& @i`ek in njegov krog ima posebno veselje z apliciranjem @i`ek-lacanovske ideologije na umetnost, še posebej vizualno in glasbeno. @i`ek kritizira sodobno umetnost kot tisto, ki je napravila invazijo na tr`no ekonomijo, pri èemer govori o kulturalizaciji trga. Kultura je po njegovem postala ena najpomembnejših komponent trga (npr. software industrija). To je seveda v nasprotju s staro avantgardno mo- dernistièno logiko šoka. Kulturnoekonomski aparat mora, zato da se avtoreproducira, proi- zvajati vedno bolj in vedno veè šokantnih proi- zvodov, zato šok ne pride veè do izraza. Na raz- stavah so zato normalne šokantne reèi, ki niso veè šokantne, kot so samo okviri slik, mrtve krave in njihovi iztrebki, filmi o èlovekovi fi- zièni notranjosti, itd. V postmodernizmu naj bi tako prese`na vrednost izgubila svojo šokantno vrednost, ki je popolnoma integrirana v umetniški trg; `e predvidena in upoštevana vnaprej. Prostor med simbolnim objektom in izmèekom je vedno o`ji ali bolj preprosto reèeno, prostor med lepoto (ki je iluzorna) in med tistim, kar ni lepota (izmeèek), je vse o`ji, torej se pribli`ujemo kapitalistiènemu totalitarizmu, oz. fašizmu. Razmerje med zakonom in pre- krškom se je nevarno zmanjšalo. Prekršek je prekril zakon tako, kot je izmeèek (to kar ni umetnost in je Realno travmatsko) prekril umetnost (ki je sublimna iluzija). Nasprotja se tako identificirajo, zlijejo med seboj, kar je totalitaren pojav. Gre za samomor tipa b, (/ !01!      . )  4 !   5)6 o katerem smo govorili v èlanku Slovenski lacanizem kot psihoanalitièna kvazireligija, kjer je prazen prostor Subjekta napolnjen z Realnim (travmatskim, pošastnim). Skratka, tisto, kar bi moralo ostati skrito bistvo umet- nine, postane neposredno razkrito. Na sve- tem mestu umetnine se tako lahko znajde tudi konkreten drek (kakor se izrazi @i`ek), ki sicer je bistvo umetnine, vendar bi moral ostati zakrit. Nasproti temu ima, po @i`ku, moderna umetnost v zaèetku 20. stoletja temu nasprot- no izpraznjenje prostora svetega oz. Subjekta z minimalnim ostankom ali izmeèkom, ki je samo tolikšen, da subjekt lahko še obstaja ob minimalni vsebini. Ta pristop je bli`ji simbol- nemu samomoru c, ki mu je @i`ek terapevtsko zelo naklonjen. Le-ta pomeni izpraznjevanje umetnosti vsake vsebine in prikaz zgolj raz- merja med prostorom in vsebino; med obliko in vsebino. Gre zgolj za nek objektivni prikaz igre, ki je prisotna v umetnosti. Se pravi, nes- prejemanje vsega v umetnost, ampak izpraz- njenje umetnosti vsake resniène vsebine, vendar z mnogimi iluzornimi vsebinami, ki se lahko neprestano menjajo in izhajajo iz istega trav- matskega principa. V zgornjem primeru umet- nost postane totalitarna, po prej opisanem mo- delu, v spodnjem primeru pa se razblini vsako verjetje v umetnost. Primerek prikaza realnega samomora ali totalitarizma najde v zahodnem tipu umet- nosti — kontenutizem (Marcel Duchamp) — ,!  # primer simbolnega samomora pa v vzhodni umetnosti — formalizem (Kazimir Maleviè). @i`ek oba avtorja, kot je `e njegova navada, interpretira po svoje, daleè od tega, kako sta se do`ivljala sama kot umetnika in kaj sta imela pred oèmi pri ustvarjanju.Uporabi ju le kot sredstvo za aplikacijo svoje teorije. V njuno obrambo smo lahko preprièani vsaj v to, da sta v svojo umetnost verjela, medtem ko @i`ek v obeh najde konec umetnosti, kri- tiko vsakega umetniškega ustvarjanja za nazaj in naprej. Kazimirja Malevièa predstavi z njegovo znamenito sliko èrni kvadrat na beli podlagi. Ta slika za @i`ka pomeni temeljno strukturo umetnosti z lacanovskega zornega kota, nje- ,! Neue Slowenische Kunst, skupina Irwin, Slovenske atene — polje, 1983-1987, mešana tehnika.    no najbolj elementarno obliko, prikazano v formalni obliki. Predstavlja namreè razmerje med praznim subjektom (bela podlaga), ki predstavlja formo, zakon, obliko, in Realnim (èrn kvadrat ali èrn made`), ki predstavlja princip vsebine, prekršek zakona. Brez nas- protja bele podlage in made`a, ki jo zapolni, ni enega ne drugega. Tisto, kar je sicer skrito v klasièni sliki, je tukaj na formalni naèin “izèišèeno”, vidno; to je èrn kvadrat. Klasièna slika to nasprotje, na katerem naj bi temelji- la, skriva. Bela podlaga je radikalno loèena od èrnega kvadrata. Èrn kvadrat je njena travma, vendar pa od nje `ivi, je identificirana z njeno pomoèjo in obratno. Tako naj bi abstraktna upodobitev vsebine (èrni kvadrat) demonstri- rala goli princip vsebine, katere konkretna pojavnost se ves èas menja. Èrn kvadrat je Realno, nekakšna abstraktna travma, ki na simbolni ravni dobi razlièna imena, katera praktièno imaginarno predstavljajo razliène slike. Skriti princip vseh teh razliènih slik os- taja èrn made` ali prisotnost èesar koli v do- loèenem prostoru. Na Malevièa se zaradi te @i`kove povzdige in priznanja njegove umetnosti kot neumet- nosti naslanja Neue Slowenische Kunst, saj za simbol svoje virtualne dr`ave vzamejo Ma- levièev èrn kri` na beli podlagi, ki pomeni isto kot èrn kvadrat, vendar nosi še dodatno sim- boliko, in sicer Heglove dialektike, kjer naj bi bila transcendentno in materialno zdru`ena v en princip imanentnega duha (horizontala in vertikala pri kri`u), ki si ga Lacanovci in po njih NSK razlagajo èisto po svoje. Malevièeva slika naj bi predstavljala pa- triarhalni moški, judovski princip, ki je po @i`ku najbolj sprejemljiva oblika dru`be, s tem da od judovstvo reducira le na princip zakona (golo formalno razmerje) brez kon- kretne vsebine, ki se vsakokrat lahko menja, pomembno je, da je upoštevano razmerje med zunanjim zakonom in njegovim nas- protjem, to je kršitvijo, ki pa je (glede na la- canovsko strukturo) dejansko njegova vse- bina. Skupina NSK naj bi opozarjala na ta temeljni princip in vedno znova izvajala te- rapijo na ta naèin, da bi vsako umetnost ali dru`beno pojavnost po tem principu dezi- dentificirala konkretnih fiksnih vsebin, ki so le imena in zato iluzija. Nasproti temu pa je zahodni kapitalistièni stil umetnosti, katero za @i`ka tipièno pred- stavlja Marcel Duhamp s svojim ready-made objektom (industrijskim produktom) kot umetniškim objektom. Na razstavo je dal sprednje kolo bicikla skupaj z vilicami; po- dobno je dal na razstavo tudi znamenit pisuar kot industrijski uporabni izdelek. Duhamp naj bi tako prikazal totalitaristièni model ka- pitalizma, saj se umetnost zdru`i z uporab- nim, industrijskim, se pusti preplaviti od nje- ga in mu pripiše lepoto. V tem pogledu pri- de do obèudovanja, opevanja industrije in njenih izdelkov, po tem vzoru pa tudi mo- drih velikih voditeljev, kot so bili Hitler, Sta- lin, Tito in podobni. To je model zdru`itve Sublimnega objekta z Realnim travmatskim objektom ali fašistièni `rtvovanjski model, kjer se Realno `rtvuje za sublimni Simbolni zakon tako, da se trdno poistoveti z njim. Ta model predstavlja totalitarno obliko, ki jo je po Duhampovem zgledu potrebno obeloda- niti z identifikacijo, jo predstaviti z vso re- snostjo, preprièanjem, in nato takoj zba- nalizirati, odtrgati od konkretne identifikacije - vendar o tem kasneje. Gre za @i`kov priljub- ljeni totalitarni `enski materinski princip, ki @i`ku kot kritiku daje `iveti, saj ima tako kaj delati, o èem moralizirati, sicer bi se samo vr- tel v veènem krogu patriarhalne igre brez kon- kretne naslonitve na kar koli. Tudi ta naèin opozarjanja na banalnost umetnosti je moèno prisoten pri NSK z vzhodo in zahodno ikonografijo modrih lepih in moènih totalitarnih vodij ter prav takih stro- jev. V tem tipu “umetnosti”, ki kritizira umet- nost in ji ne priznava nobene resniène vred- ,!  # nosti (razen tiste, ki je umetnost ne mara), je mogoèe spoznati princip realnega samomora b, ki ga je potrebno spraviti na nivo simbol- nega samomora c, s katerim se @i`ek (kako kon- tradiktorno!) vendarle identificira, v katerega verjame kot terapevtsko sredstvo. @i`ek sam se pri tem zaplete v zaèaran krog svoje lastne teorije, saj se v nobenem primeru ne bi smel trdno opredeliti za nobeno fiksno terapijo. Moral bi le pasivno vegetirati in se igrati razliène identifikacije, ne pa aktivno nastopati in se boriti za simbolni samomor. Njegova vizija je ta, da ponovno `eli vzpostaviti eksplicitno diktaturo na konkret- ni politièni ravni zato, da bi jo lahko na skrivnem negiral. Vzor mu je Lenin, kar se- veda smrdi po totalitarizmu. Pri tem lahko posumimo, da @i`ek obèuduje kapitalistièni in vsak drug totalitarizem, ki ga sicer kriti- zira, vendar le na retorièni ravni, v svojem konkretnem politiènem in kulturnem udejs- tvovanju pa ga dejansko `ivi in izvaja po naèelu `e znane nihilistiène volje do moèi. @ivi in izvaja moè nad drugimi, hkrati pa vse svoje `rtve obto`uje in ka`e s prstom na- nje èeš: vi ste totalitarci in fašisti. Kot lik to- talitarnega modrega vodje oznanja, da bo popravljeni marksizem oz. leninizem odrešil svet na ta naèin, ko ga bo odrešil vsake dru- ge neprave identifikacije. Zdi se, da smo to nekoè `e slišali. V središèu je bil èlovek v vlogi boga, ki si je domišljal, da je zaèetek in konec vsega, ter je z raznimi grdimi imeni obkladal tiste, ki niso šli za njim. Z njimi je kasneje, ko je pridobil moè, poèel še dru- ge stvari, vendar o tem raje molèimo. Tisti, ki ne verjame v ljubezen, je najbr` kar malo nevaren, èe postane institucija. Da @i`ek v politiki in kulturi res tako funkcionira, lahko povzamemo po njegovih lastnih izjavah in nastopih v javnosti, kjer vzpostavlja svoje ljudi in tuje izloèa, ko se bori za priznanje vsemogoène Realne travme (ki je absolutni niè) in poziva k veri vanjo. Kar je moèno vprašljivo pri tej religijski smeri, je to, da je Realno oz. travma @i`ku in njego- vemu krogu kar preveè pokorna, da bi verjeli, da kogar koli obvlada. Pa si za ponazoritev poglejmo njegove izjave. V Mladini iz leta 1991 je izjavil: Èas je, da LDS konèno preneha `iveti od svoje ZSMS-jev- ske slave, v katero verjame le še sama, in se od- loèi, kaj v novih pogojih je: stranka marginal- ne`ev ali “dr`avotvorna” liberalna stranka — sicer bo v zgodovini dokonèno ostala zapisana kot stranka zamujenih prilo`nosti. Zdaj je torej trenutek, da liberalne sile pozabijo na stare za- mere in èimprej oblikujejo novi blok. Njihova odgovornost je v tem trenutku izjemna.1 Izjavo bi zlaha pripisali kakšnemu Hitler- jevemu govoru nemški mladini, katerih po- men je zgodovinski, saj so edini rešitelji, edi- ni, ki bodo rešili nemško nacijo (pri @i`ku marksizem in leninizem). @i`ek se je moèno ustrašil notranjega ideološkega preobrata v Sloveniji: Od (ne) oblikovanja novega liberal- nega bloka je v zadnji instanci odvisno, kaj bo Slovenija ne le politièno, ampak v svojem celot- nem dru`benem tkivu; zaplankana predalpska dr`avica ali odprta liberalno-pluralistièna de- mokracija.2 Spet velike obljube neèesa èudo- vitega, velikega, kar bo nova mlada liberalna stranka uresnièila. Vendar je bilo v teh zadnjih letih potrebno iti le malo v tujino, da si zaznal filtriranje informacij v slovenskih medijih; kot da bi bilo okrog dr`ave debelo informacijsko cedilo, skozi katerega je prišlo le tisto, kar je bilo dovoljeno. Slovenija je pod @i`kovo idejno vladavino ostala res zaplan- kana neinformirana dr`ava, saj so bili ZSMS dejansko konzervativci, ki so `eleli nadaljevati stari red. Pojdimo še h kakšenemu citatu, ki bi jih našli še ogromno: Zato je skrajni èas, da se bolj dejavno vkljuèi v politiène procese ZSMS, ki s svojo dedišèino novih dru`benih gibanj, ci- vilne dru`be, dr`avljanskih pobud, marginal- ,!    nih zahtev itd. edina v našem prostoru zastopa liberalno dr`o. In zato bi bil moder korak ZSMS, da se še pred volitvami preimenuje v LIBERALNO STRANKO SLOVENIJE in tako jasno zakolièi svoj prostor na slovenskem politiènem zemljevidu.3 Koliko je bilo odprte liberalne dr`e, obljubljene v tem citatu, smo okusili in tega ni vredno komentirati. Ponov- no pa gre za vzbujanje zavesti izjemne po- membnosti “liberalne” stranke in njenega mesijanstva. Zakolièiti je potrebno tudi svoj prostor na politiènem zemljevidu. Jezik po- novno spominja na vojaško strategijo. Glede na to, da je bil èlanek objavljen pod naslovom “Tretji blok” danes bolj kot kdajkoli, asociira na zvezo tretji rajh, danes bolj kot kdajkoli, kar spet postavlja @i`ka v nasprotno pozicijo od lastne teorije. Fašizem je pri @i`ku oèitno še kako aktualen. Skozenj gleda ves svet, fasci- niran je od njega, celo obseden je z njim (mogoèe gre za travmatsko izkušnjo vzgoje v komunistièni šoli). ,! Neue Slowenische Kunst, skupina Irwin, Sveti kruh, 1988, mešana tehnika, 82 x 78 cm.  # Fašizem je za @i`ka, med drugim, korpo- rativna organiziranost (podoba telesa s pri- padajoèimi udi), je kapitalizem brez indivi- dualizma (kar naj bi bila izrazito postmoder- nistièna lastnost). Osnovni temeljni princip fašizma je `rtvovanje, @rtvovanje naj bi iz- nièilo individualizem na ta naèin, da ga poi- stoveti z zakonom, ki velja za vse (princip to- talitarizma). Še en citat: Geslo fašizma je do- volj u`ivanja, dovolj razvrata, potrebna je `rtev. Ves trik fašizma je seveda v nekem prese`nem u`ivanju, ki ga povzroèi sama odpoved u`ivanja, gesta `rtvovanja.4 Èe to dr`i, potem @i`ek po- ziva ZSMS prav k temu. @i`ek loèi dve vrsti fašizma; divji ali trdi fašizem in mehki fašizem. Trdi fašizem je avto- destruktiven, ne zna najti ravnote`ja, na do- loèeni ravni znori in ima zato relativno kratek rok obstoja. V ta tip fašizma @i`ek prišteva Hitlerja in Mussolinija (pri tem nekoliko po- zabi na Stalina in Tita, ki sta bila po tej logiki trda fašista). Drugi tip fašizma je mehki fašizem, ki je pravzaprav trdi fašizem s èloveškim obrazom, je bolj kompliciran, obièajno pa seveda gre za katoliški fašizem. Ta tip fašizma je patriar- halen (oèitno ne totalitaren!). Je umirjen, nima avtodestruktivne dinamike, lahko traja vse dotlej, dokler ni pokopan od ekonomskih in ostalih pogojev. Ta tip fašizma po @i`ku lahko razlo`i le lacanistièna pishoanaliza, ki lahko izvaja terapijo nad njim. To terapijo v Sloveniji in tudi po svetu izvaja NSK. Glav- na @i`kova ost je tu usmerjena na kršèanstvo, saj za mehke fašiste, ki jih obèasno imenuje tudi protofašisti, navede skoraj same kristjane; Pleènika, Kreka ... Mehki fašizem pripiše tudi evropskim liberalcem, ki niso dovolj ra- dikalno obraèunali (kakor v Sloveniji po voj- ni) z desnico, s katero @i`ek ne vidi in ne `eli nobenega dialoga. Posebno je bil u`aljen, ko so nekateri francoski levièarji skupino Laibach nagnali iz Francije kot naciste: Èe so nekateri levièarji v Franciji lahko oznaèili Laibach za protofašistièni bend, ki je v vpet v neonazi ideo- logijo, in groteskno spregledali, kako Laibach deluje èisto nasprotno, se mi zdi globok simptom, ki marsikaj pove ne o Laibachu, temveè o sami evropski levici.5 Torej malo @i`kove u`aljenosti in `e prileti obsodba vseh francoskih le- vièarjev za fašiste. Kakor smo rekli `e prej; kdor si upa oporekati, je fašist (najbr` bo to zato pripisano tudi piscu tega èlanka). Vèasih je to `e prav neumno in celo dokaj bolno. Konkretno izvajanje @i`kove teorije se ka`e v nastopih èlanov NSK, še posebej Lai- bacha, kot glasbenega oddelka. Razliène sku- pine, ki so prej izvajale bodisi rock glasbo bodisi iskanja v slikarstvu ali gledališèu, so se zdru`ile pod @i`kovo ideologijo in svojo umetnost postavile v slu`bo tega tako, da so se ustvarjanju odpovedale na naèin, kot so ga izvajale prej, ko še niso poznale dotiène ideologije. Njihovo uradno poslanstvo je po- stalo sanacija celotnega sveta od fašizma, de- zidentifikacija od fašistiènih identitet, ki dišijo po kršèanstvu, ki je seveda vir fašizma, kot smo videli zgoraj. Sam njihov ideolog @i`ek pravi: Ne morem pa prehvaliti kot iz- jemnega dose`ka Laibacha, kar mislim na široko razviti v svoji naslednji angleški knjigi, kar jim je uspelo. Predlo`ili so model deziden- tifikacije, osvoboditve od oèaranosti s fašistoid- nim u`itkom, ki ni model te naivne levièarske razsvetljenske kritike. V tem je dobesedno zgo- dovinski pomen Laibacha.6 Govor o zgodovinski vlogi Laibacha zveni spet podobno, kakor nagovor èlanom ZSMS zgoraj. Za fašiste preprosto oznaèi vse, ki ne marajo Laibacha in lacanizma. Liberalne na- povedane odprtosti je tu bolj malo. Naslednji citat je še bolj patetièen, je gola retorika: Èe je kak umetniški, politièni, ali ka- terikoli drug dru`beni subjekt, javni akter — in to reèem s polno odgovornostjo — najveè naredil za osvestitev ljudi, ne samo pred rasistièno ne- varnostjo nasploh, ampak toèno pred tem spe- cifiènim spojem, ki ga poskušamo z neustreznimi ,!    ,! pojmi zajeti kot spoj nacionalizma, fašizma s komunizmom, so bili to Laibach. Zdi se mi ne- verjetno obsceni paradoks, da se sedaj natanko njih skuša prodati kot tiste, ki so takorekoè krivi za slab imid` Slovenije.7 @i`ek predstavlja Lai- bach kot moralno èisto organizacijo, ki osvešèa ljudi pred zlom. Pri tem se sklicuje na svojo polno odgovornost. Polna odgovornost po lacanistièni strukturi seveda ne obstaja, zato je tu na delu najbr` le @i`kova trenutna igra (tako se mu je oznaèilo), identifikacija z do- loèenim oznaèevalcem, ki bo naslednji trenu- tek lahko `e nekaj èisto popolnoma drugega. Zaradi tega @i`ku in Laibachu ter celotnemu NSK ne smemo verjeti, èe zvesto upoštevamo njihovo lastno preprièanje. Èe spoštujemo njihovo drugaènost, jim paè moramo storiti uslugo in jih proglasiti za la`nivce in preva- rante, ki se norèujejo iz vsakokratnih poslušal- cev in gledalcev. Tisti, ki jih posluša in jim verjame, je zanje same najveèji fašist, saj se je njegov notranji travmatski fašistièni ekskre- mentalni izmeèek identificiral z zakonom, z avtoriteto, in pokazal svoje fašistiène apetite. @i`ek in NSK ter ostale simpatizerske sku- pine ter skriti sodelavci so ponosni, da so od- krili nov postmodernistièni naèin kritike in dekonstrukcije, ki je ironija brez humorja ali kritika teksta s spremembo konteksta (ali obrat- no) kritiziranega objekta. Na ta naèin naj bi terapevtsko opravljali dezidentifikacijo od fašizma, t.j. totalitarizma, in ustvarjali dru`bo, ki si ne bo upala veè trdno identi- ficirati z nièemer, kar ne bo dovoljeno z nji- hove strani, ki postavljajo novi zakon. Pod krinko rešitve izpod kapitalistiènega totali- tarizma `elijo dezidentificirati kršèanstvo od globoke vere, dezidentificirati Slovence od narodne zavesti, dezidentificirati dru`ino od zvestobe in ljubezni. V ta namen poudarjajo vse druge identifikacije, ki bi lahko relativi- zirale te primarne identifikacije. Zdi se, kot da imamo v Sloveniji ponovno revolucijo zno- traj boja proti okupatorju. En boj je torej upiranje zahodnemu ponorelemu kapitaliz- mu, drugi pa notranja dr`avljanska kulturna vojna, ki izrablja napet polo`aj v odnosu do kapitalizma in `eli rezati glave za popolnoma drug interes v imenu boja proti kapitalizmu. Gre za spremembo vrednot, v kulturnem, in èe mogoèe, tudi politiènem smislu zavladati (volja do moèi), nato pa svobodno razpolagati z dr`avljani. Najte`ji problem zanje je kršèanstvo, ki pozna radikalno drugaèen pogled na svet in je ukoreninjeno drugje kot oni. Kot smo vi- deli `e prej, gre pri lacanizmu za sprevrnjeno kršèansko strukturo. Kar po tradicionalnem kršèanskem pojmovanju pomeni greh in zlo, iluzija, je zanje temelj, je edina “resnica”. Z zlom se še posebej Laibach rad identificira, èlani se proglašajo za sataniste, najbr` v ne- kem ironiènem smislu, vendar mogoèe prav na ta naèin govorijo resnico tam, kjer tega si- cer noèejo, kar je stara znaèilnost satana. Kako se lotevajo svojega posla oz. kaj je ta ironija brez humorja oz. parodija s pomoèjo spremembe konteksta ali teksta? Vzemimo primer skrunitve cerkve na Kumu. Kristjan verjame, da je cerkev svet kraj, kjer prebiva Bog. Èlani NSK, ki so bili poslani, da to cer- kev simbolièno dezidentificirajo v kristjanih, so jim morali porušiti vez z bistveno vsebino. Cerkvi kot stavbi niso storili materialne škode in so jo pustili kot svet kraj (niso je šli podret kot njihovi predniki komunisti). S stališèa je- zikovne strukture bi to pomenilo, da kontek- sta niso spremenili. Spremenili pa so tekst sve- tega prostora na ta naèin, da so vanj vnesli ne- kaj, kar ne spada vanj, to je blasfemijo, la`ni obred in vse tisto, kar za vernega kristjana ne gre skupaj s svetim prostorom. Ker so v cer- kev vnesli nek izmeèek, ki ne spada tja, so v pravi prostor vnesli la`no vsebino in tako do- segli nasprotje, radikalno loèitev, ki naj bi kristjane spravila v dvom glede identifikacije s svetim prostorom. V kristjane naj bi posta- vili zavoro do svetega prostora, da se ne bi  # ,! polno identificirali z njim. Ko je bil s strani kristjanov oster odziv, naj bi to za povzroèite- lje pomenilo potrditev uspele akcije, saj je kristjane zabolelo, prodrli so v njihovo notra- njost in jih ranili. Ne gre veè torej za grobo zunanje zanikanje, paè pa notranje grobo zanikanje (pri èemer ni nobenega spoštovanja do osebe), z dokazovanjem, da je bistvo sve- tega blasfemija, da je bistvo umetnosti cini- zem, da je bistvo naroda fašizem itd. Ta ve- riga nasprotij je `e stara, vendar do sedaj zlepa nihèe ni bil toliko preverzen, da bi se odkrito postavljal na stran zla. Kako zanimivo, da se je pri slovenskih la- canovcih Realno prelevilo v travmo in travma v zlo. Izdajajo jih sadovi njihovega dela: za sabo pušèajo depresijo, destrukcijo, hlad v od- nosih, filozofsko utemeljen hedonizem, nasilje v poseganju v to, kar je sveto drugim, drugi jih sploh ne zanima, razvija se narcisoidnost, prezir zviška, klièejo k revoluciji, èeprav re- torièno mahajo z enakopravnostjo vseh, de- mokracijo, solidarnostjo, zavzemanjem za diskvalificirane, ki so zanje veèinoma le de- klarirani homoseksualci in lezbijke (ki navad- no v resnici to niso, vendar se to gredo (saj so vendar razsvetljeni ljudje). Antropološka antropocentristièna lacani- stièna struktura je grozljiva v svoji skrajni re- dukciji èloveka na besedno iluzijo in travmo (da ne gremo od travme dalje). Normalen uravnovešen èlovek tega v praksi ne prenese, je neznosno, in br`kone tudi izvajalcem sa- mim slu`i le kot finta, s katero so pomembni in se prerivajo naprej v dru`bi. Tudi njihovo vsakdanje privatno `ivljenje tega najbr` ne prenese. Govorijo o resniènih stvareh, pa je sprevr`en kontekst, ali pa je kontekst pravi, pa la`ejo v njem. Gre za uzakonitev shizofre- nije kot normalne. Najveèjo uslugo bomo tej kvazireligijski sekti naredili na ta naèin, da ne bomo verjeli vanjo, da se ne bomo identificirali z njimi in da jim pustimo, kot drugaènim, da se sami neprestano simbolièno samoubijajo in na novo vzpostavljajo, èe to `e hoèejo in jim je lepo. Tako ravnanje so vsa ljudstva (glej mit o Sizifu ali Prometeju) imela za najhujšo obliko trpljenja in zla. V kršèanski tradiciji se veèno ponavljanje istega te`kega imenuje pekel. Da pa ne bi obsodili akterjev kot ljudi, jih seveda smemo prav tako ljubiti (tega nam ne morejo vzeti) in tudi kaj zmoliti za- nje. In upati, da bodo te te`ke sanje v Slo- veniji kmalu minile. Manj ko nas bo s temi sanjami sodelovalo, bolje bo. Ostanimo no- tranje svobodni. 1. Zdaj je èas za liberalni blok, Slavoj @i`ek, Mladina, 23.VII 1991, št. 30, 9. 2. Zdaj je èas za liberalni blok, Slavoj @i`ek, Mladina, 23. VII 1991, št. 30, 9. 3. “Tretji blok” danes bolj kot kdajkoli, ZSMS je liberalna stranka Slovenije, Slavoj @i`ek, Mladina, 2.II. 1990, št. 5, 17. 4. Vse dra`i fašizma, Slavoj @i`ek, Mladina, 18. 1. 1994, št. 3, str. 21. 5. Prav tam. 6. Prav tam. 7. Prav tam.