Vaše delo?
Samo enkrat sem utegnil iti na daljši sprehod. Hodil sem po stari Napoleonovi cesti proti Preseku. Bilo je >19. marca. Ne bom pozabil pogledov na morje, na duh po pomladi in vijolicah. Tudi ne na milo slovensko narečje otrok, ki so se ,'grali z žogo. Zato me je toliko bolj vznemirila misel na slovensko starko iz tržaške hiralnice, ki je nesla na pro daj mrežo starega kruha. Zazdela se mi je kot simbol nemoči in umiranja, Da, dobil sem tu pre-nekatero vzpodbudo za delo in kup misli o nesrečnem nesporazumu med mnogimi Slovenci v Trstu, ki se s tolikšno trmo še zmeraj gredo naše in vaše.
Imate kak poseben čustveni odnos do Pasijona?
Gotovo, moram ga imeti, če ga postavljam na oder. Povrh je to naš kulturni spomenik in zanimiv jezikovni oreh. Zelo rad sem delal na njem in zadovoljen bom, če se mi bo posrečilo, dati mu domačo podobo. Zelo sem želel jasno' podati lik Pravičnika, njegovo preprostost in osamljenost. Tržaškim igravcem sem hvaležen za njihovo vestno,
Točno v začetku aprila je izšla letošnja četrta številka »Mladike«. Tako je končno spet ujela korak s časom in začela redno izhajati, v zadovolj-
l i/.aonun igimvvm	 —J----	  '
disciplinirano in ustvarjalno delo. Ko bom čez slab stvo svojih^ bravcev
ne bi bil tako zelo občutljiv. A je že prav tako. Režije me preveč izčrpajo, moja otroka sta pa še majhna. Pa tudi tole ima svojo ceno: ker nisem stalno nastavljeni režiser, si lahko izbiram dela po svojem okusu. Ne smem zamolčati, da me je MG medtem že večkrat povabilo k sodelovanju. Tako sem pred leti zrežiral »Balado o ulici« pokojnega Jaša Kozaka, zdaj pa me vabijo, da bi jim postavil nekakšen literarni večer po svoji izbiri in okusu. Ce ne bom preveč utrujen, bom začel delati takoj po premieri v Trstu. Odločil sem se za Valentina Vodnika.
Kaj mislite o današnji ravni slovenske gledališke umetnosti?
ustvarjanje pri nas.
Kakšen je Vaš odnos do slovenskega filma?
Želim mu resničnih uspehov — saj bi se prav s filmom — seveda kvalitetnim najlaže uveljavili v svetovni areni umetnosti in duha.
Kaj imate očitati slovenskemu filmu?
Prepočasno napredovanje v kvaliteti. Stagnacijo z ozirom na dotok mlajših in najmlajših oblikovav-c’ev. Zanemarjanje iskanja izvirnega filmskega izražanja. Precejšnjo povprečnost slovenskega rimskega igranja.
In v čem vidite njegovo dobro plat?
(Nadaljevanje na 9. strani)
Aprilska številka "MLADIKE”
teden spet v Ljubljani, mi bo dolgčas po njih. Obe nem pa mi bo za dolgo ostalo v spominu nepr mer-no sumničenje nekaterih slovenskih intelektualcev, ki žive v Trstu, ki so že na začetku našega dela širili govorice, da bo uprizoritev škofjeloškega pasijona le norčevanje in pesek v oči. Zelo se vesel m tržaškega gledališkega občinstva, na katerega sem vseskoz mnogo mislil, saj trdno verujem, da je visoko umetniško gledališče, ena najzanesljivejših, če ne edina možnost za vsestransko uveljavitev Slo vencev v Trstu.
Kako je z Vašim pisanjem o gledališkem jeziku? Nadaljujete s tem prizadevanjem?
O	gledališkem jeziku pišem redno za Gledališki list ljubljanske Drame že skoz tri leta. Vendar sem komaj na začetku. Delo j'e težko, ker gre za dokaj izvirno pisanje, saj literature o tem problemu Slovenci nimamo. Tuja literatura je le postransko pomagalo, saj je sleherni jezik enkraten in edinstven organizem, ki živi čisto po svoje.
Je imelo Vaše dosedanje prizadevanje v ten: smislu kak uspeh?
Kdo bi to vedel! Vem samo, da moram delati. Tu in tam se kateri oglasi in mi pove, da je bral. Tako pevec Ladko	Korošec ali pa Frane	Milčinski.
Uspeh? Nič takoj	ne	dozori. In — kar	je	dobro,
ostane.
Kak naj bi bil	po	Vašem mnenju —	na	kratko
izraženo — slovenski	gledališki jezik?
Na kratko izraženo: lep za uho, pregleden za pamet, prepričljiv in pretresljiv za srce. Izbrano preprost in naraven, nikdar deklamativen, zmeraj dramatičen.
Kako je z Vašim drugim pisanjem? S pisanjem za gledališče?
Mislite na strokovno ali na ^literarno pisanje? Verjetno na drugo. Že leta mislim in pišem svoj »Kranjski teater« — sedem gledaliških večerov s tematiko iz Jjudske pesmi. V Trstu uprizorjeni igri »Soldaški mizerere« in »Kmečki rekvijem« sta iz prvega večera. Za ljubljansko Dramo pišem igro »Kranjec v Parizu«. Upam, da bo v jeseni že na papirju. Za gledališče sem pripravil Prešernov »Krst pri Savici«, a ne najdem odjemavca. Morda bo spet Trst prvi, ki se bo odločil zanj.
V zadnjem času malo slišimo o Vas v zvezi z delom Mestnega gledališča ljubljanskega. V čem je vzrok?
V MG sem veliko delal v prvih treh letih njegovega obstajanja. Potem je prišlo do nesporazuma med menoj in igravci. Jenjal sem režirati. Od
Uvodni članek te številke, ki jo krasi na platnicah lep fotografski motiv »Pomlad v števerja-nu», je napisal Jože Peterlin, članek ima naslov »V sončno pomlad« in v njem daje duška pomladnemu razpoloženju, hkrati pa svojemu pesimizmu glede na to, da je v sončnih in svetlih domovih na našem Krasu in v tržaških bregovih tako malo življenja. V teh domovih manjka otroik. Računarski, mrzli egoizem mladih parov je zmag il nad veseljem do življenja in nad poslanstvom, ki se sicer zdi za mlade žene in može samo po sebi razumljivo, to je nad poslanstvom materinstva in očetovstva »Hodim od doma do doma in vedno bolj me je strah teh mrtvih domov,« piše avtor članka. »Morda je pri hiši en otrok, dva skoraj nikjer, največ domov pa je brez otrok. Namesto njih se plazi mačka z usločenim hrbtom okrog gospodarja, ki pomiva avto, pri gospodinji p \ leži kužek in se greje. Le radio trga tišino. Ne, to ni več podoba slovenskega doma. To ni več tisti dom, kot je bil nekoč. Naši očetje in matere so bile vse drugače zdravi in prirodni: imeli so sicer radi živali, a otrok je bil njihov največji zaklad in njihova največja sreča.«
»Mladika« je že večkrat opozorila na ta kruti problem slovenskega naroda, na premajhen prirodni prirast, ki grozi izkopati grob slovenstvu.
Stanko Janežič je prispeval »Predvelikonočno razmišljanje«, v katerem opozarja, da si spričo Kristusa, ki nas očiščuje, osvobaja, oživlja, napolnjuje to povezuje, ne bi smeli biti več tujci med seboj. »Ali se še moremo sumničiti in sovrarti in zlohotno prepirati? Ali ob Kristusu in v Kristusu moremo drug drugemu ubijati dušo in telo? In ali moremo 'bro^elno sfa'ti. če naš brat in sestra umirata cd duhovne in telesne lakote?« — sprašuje Janežič.
To sta glavna idejna članka te številke, katerima pa bi lahko postavili ob stran še nekaj drugih, krajšiih. Tako je Saša Rudolf napisal članek »Ob dvajsetletnici odpora«, v katerem povezuje to obletnico z današnjim stanjem in nalogami v prizadevanju za dejansko enakopravnost naše manjšine. Živa Gruden je napisala članek »Nekaj o današnji mladini«, v katerem je skušala izraziti razpoloženje naše mladine. V članku najdemo vse preveč pesimizma in pretirane občutljivosti.
K ideološkim prispevkom bi lahko prišteli tudi vsebino rubrike »Dialog«, ki se ukvarja z odnosom med katoličani in komunisti, in pa rubriko »Kaj pravite vi?«, kjer Lojze Škerl vse preveč resno jemlje neko naivno in zares še otročje napisano pismo nepodpisanega »srednješolca«, ki se zavzema za nekak »levi katolicizem«. Polemika o
tem, ki se je zadnje čase spet umetno poživila, se bo s takim pisanjem izrodila skoraij v smeSno, vsekakor pa se ne dotakne bistva, ker se lovi samo za izraze in besedne spodrsljaje. Zdi se nam, da bi bil urednik te rubrike v »Mladiki« bo.je storil, če bi bil skušal, namesto da tako zviška in smrtno resno polemizira s srednješolcem, v izčrp-nejšem članku razjasniti mladim ljudem, ki marsičesa niso saimi doživeli in jim ni vse tako samo po sebi razumljivo, v čem je (bistvena) razlika med tako imenovano »katoliško levico« v političnem smislu, ki jo najdemo tot nekaj samo-posebi umevnega v vseh katoliških političnih grupacijah, poleg konservativnejšega »desnega krila« in »sredine«, in zmotnimi tendencami k' skušajo spojiti katolicizem z nekaterimi elementi marksistične ideologije in ki pripisujejo Cerkvi vlogo, kakršne v političnem in socialnem dogajanju nikoli ne more imeti, ker to ni njen namen. Tak, objektivno napisan članek ali razprava bi korstil več kot vse polemike, v katerih pogrešamo zlasti nekaj najvažnejšega, namreč ljubezni in razumevanja do tistih mladih ljudi, ki so toliko iskreni in pogumni, da se sploh spuščajo na ta teren in od katerih so mnogi zrasli v nakatol iškem okolju ter se šele zdaj bližajo katolištvu, ne morejo pa seveda sprejeti raznih naipadnjaških političnih tez iz preteklosti, ki j:,h nekateri naši duhovniki tako trdovratno vežejo s katolicizmom.
Med leposlovnimi prispevki te številke najdemo črtico »Aurora Sturman«, ki jo je napisal B -neškinov in v kateri podaja portret plitvega, po-tujčenega dekleta. Zora Saksida nadaljuje svojo povest »Tujci povsod«, imamo pa vtis, da se je zapletla v lastno pisanje in zadeve ne zna več razvozlati in končati. V povesti manjika pravega dogajanja. Vsekakor jo nekam umetno nateguje in ji skuša dati nekaj razgibanosti s takimi vložki, kot ga najdemo n. pr. v tej številki o vlomilcih pri nekem tržaškem Judu — zadeva, ki nima z vsebino povesti nobene zveze, Janez Belej nadaljuje svoj resnično zanimivi potopis »Nekaj dni po Afriki«.
Marinka Pertot je napisala dve drobni, preprosti, občuteni pesmici, »Vabilo« in »Nasprotje«. A’eksej Markuža je objavil vsebinsko in oblikovno nenavadno šibko verzifiikacijo »Vstajenje na obzorju« in dva prevoda iz bizantinske liturgije, ki sta mnogo lepša. K. V. iz Tokia — po;l tema začetnicama sc verjetno skriva znani pesnik — jo poslal v objavo zanimivo pesem »Azijske litanije«.
Med ostalo vsebino in rubrikami moramo vsekakor omeniti članek Cirila Zebota »Slovo od patra Prešerna«, v katerem je orisal liik teg\ Slovenca in katoličana, ter kar pretreslj!vo napisan' esej Leva Detela »Večdimenzionalna Murnova lirika«.
GOSPODARSTVO
Ob desetletnici nebakrenih škropil
Prvi dan letošnje pomladi je zborovat* v Sieni italijanska »Akademija trte in vina«. Glavni predmet raziprav je bilo vprašanje, kalko pobijati peron osporo in oidij. Ker je etos ravno deset let, od.kar je vinogradništvo začelo uporabljati inebakrena škropiva, je bil podan pregled dosedanje uporabe teh škropiv.
Prvo nebakreno škropivo proti perono-spori je spravila na trg d.ružba »Monteca tini.<, 'ko je zače a 1. 1955 prodajati »Aspor«. Ta se je talkoj izkazal 'kot prvovrstno sredstvo za preprečevanje peronospore na trtah, a tudi za preprečevanje 'in zdravljenje še drugih glivičnih obolenj na drugih rastlinah. Ko je nedavno umrli fiitopato’ g — rastlinozdravniik prof. Ciferri opazoval učinek asporja, se je takole izrazil: »To pa je restmična zmaga, ki: nam omogoča, da se osvobodimo suženjstva bakra, suženjstva, ki je traja o 70 let.« — Na zboru v Sieni pa je bi'o tudi poudarjeno, da so nebakre-na škropiva v zadnjih 10 letih prihranila Italiji najmanj 30 milijard lir, 'ker se je za toliko zmanjšali uvoz bakra, ki mora biti! v celoti uvožen. Mnogo pa so prihranil tudi vinogradniki, ker je — za isti učinek
—	škropljenje z asporjem cenejše kot z raztopino modre galice.
Glavno poročilo je imel na zboru v Sieni prof. Dino Rui, ravnatelj »Opazrvališča za rastlinske bolezni« v VerOnli. Poročevalec je podal sliko o »desetletju uporabe nebakrenih škropiv v itaijansikem vinogradništvu«. Snov, ki učinkuje v nebakrenih škropivih, je »zineb« (posebna kemična spojina s cinkom). Govoreč o lastnostih te sno-
vi	je predavatelj navedel vse njene prednosti pred bakrom in njegovimi spojinami, pa tudi vse slabe strani. Med prednostmi je povdaril večjo učinkovitost zineba tudi v samo 0.2% raztopini s po jubno močno raztopino bordoške brozge oziroma raztopine modre galice in apna. Opaža se tudi, da sc z cinebom poškropljene trte ne »ustrašijo« in ne zaustavijo niti za kratek čas svoje rasti, kar sc redno opaža pri rastlinah, ki so poškropljene z bordoško brozgo. — Ugotovljeno je, da vsebuje grozdje 1 do 2 stopinji več sladkorja, če so bile trte škropljene z nebakrenimii škropivi.
Tudi skupni pridelek je večji pri škropljenju z nebakrenimi kot z bakrenimi škropivi. — Grozdje dozori 2 do 5 dni prej, če je bilo škropljeno z zinebom, kot pa če je bilo poškropljeno z modro galico. — Važen je tudi ugodni vpliv zineba na oploditev zaroda v cvetju, da cveti in komaj zaro-jene jagode ne odpadejo. — Izkazalo se je nadalje, da zineb tudi zdravi od perono-spore napadene rastline, medtem ko modra galica nima tega svojstva, marveč vpliva samo preprečevalno. To pomeni, da z modro galico preprecimo okužitev s peronosporo, a če se je ukuženjc že izvršilo, modra galica ne pomaga več. Zineb pa šibka okuženja ozdravi, močnejša omeji, nova pa Prepreči. Nadaljnja velika prednost zineba .je v možnosti hitre priprave škropiva in olajšanem škropljenju.
Krivično pa bi bilo navajati samo predr oosti zineba prod modro galico, saj ima tudi ta par prednosti pred zinebom. Glavna
njena prednost je ta, da modra galica nekoliko zadržuje razvoj oidija. Škropiva na podlagi zineba tudi niso posebno pri lepljiva, zato j(e potrebno tem škropivom vedno dodati primerno lepljivo sredstvo. — Nadalje mnogi očitajo, da z zinebom škropljene trte kmalu izgubijo liste prej kot je les dovo.j dozoreli. — Prof. Rui trdi, da jt manjša odpornost proti oidiju samo posledica bujnejše rasti trt in mladim po ganjkom oidij škoda, če mlada rast ni pravočasno zaščitena. — Glede predčasnega odpadanja listov v jeseni trdi prof. Rui (z njim tudi drugi), dia s tem ne nastane nobena nova škoda, ker takrat ne deluje noben 'list več, tudi ne, če je bila trta po-škrop.jena z modiro galico.
Pred setvijo koruze
Kdor ima dovolj njiv, se mu izplača sejanje koruze, ki ima danes zadovoljivo peno in se ta ne bo znižala, marveč bi' se morala še zvišati na tisto višino, ki velja za osta.ih 5 držav EGS (Evropske gospodarske Skupnosti). Povpraševanje po koruzi pa se tudi ne bo znižalo, ker so potrebne vedno večje količine te krme za perutninarstvo, prašičerejo in govedorejo, torej za proizvodnjo jajc, mesa in mleka. Pa tudi za človeško prehrano so potrebne vedno večje količine koruze, z asti v gospodarsko slabo razvitih državah, kjer ima prebivalstvo premalo hrane in trpi lakoto.
Koruza ne zahteva dobro pripravo zem-jišča: globoko oranje in izdatno gnojenje. Zemlja mora biti zrahljana — preorana vsaj 25 cm globoko, ker koruza pož4ene močne in1 zelo dolge korenine. Celo naj-
drobnejše koreninice se končujejo mnogokrat v razdalji nad en meter od stebla.
Zdlo važno je gnojenje. Potrebno pa je gnojiti s hlevskim gnojem in tega okrepiti še z umetnim. Na vsakih 100 m2 površine podor jamo okrog 300 kg dolbrega hlevskega gnoja. Kakšen dan pred setvijo bi morali potem spraviti v zemljo na vsakih 100 m-površine po 5 do 7 kg trovrednotnega mešanega umetnega gnoji'a 10:10:10, kar pomeni da bi to mešano gnojilo moralo vsebovati iste količine dušika, fosforove kisline in kalija. Pri poznejšem redčenju, pletvi in osipanju bi morali gnojiti z mešanim umetnim gnojilom, ki bi imelo visok odstotek dušika (aizoto) ali pa s čistim dušična-tim gnoji'om, kot sta apneni soliter in amonijev so liter. Enega ali drugega bi morali raztrositi na 1 ar ali na 100 m2 po 2 kg.
V	zadnjih letih so za razp'eveljenje koruze zače i zelo uporabljati herbicid »Gesa-prirn«, odkritje švicarskega podjetja J. R. Geiigy v Baselu, istega, ki je odkrilo DDT. Pravijo, da so učinki tega herbicida kar neverjetni i,n da potem ni potrebno ne pleti in ne osipati, pač pa gnojiti.
Poleg tega pa moramo pri pridelovanju hibridne koruze pomniti nas edmje:
Gostota mora 'biti primerna za sejano sorto, v splošnem pri zgodnjih sortah po 5-6 stebel na m2, pri poznih pa 4 do 4,5.
Križanim sortam aili hibridom moramo bolj močno in obilno gnojiti kot prejšnjim domačim sortam. Kdor tega ne d.ela, zametuje denar.
Kjer je mogoče namakanje, moramo to izkoristiti, ker dosežemo znatno višje hektarske donose. Potrebno pa je tudi obilnejše gnojiti, posebno z dušikom. Isto velja za vlažnejša zemljišča in v hudo mokrih letih. — Največ vode potrebuje koruza v dobi med pojavom cveta (= moški cvet, zastavica) in pojavom 'klasa — lasi.
Sejati je trpba posamezne sorte tja, kar-mor spadajo: na suho zemljo samo tiste, ki prenašajo sušo oziroma se zadovoljujejo z malo vode.
Opozorilo živinorejcem
I.	VZREJA GOVEJE ŽIVINE
Natečaj z nagradami za izboljšanje hlevov in senikov
Natečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci, ki tameravajo izvesti higienske izboljšave svojih hlebov in preureditev senikov za dobro hranjenje 1 e n a ter opremiti hleve z racionelno opremo.
V	ta namen ima natečaj na razpolago 1.700.000 ir. Prijave za udeležbo pri natečaju se sprejemalo do vključno 24. aprila letos.
Prispevek za nakup strojev za molžo, zbiranje in hranjenje mleka
Dan ho prispevek v nujvišjem znesku 35'to na-upne cene, dokler bodo v ta namen razpoložljiva redstva, za nakup strojfcv za mehanično molžo, filtrov-cedil in hranjenje mleka.
Prošnje, opremljene s proračunom in dokazom ■»osesti, je treba predložiti v roku do 31 maja 1965.
Nagrade za dobro vzrejo telic in dobro vzdrževanje brejih junic
Za povečanje in izboljšanje reje telic in brejih junic čiste sivo-rjave pasme bo pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo nudilo nagrade za dobro vzi e jo: za teličke bodo odkazane nagrade do največ 15.000 lir za glavo, po dovršenem tretjem mesecu starosti; za junice pa do največ 30.000 lir za glavo po končanem tretjem mesecu brejosti.
Dodelitev omenjenih nagrad je odvisna tudi od stanja, v katerem se živinče nahaja, in od načina vzreje, ki se izvaja.
II.	KOKOŠEREJA Prispevki za nakup kokošerejske opreme
Kmetovalcem — kokošerejcem bo dan prispevek do najvišjega zneska 35% nakupne cene, za nakup racionalne kokošerejske opreme.
Še pred nakupom morajo kmetovalci predložiti prošnjo, v roku do 31. maja t. 1.
Natečaj za gradnjo in preureditev domačih kokošnjakov
Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo e razpisalo natečaj, namenjen kmetovalcem, ki nameravajo sezidati ali preurediti svoje kokošnjake. Na-'ečaj ima na razpolago v ta namen 650.000 lir; mošnje pa je treba dostaviti v roku do 24. aprila t. I.
III. ČEBELARSTVO Prispevek za nakup panjev tipa Žnideršič
Za izboljšanje domačega čebelarstva bo dan prispevek do najvišjega zneska 35% nakupne cene 'a nabavo panjev tipa Žnideršič. Prošnje je treba še pred nakupom dostaviti kmetijskemu nadzor-ništvu do 31. maja t. I.
Prispevek za nakup racionalne čebelarske opreme in orodja
Za uspešno širjenje racionalnega čebelarstva bo dan prispevek, v najvišjem znesku 35% nakupne cene, za nakup sledečega čebelarskega orodja: trčalnic za med, kadilnikov, mask, stiskalnic za izdelavo satnic itd.
Prošnje, ki morajo biti dostavljene še pred nakupom, je treba vložiti v raku do 31. maja t. 1.
Za vsa potrebna pojasnila se zainteresirancl ahko obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo v Trstu — Ulica Ghega, 6/1 — Tel. 23-9-27, med uradnimi urami.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Kakor so poročali iz Vidma, je fašistov-ski prefekt Peter Pisenti izdal odlok, s katerim je prepovedal županu iz Sv. Lucije gospodu Mikužu nadaljne uradovanje na županstvu.
Oblastvo v Vidmu se mora zavedati, da je položilo roko na moža, ki uživa velik ugied med goriškimi Slovenci — je zapisala Goriška straža. V svoji občini je bil izvoi|en
153.
DR. E. BESEDNJAK
enoglasno od vseh strank in je eden najbolj odličnih, vestnih in poštenih županov, kar jih premoremo v deželi. Mikuž je bil ponovno izvoljen za predsednika županske zveze na Goriškem.
Videmski oblastnik je dal pri tej prilik; razglasiti v časopisju, da je Anton Mikuž nasprotnik Italije, kar da je na očiten način pokazal v dveh sporih, ki ju je imel s finančnimi stražniki in karabinjeri. Ti spori so razkrili in osvetlili protidržavno mišl|enje župana Mikuža in prefekt Pisenti ga je moral kot varuh države odstaviti.
Tako se je glasilo sporočilo videmske prefekture in tako je bila naslikana podoba sve-tolucijskega župana v italijanski javnosti. Dogodek je vzbudi1! največjb pozornost na vsem Primorskem.
ZNAMKA NA KOLESU
Prvi prestopek proti državi, ki ga ima na vesti župan Mikuž, je gospodu Pisentiju spor s financarji. Kaj se je zgodilo?
Neko nedeljo je sedel gospod Mikuž v svoji gostilni, ko se nenadoma oglasi občinski tajnik ter javi, da sta ustavila dva financarja v gostilni Skrt pri Sv. Luciji mladeniča iz
Podmelca ter zahtevala od njega 10 lir globe, ker ni imel kolesarske znamke na pravem mestu.
Mladenič se čuti nedolžnega in kliče na pomoč župana, ljudstvo se razburja radi surovega postopanja finančnikov in bati se je dejanskega spopada. Zupan Mikuž se vzdigne in hiti, kakor je njegova dolžnost, na kraj dogodka., V gostilni Skrt je ljudstvo precej razburkano in se hoče dejansko vmešati v prepir.
Zupan Mikuž brž spregleda nevarni položaj in se zave, da bo naše ljudstvo drago plačalo svoje vmešavanje, če ne nastane kmalu mir. Zato hitro stopi k stražnikom in izjavi, da je mladenič kupil znamko pri županstvu v Sv. Luciji, plačal zanjo 10 lir in tako zadostil zakonitim predpisom.
Da obstaja na kolesu poseben prostor za znamko, tega mladenič ni mogel vedeti. Prilepil je torej znamko, kamor se mu je zdelo najbolj pripravno. Nato je vrnil župan Mikuž mladeniču kolo in mu velel, naj se takoj odpelje.
S tem je bil spor rešen in ljudstvo se je razšlo. Ali ni bilo tako ravnanje župana pametno? Tako skrbijo pač dobri župani za red in mir v svoji občini. Toda financarja nista bila zadovoljna.
Čez pol ure se oglasita pri županu Mikužu in zahtevata, naj jima županstvo izroči deset lir za znamko na kolesu. Župan jima pojasni, da je plačal mladenič 10 lir in da ni nikakega razloga, da bi županstvo izročilo denar stražnikoma,
Financarja se razjezita in grozita županu z aretacijo. Pozneje je prišlo do sodne razprave, na kateri se je spor mirno zaključil.
To je bilo prvo hudodelstvo župana Antona Mikuža proti državi!
SVETILKA PRED GOSTILNO
Oglejmo si njegov drugi zločin! Poslušajte in sodite.,
Nekega večera okoli 10. ure je sedel župan Mikuž v gostilni, katere lastnik je bil. Kar se javita v hiši dva orožnika. Zupan veli, naj ju puste v sobo, kjer je sedel s prijatelji.
Približata se mu in ga vprašata, zakaj nima prižgane pred gostilno svetilke, kakor velevajo predpisi. Zupan se začudi, da ga ob taki uri in spričo družbe kličejo na odgovor.	j
Čudil se je tem bolj, ker je na njegovi hiši itak visela občinska svetilka, razsvetljujoča ves trg. Kakšen smisel naj ima, prižigati v razdalji štirih metrov na eni in isti hiši dve svetilki?
Gospod župan se obrne k orožnikoma in veli: »Jaz sem župan, pojdita rn javita, kar imata, brigadirju !«
Radi teh besed je bil župan Mikuž obsojen na dva meseca zapora, ker so bili orožniki v javnem lokalu žaljeni! Istočasno z obsodbo pa je bil župan Mikuž radi zaroke kraljične Jolande pomiloščen.
To je drugi protidržavni zločin gospoda župana Mikuža.
Ali je mogoče, da se odstavljajo radi takih stvari župani? In pomislite, da se je to zgodilo javno, v časopisju, pred vsem svetom ! Res, lepa samoodločba ljudstva, lepe svoboščine avtonomne občine!
Ti, župan, čitaš o zakonu, da si prvo varstveno oblastvo v občini in so tebi torej orožniki podrejeni, pa pridejo tvoji podrejeni organi in te pozovejo v javnem lokalu na odgovor. Brani svojo zakonito avtoriteto in že si zakrivil prestopek proti Italiji. Mesto da bi posvarili tvoje podrejene, prefekt tebe odstavi.
S takim vladanjem si boste, gospodje, zaigrali med slovenskim ljudstvom vsako spoštovanje, izpodkopali boste popolnoma ugled vlade. Le nadaljujte take in kmalu boste videli sadove svojega dela — je zapisala Goriška Straža.	(Dalje)
Pravo knežje bogastvo je ležalo raztreseno po zemlji, zaklad v najbolj zapeljivi, najsolidnejši in najtrajnejši obliki, za cel predpasnik dragotin, ves bleščeč in odsevajoč sončni sij, ki se je razprševal v tem pisanem blesku na tisoč mavric.
»Moj Bog!« je zavpil Hariy. »Izgubljen sem!«
Njegova misel je naglo preletela dotedanje dogodke tistega dne in začelo se mu je jasniti, kaj so pomenili, razumel je vse hkrati in spoznal, v kakšno grozno zagato sta ga spravila njegovo poštenje in usoda.
Ozrl se je naokrog, kot da bi upa!, da se bo 'kaj zgodilo, kar ga bo rešilo iz tega položaja. Toda bil je sam na tem vrtu, sam z raztresenim zakladom in s strah vzbujajočim tipom pred seboj. Prisluhnili je, a ni slišal drugega kakor vznemirjeno bitje svojega srca. Imel je občutek, da bo padel v nezavest, in z obupanim glasom je še enkrat zamrmral:
»Izgubljen sem!«
Vrtnar se je sumljivo ogledal naokrog in ko je videl, da ni na nobenem oknu nikogar, je kar nekam olajšano zadihal, kot se je zdelo.
»No, ne bojte se, vi čudak,« je rekel. »Najhujše ste že storili ... Zakaj pa mi niste prej povedali;, da imate teh stvari dovolj za dva? Pa kaj za dva! Za dvesto!...,« je pristavil. »Zdaj pa le hitro odtod, ker naju Lahko kdo opazi... In popravite si klobuk ter si stepite prah z obleke!«
Medtem ko je Harry avtomatično izvedel njegova nasveta, je vrtnar kleče pobiral dragulje in jih polagal nazaj v škatlo. Pri dotiku z dragocenimi kristali je občutil srh po vsej svoji robustni telesni konstrukciji, obraz se mu je spremenil in oči so se mu bleščale od pohlepa. Zdelo se jp, da nalašč počasi opravlja svoj prijetni posel, da bi dalje užival, poigravajoč se z vsakim brilan-tom, (ki ga je vzel v roke. Končno jih je vse pobral in položil V
11
R. L. STEVENSON
a Ikatli <&a t>iakoue
škatlo, katero je potem skrili pod, jopič; pomignil je Harryu, naj mu sledi, iu. se napotil proti hiši.
Pri vratih sta srečala mladeniča, ki je pripadal duhovniškemu stanu. Bil je ves oblečen v črno ter je bil nenavadno' lep in odličen. Njpgova pojava je izražala hkrati milobo in odločenost. Bil je ze'o na kratko ostrižen, po pravilih svojega stanu.
Vrtnar se je zdel nekoliko v zadregi, ko ga je zagledal, vendar se je napravil, kaikor da ni nič, din se mu je približal s spošh ljivim izrazom in s prijaznim nasmehom na ustnicah.
»Kak lep popoldan, kaj ne, mr. Rotles?« je rekel. »Zares lep, kot je Bog v nebesih...! To je neki moj mlad.i prijatelj, ki je prišel na misel, da bi si ogledal moje rože. Tako sem si vzel pravica, da sem ga pripeljal sem, misleč da ne bodo imeli moji’ gostje nič zoper to:/
»Kar mene zadeva, nimam nič proti temu,« je odvrnil duhovnik, »in mislim, da tudi drugi ne bodo napravili vprašanja iz talko malo važne stvari. Vrt je vaš, mr. Raeburn, in tega ne sme pozabiti nihče izmed nas. Zato bi bilo glede ima to, da site nam dol volili, da s,e lahko svobodno sprehajamo po njem, čudino, da bi izkoriščali vašo vljudnost in zahtevali, da ne ustrežete želji vašega prijatelja. Toda zdi se mi... je pristavil in se ozrl v Harrya, »da tega gospoda poznam ... Mr. Hartley, če se ne motim. Oh, žal mi je, da ste nekje padli, kot vidim, mr. Hartley.«	(Dalje)
SPORTINI f IR E G L 1E E>
Borovci so zgubili, a ne moralno
Odbojsarji »Bora« so v okviru B lige v nedeljo nastopili v Bergamu in bili po polih zaporednih zmagah končno poraženi od tamkajšnje »Čelane« s 3:2, ipri čemer pa je pripomniti, da je bil »Bor« pri zadnjem srečanju z bergamskim moštvom še s 3:0. Sedanja tekma v Bergamu je kljub porazu potrdila, da je »Bor« zelo dobro moštvo in da je v odlični formi. S svojo igro je navdušil občinstvo.
Doživeli pa so »Borovci« lepo moralno zmago
(llaMjoml a l/l/lilkom l/Plaknivem
(Nadaljevanje na 6. strani)
V	trdoživosti, ki se z nje. bojuje za svoj obstoj.
Kakšen nuj bi bil o Vašem slovenski film?
Pogreznjen v meditacijo o človeku, tudi poetičen Odločno nenaklonjen detektivkam in spektaklom ter golemu seksu. Mislim, da imamo posebne možnosti za otroški, pa tudi za mladinski film.
Ka' menite o nameri, da hudo posneli »Pod svobodnim soncem«? Se Vam ne zdi to očitno posne manje tujih kolosov, posnemanje, ki se bo nujno ponesrečilo, tembolj ker zgodba vendar v bistvu ni intimno povezana s slovenskim svetom, ampak prikazuje le neki romantično imaginarni svet?
Z denarjem, ki bi ga porabili za omenjuni film, bi lahko ustvarili najmanj šest, če ne kar deset navadnih filmov. Mislim, da gre pri tem načrtu bolj za zanos, ki se bo kmalu ohladil. Razen tega: za tak film je potrebno prav posebno režisersko znanj« in izredna organizacija, Moram pa reči, da je v Finžgarjevi povesti le več lepote in pameti kot v prenekaterih filmskih spektaklih. Tudi posamezne osebe so dovolj izvirne in zanimive: Ljubinica, Irena, Iztok, Radovan, Epafrodit, Tunjuš, Azbad, Teodora itd. Tudi n'e manjka poezije, lirike in mo-'''■csii. Režiser /. občutkom za etos in poetičnost bi lahko odkril novo zvrst spektakla. A čemu bi tvegali, posebno ko bi zaradi reklame nujno morali uporabiti tuje filmske igralce.
Katero delo iz slovenske literature bi Vi snemali in zakaj?
Kakšno Pregljevo delo, Cankarjevo Lepo Vido, Prešernov Krst. Abadona Janeza Mencingerja. Omnibus Cankarjevih črtic. Zakaj? Če bi hotel izčrpno odgovoriti, bi bil predolg.
Kaj menite o vlogi umetnika v današnji slovenski družbi?
Umetnikova naloga ni danes taka in jutri drugačna. Človeške strasti in skrivnosti, ki mu je grebsti po njih, niso modne muhe. Če smo zadosti razmišljali o Prešernu, nam bo jasno, kakšna je vIoga umetnika danes in jutri.
Kaj bi še povedali?
Da so tržaški Slovenci — ne glede na politično Prepričanju — dolžni obiskovati svoje poklicno gledališče, če si hočejo zagotoviti svoj obstoj in ugled, S svojim obiskom naj obnovijo velike tra-lcUe slovenske tržaške gledališke kulture v pre-toklosti. Posebno mladino je treba usmeriti v gledališče. Premislimo to, preden bo prepozno. Razen .ga Pa gledališče ne samo očiščuje, ampak tudi •družuje.
I	ki je pokazala, da goji »Bor« tak šport, kakor bi ga morala gojiti vsa športna društva, to je takega, ki mladino plemeniti. V zadnjem setu so že vodili in bi bili lahko zmagali, ko se je pripetilo nekaj, kar jim je zmago sicer odvzelo, a povzročilo, da so odšli z igrišča vendarle zadovoljni in z mirnim srcem. Začetni udarec so imeli nasprotniki, ko se je neki »Borov« igravec nehote dotaknil žoge. Zaradi prestopka nasprotnika je sodniik prisodil udarec za »Bor«, tedaj pa je »Borov« igravec sam stopil k sodniiku in povedal, da se je dotaknil žoge. Sodnik je nato prisodil udarec proti »Boru« in — adijo, zmaga! Toda po tekmi je prišlo vse moštvo »Čelane« k »Borovcem« in jim čestitalo zaradi tako športnega obnašanja, občinstvo pa jim je navdušeno ploskalo. Verjetno bo la tekma prav zaradi tega ostala Bergamčanom še dolgo v spominu.
Odbojkarice »Bora pa so v nedeljo premagale ekipo AGI v Gorici s 3:0,
»OLIMPIJA« VODI
V jugoslovanski zahodni nogometni B ligi je ljubljanska Olimpija v nedeljo premagala Lokomotivo s 4:1 in zdaj vodi na lestvici s 35 točkami. Dosedanja vodeča Sloboda je bila premana in jih ima 34.
V A ligi je prišel na vrh »Partizan«, pred »Sarajevo«, ki omaguje.
V slovenskem nogometnem prvenstvu vodi Slovan, za njim sta Železničar in Branik, na zadnjem mestu pa je Delamaris iz Izole.
V italijanskem A prvenstvu je igral Milan v nedeljo neodločeno s Fiorentino in dopustil, da ga je dohitel Inter, ki je premagal Bologno z 2:0. Oba imata po 42 točk. Prvenstvo postaja spet napeto . . .
SLOVENSKO GLEDALICŠE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu KRSTNA PREDSTAVA
VELIKEGA SLOVENSKEGA PASIJONA
SOLDAŠKI MIZERERE KMEČKI REKVIJEM ŠKOFJELOŠKI PASIJON
MIZERERE IN REKVIJEM PO MOTIVIH SLOVENSKE PESMI NAPISAL, ŠKOFIJELOSKI PASIJON PA ZA ODER PRIREDIL MIRKO MAHNIČ
Režija: MIRKO MAHNIČ Scena: inž. arh. VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARIJAN VODOPIVEC
PREDPREMIERA
v nedeljo 11. aprila ob 16. uri (izven abonmaja) PREMIERA
v nedeljo 11. aprila ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE
V ponedeljek 12. aprila ob 21. uri (abonma I. ponovitev). V lorek 13. aprila ob 21. uri (abonma red A). V sredo 14. aprila ob 21. uri (abonma red B). V četrtek 15. aprila ob 21. uri. V petek 16. aprila ob 21. uri. V soboto 17. aprila ob 21. uri.
V nedeljo 18. aprila ob 16. uri (abonma I. popoldanski). V ponedeljek 19. aprila ob 16. uri (abonma II. popoldanski).
—•—
Prodaja vstopnic vsak dan od II. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL
priredi v nedeljo, 11. t. m., ob 18. uri v Prosvetni dvorani na Opčinah
koncert moškega zbora
Na programu so narodne in umetne pesmi. — Dirigent: Ignacij Ota — Vljudno vabljeni.
ZENA IN DOM
Razgovor mod nami
GROZLJIVA OPERA
V	milanski »Piccoli Scali« so te dni prvič upri-Ij?"]' opero z nemškim naslovom »Atomtod«. K (, 1'etu Emilia Jone, ki prikazuje mračne vizije bo-ocnosti in v katerem nastopajo tisti, ki so prc--‘veli atomsko vojno, le še kot človeške ličinke, napisal glasbo Giacomo Manzoni. Komponist 'Porablja sestavne dele jazza in muzikala, ki so Po mnenju kritike najbolj posrečena stvar pri el dvodejanki. Mnogo bolj pa prispevajo k splošnemu vtisu hrupni valovi elektronskih zvokov in uleči glasovi, ki jih prenašajo zvočniki v vse kot'člke gledališča.
p. zvoke in glasove spremljajo optično grozne
1	mske projekcije, nenadno vžiganje žarometov Po popolni temi in odrska oprema, ki uporablja vsa tehnična sredstva, ki si jih lahko mislimo, da vzbudi v gledalcu grozo.
NEKAJ ZA VAS
Le zakaj mora prinesti pomlad, ta lepi letni čas, človeku tudi občutek utrujenosti, zaspanosti, povečanje živčnosti in kot posledico tudi vidne znake na koži — se vprašujemo. Kot v naravi se tudi v našem organizmu dogajajo velike spremembe in če moramo motorju za toplejše dni menjati olje, da bolje leče, moramo tudi organizmu pomagati, da se privadi na nov ritem. Nikoli niso odveč priporočila, da je treba v tem času uživati lažjo hrano, opustiti močne zimske menuje, pikantno hrano in alkohol. Sadja in zelenjave je dovolj in poleg tega, da bomo našemu organizmu naredile uslugo, bomo izgubile tudi kak kilogram, ki se je pridružil naši teži med zimo.
Proti utrujenosti — in to velja za vsak letni čas — vam priporočam metodo, ki je prišla sem od indijskih jogijev. Ce se namreč utrujene vloženi o in zaspimo, se čez eno uro zbudimo skoro še bolj zbite kot prej. Za metodo jogijev pa je dovolj deset minut: vlezite se na divan ali posteljo, zasitile okna, da bo soba nekoliko mračna, pod noge si položite blazino, da bodo više od glave, roke položite ob telo, zaprite oči in sedaj je uspeh »re'aksa« odvisen od vaše volje. Na nič drugega ne smete misliti kot na to, da se mora vsaka vaša mišica sprostiti; tak občutek morate imeti, kot da tehtate več stotov; začnite pri obraznih mišicah in končajte pri mišicah stopal. V taki popolni sprostitvi ostanite kakih deset minut v polsnu in ko boste vstale, se boste počutile prerojene.
Skoraj vse žene imajo na skrbi družinsko blagajno. Moj mož pa mi daje sproti denar za gospodinjstvo in za drugo, toda blagajno ima sam. že večkrat sem mu rekla, naj mi izroči prvega plačo, a je vsakokrat prišlo do prepira, češ da je on poglavar družine in da bo razpolagal z de-
narjem on, ki ga tudi zasluži. Se vam zdi to prav? Zdi se mi poniževalno, da ga moram prositi za denar vsakokrat, ko ga potrebujem, in da me vpraša, zakaj ga potrebujem.
Danica
Naredite tako, kot tista gospa, ki se je tudi naveličala, da ji je mož strogo odmerjal denar in za katerega je morala vedno posebej vprašati: prepustila mu je vse: če hoče biti poglavar družine, potem naj skrbi tudi za nakup hrane, za oblačila otrok, za plačila vseh računov v gospodinjstvu, sploh za vso administracijo ene družine. In videla boste, da ne bo vzdržal niti en teden ter da vam bo to nehvaležno nalogo rad prepustil.
Seveda ne morete kar naenkrat zahtevati od njega, da vam prinese nedotaknjeno plačo in vam jo vso izroči, a uvideti mora, da se pa za družino veliko porabi ter da lahko zase obdrži le majhno vsoto za njune vsakdanje potrebe.
Kaj naj storim s fantom, ki me ima sicer rad, kakor sem prepričana, a ne zamudi nobene priložnosti, da bi se ne ozrl za kakim lepim dekletom. To me zelo jezi, on se pa smeje, če mu to očitam, in pravi, da toliko bolje, »ker vzdržim konkurenco«. Hoče se samo prepričati, kako dobro je izbral... Naj ga pustim?
Nadja
Že nekajkrat smo se ustavile pri tem neokusnem običaju nekaterih moških. Kaj naj detkle naredi? Če se jezi, kot se ti, dobi fant še večje veselje ter se še pogosteje ozira, da bi pri dekletu vzbujal ljubosumje. Priporočljivo je zato popolno ravnodušje, kaka na videz nedolžna neugodna pripomba na račun »druge«, in ker ne bo več zaželenega efekta na tvoji strani, se bo kmalu naveličal.
martina
r
li
Po povesti 0. Gurvvooda
Miki Muste
v
313.	Počasi je stopal po stezi, ki jo je bil izgazil McTaggart, in se ustavil ob prvi pasti. Ze več dni ni bil jedel in lačen je bil kot volk. Zeljno je ovohaval zadnji nogi belega zajčka, ki ju je bil McTaiggart nastaviil za vabo. Vedel je, kaj je past, poznal je strašno bolečino stiskajočih železnih zob. Zato je bil kljub laikoti zelo previden.
* S I
v ~ ■
r.'.	^
315. Hodil je za sledovi McTaggartovih krpelj in našel v eni od pasti ujetega zajčka. Ko se je najedel, |e ostala na snegu le še dlaka. Še preden je padla noč, je izpraznil celo vrsto McTaggartovih pasti. Spominjal pa se je Nepeesinih svaril pred zastrupljenimi vabami. Dotaknil se ni niti koščka s strihninom zastrupljenega mesa.
■
317. Zgodaj zjutraj je McTaggart odšel od doma, da bi pobral nalovljeni plen. Za zaledenelim potokom, šest milj od Lac Baina, je zagledal v snegu prve sledove Bareejevih šap. Ustavil se je in jih ogledoval z nepričakovanim, nenavadnim vznemirjenjem. Pokleknil je, slekel rokavico in dvignil črno dlako. S čudnim, trdiim glasom je dejal: »Črni volk!«
314.	Počasi je z zobmi izvlekel meso tako pazljivo, da bolje ne bi mogel narediti še taiko spreten lovec. Stekel je <k drugi pasti in nato še k tretji in 'vse izpraznil, ne da bi le eno sprožil. Taiko si je potolažil lakoto. V visokem snegu so bile McTaggartove pasti zanj prava rešitev. Nikjer drugje ne bi mogel na talko lahek način dobiti hrane.
m,
316. Naslednji dam je Baree še vedno pridno iskal in izpraizmje-val pasti, čeprav si je že potolažil prvo lakoto. K takemu ravnanju ga ni gnal gon po samoohranitvi, temveč silno sovraštvo, s katerim ga je navdajal vonj po McTaggartu. Tega pa je vohal na vsalkem koraku. P oti večeru je našel mrtvega zastrupljenega volka in ga rrc- r^al na kosce, mesa pa se ni dotaknil.
318. Nehote je pogledal v smeri proti Grey Loonu in še boli pazljivo pregledal sledove. »Črni volk!« je ponovil, ko )e vstajal. »Kaikšen volk, to je pes!« Potem je skoraj zašepetal: »Njen pes!« Obraz mu je izdajal neprijetne misli, ko je sto-pai proti prvi pasti. Vaba je izginila iz nje. Sedaj je bil pi'e' pričan, da je črni pes Baree.