211AJ 231AJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 31AJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ aiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJaiAJZMAjaiAjaiAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZM'^^^^^^^^^ ZMAJ ZMAJ 31AJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ aiAJZMAj;^^^ mn—S) glai zmaja Številka 2 FEBRUAR 1982 Leto XVII Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ delavski svet izredno težko in odgovorno nalogo. Ni se postavljalo vprašanje, ali bo Zmaj dosegel večje ali manjše uspehe. Vprašanje takrat je bilo mnogo težje: ali bo tovarna obstojala ali bo dokončno propadla. Zgodilo pa se je, da je od volje in sposobnosti kolektiva v nekaj naslednjih letih Zmaj doživel nepričakovan uspeh v poslovanju, dosegel zavidljive uspehe v izvozu, razvil nove tipe baterij itd. Število delavcev se je v nekaj mesecih povečalo na preko 4oo in 4 leta po ustanovitvi prvega delavskega sveta je bilo na spisku 30 let samoupravljanja v Zmaju V letošnjem letu beležimo zaokroženo letnico samoupravljanja v Zmaju, čeprav sicer označujemo leto 195o za začetek samoupravljanja v Jugoslaviji, je bil prvi delavski svet v Zmaju izvoljen šele dve leti kasneje - leta 1952. Vzroki za to so bili različni in obširni, vendar lahko izpostavimo absolutno zaostalost Zmaja v povojnem odločilno preokretnico v razvoju in uspehih tovarne. Upoštevaje takratno zanemarjenost 1952 -1982 in zapuščenost tovarne ZMAJ, v katerem je delalo 60 do 9o delavcev, je imel prvi 17 držav v katere je Zmaj izvažal svoje izdelke. Dauies smo ne samo priče naše samoupravne uveljavitve, temveč smo aktivni tvorci delovanja in poživijanja samoupravne ureditve, ki dnevno pronica v sleherne pore našega delovnega vsakdana. V uresničevanju svojih družbeno-ekonomskih in drugih samoupravnih pravic, kakršne poznamo danes, je bilo potrebno obdobje, ki se za delavce Zmaja zaokrožuje na 30 let. Brez dvoma lahko označimo tiste prve začetke samoupravljanja v Zmaju in vlogo prvega delavskega sveta v letu 1952 za pomemben mejnik med starim in naprednejšim Zmajem, mejniki med 30 leti boja za obstoj in zadnjih 30 let napredka in razvoja, ki nas je privedel do današnje Industrije baterij ZMAJ. obdobju ter prav zato pogosto menjavanje oblik upravljanja in ne nazadnje tudi iskanje načina za obstoj v obliki združevanja z ISKRO in kasneje z ELMO. Šele s ponovno osamosvojitvijo in drugimi danimi pogoji se je v letu 1952 začelo uveljavljati samoupravljanje tudi v Zmaju. V malokateri tovarni je meja med povojnim obdobjem in obdobjem samoupravljanja tako ostro začrtana kot pri nas. Ustanovitev delavskega sveta takrat ni pomenilo samo administrativne mere in formalne uveljavitve, temveč je pomenilo .afpnp Volilni odbor pri svojem delu v sprejemnici, ki jo že kar redno uporabljamo za take priložnosti Sprejeto na referendumu AAAAAAMAMAMAAAAAAAAAAAAAMAAMAMAAA Dosedanji predsedniki delavskega sveta Za obdobje 3o let samoupravljanja smo sestavili seznam dosedanjih predsednikov delavskega sveta na ravni delovne organizacije ZMAJ. 1952 VRBEC Francka 1953 BIZJAN 1954 RUDOLF Franc 1953 RUDOLF Franc 1956 ŠKARJA Karel 1957 ŠKARJA Karel 1958 VEBER Milka 1959 VEBER Milka 1960 ŠTEBE Marjan 1961 TOMŠIČ Peter 1962 TOMŠIČ Peter 1965 JELNIKAR Matej 1964 JELNIKAR Matej 1965 SAMAR Alojz 1966 RUDOLF Franc 1967 SAMAR Alojz 1968 ŠTRAVS Ivo 1969 BRULC Štefan 1970 LUŽAR Franc 1971 LENDERO Franc 1972 LENDERO Franc 1973 LENDERO Franc 1974 ZALETEL Peter 1975 ZALETEL Peter 1976 KRANJAC Zdenko 1977 KRANJAC Zdenko 1978 KRANJAC Zdenko 1979 KRANJAC Zdenko 1980 MAYER Marijan 1981 MAYER Marijan 1982 MATER Marijan |HWH| tz naslovne strani| Na prvi operaciji stroja paper lined je treba notranjost cinkovih čaš - negativnih elektrod obleči z elektrolitskim papirjem. V ta namen se stroju podaja papir z dveh kolutov in sicer za dno in plašč, ki medsebojno ločujeta cink in kasneje vtisnjen depolarizator. Na referendumu 21.1.1982 so delavci obeh temeljnih organizacij združenega dela v Ljubljani in Šentvidu pri Stični z večino glasov vseh delavcev sprejeli: 1. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 ZDRUŽITVI V DELOVNO ORGANIZACIJO 2. SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA 5. PRAVILNIK O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH Delavci v delovni skupnosti skupnih služb pa so z večino glasov vseh delavcev sprejeli: 4. PRAVILNIK 0 REŠEVANJU STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV DELOVNE SKUPNOSTI. Beseda urednika Prva letošnja številka glasila je na naše presenečenje bila tako hitro "razgrabljena", da takšnega primera ne pomnimo. Vedno je ostajalo nekaj izvodov nerazdeljenih, tokrat pa je zanimanje slehernega delavca po vsej verjetnosti pritegnil v celoti objavljen Poslovnik o organiziranosti in poslovanju blagajne vzajemne pomoči. Sicer pa se je v januarju sestal uredniški odbor, ki je pozitivno ocenil lanski letnik, redno izhajanje in objavljena gradiva, ki so bila v celoti naravnana v skladu z načeli naše vsebinske zasnove. Menil je, da tako nadaljujemo tudi v letošnjem letu in da v oblikovanju vsebine še posebej izpostavimo naš gospodarski trenutek ter družbeno politične aktivnosti v letu kongresov. Novoizvoljeni uredniški odbor pa vnaša v letošnja glasila tudi novo svežino še posebej po zaslugi Strmoleta in Matičeve, ki predstavljata TOZD Specialne baterije. Nameravata namreč - in to sta storila že v treh glasilih zapored, spremljati različne dogodke v tem obratu in jih opisati tudi za objavo v letošnjih glasilih. Aktivnost celotnega uredniškega odbora naj bi tako bila in upajmo, da bo izražena v vsebinski kvaliteti in pestrosti vseh letošnjih glasil. Vaš urednik y /T Že večkrat smo bili priče težnjam za gradnjo novih tovarn baterij v Jugoslaviji. Spomnimo se samo velike časopisne polemike iz leta 1970 ob novici, da se Elektronska industrija iz Niša potihem pripravlja na gradnjo četrte tovarne baterij. Se začenja konkurenca na medrepubliški ravni? smo takrat brali v Tedenski tribuni v nadnaslovu. Četrta tovarna je bila zgrajena in kaj kmalu iz določenih vzrokov tudi propadla. Ob novici, da se ponovno oživljajo težnje za gradnjo nove tovarne baterij v Trepči, dosedanji jugoslovanski proizvajalci baterij negodujejo s tehtnimi argumenti in ki so jih vnesli v pismo poslano spodaj navedenim naslovnikom. Zaradi izčrpne in celovite informacije delavcem Zmaja in vsem bralcem glasila objavljamo pismo dobesedno in v originalu. -Ur. NE MOREMO MOLČATI ob nameravani gradnji tovarne baterij v Trepči ZAJEDNICA UDRUŽENOG RADA ZA MEDJUSOBNU PLANSKU I POSLOVNU SURADNJU PROIZVODJAČA BATERIJA JUGOSLAVIJE - SAVEZNOM IZVRŠNOM VIJEČU - IZVRŠNIM VIJEČIMA: SR SLOVENIJE, SR HRVATSKE, SR SRBIJE I AP KOSOVO - PRIVREDNOJ KOMORI JUGOSLAVIJE - PRIVREDNIM KOMORAMA: SLOVENIJE, HRVATSKE, SRBIJE I KOSOVA - PRIVREDNOJ KOMORI ZAGREB - VIJEČU UDRUŽENOG RADA SKUPŠČINE OPČINE TITOVA MITROVIČA - RADNIČKOM SAVJETU SOUR-a "TREPČA" - GENERALNOM DIREKTORU SOUR-a "TREPČA" U časopisu "Ekonomska politika" od 11. mjeseca 1981. godine objavljena je informacija o investiranju RMHK "Trepča" iz Titove Mitroviče u izgradnju kapaciteta za proizvodnju primarnih baterija i cink kalota. Investicija se temelji na kupnji licenci i opreme od poznatih japan-skih proizvodjača, a iznosi 1,64 milijarde di-nara. Predvidja se proizvodnja: - leclanche baterija loo milijuna komada god. - alkalnih baterija 25 " - dugmastih baterija lo " - cink kalota 5*ooo tona godišnje. - "Iskra - Zmaj" Ljubljana (osnovana 1923.g.) - "Croatia" - Zagreb (osnovana 19o?«g.) - "Tesla" - Gospič (osnovana 1952.g.) Ove tvornice, udružene u Zajednicu udruženog rada za medjusobnu plansku i poslovnu suradnju, svojom proizvodnjom potpuno zadovoljavaju potrebe jugoslavenskog tržišta, a proizvode i za izvoz. Naglašavamo da jugoslavensko tržište nikada nije ostalo bez baterija. 2. U ovoj točki dajemo pregled instaliranih kapaciteta i apsorbcione mogučnosti jugoslavenskog tržišta (stanje 1981.g.): Instalirani Apsorbci- kapaciteti ona mogučn. (kom) tržišta 81 ____________________(kom) - leclanche baterije 155,ooo.ooo 75,ooo.ooo - alkalne baterije 5,ooo.ooo 2,ooo.ooo - dugmaste baterije 2,5oo.ooo l,ooo.ooo Izvoz po količini iznosi cca 2o % ukupne proizvodnje. Treba naglasiti da na svjetskom trži-štu vlada vrlo ostra konkurencija, posebno od Strane proizvodjača iz SAD, Japana, Singapura i Hong Konga, a u posljednje vrijeme i iz NR Kine. Na području "leclanche programa" u posljednjih nekoliko godina kod pojedinih tipova ispoljava se na svjetskom tržištu pad, odnosno stagnacija potrošnje. Isto tako, dosadašnji potencijalni kupci, zemlje u razvoju i zemlje SEV-a, razvi-jaju vlastitu proizvodnju, pa se dugoročno ne može s njima računati. 3. Mi, proizvodjači baterija u Jugoslaviji, mogučnost održavanja koraka s ostalim proiz-vodjačima u svijetu vidimo u dugoročnom pove-zivanju s partnerima iz inozemstva, u proizvodno j kooperaciji i podjeli programa. Na tom području vec postoje konkretni ugovori o realizaciji. 4. Svi proizvodjači raspolažu vlastitom tehnologi jom i sposobni su je prenositi. Kvaliteta proizvoda u potpunosti odgovara medjunaro-dnim normama IEC. Isto tako, intenzivno se radi na tehnologiji novih perspektivnih izvora energije (litij i dr.). Razumljivo, izvor financiranja je po-stoječi program. U povodu navedene informacije, želimo vam ukazati na nekoliko činjenica: 1. U Jugoslaviji djeluju tri proizvodjača baterija, čiji je proizvodni program potpuno identičen onome kojeg planira RMHK "TREPČA". To su: 5. U ukupnom materijalu, materijal iz uvoza je zastupljen sa cca 25 % (devizni dio) i to uglavnom s konvertibilnog tržišta, jer ga nema ni u našoj zemlji, ni u zemljama klirin-škog plačanja. 6. Za kvalitetno proizvodnju primarnih baterija potrebno je dugogodišnje iskustvo i stru-čni kadrovi. Poštoječi proizvodjači raspolažu s oba elementa. Kao primjer važnosti ovih ele-menata spominjemo primjer tvornice "EI-Lumina" iz Zemuna, koja je na osnovi japanske licence i opreme započela proizvodnju 1973. godine, ali je, upravo zbog problema kadrova i ne-iskustva, likvidirana nakon.1,5 godine rada, sa značajnim iznosom anuiteta, a oprema ni do danas nije u cijelosti rasprodana, več je dije-lom završila kao sekundarna sirovina. 7. Usput napominjemo, da i na području proizvodnje cink kalota u našoj zemlji postoje instalirani kapaciteti, čiji potencijal se još ne koristi u potpunosti. Sadašnji proizvodjači su: "SASA" Zletovo - Makedonska Kamenica i "Cinkarna" Celje. Kadi se o potpuno novim kapacitetima, tj. obje tvornice su puštene u rad u protekle dvije godine. Sadašnji kapaciteti se koriste za proizvodnju kalota, koliko je nama poznato, sa svega 3o %. Sve navedene činjenice spremni smo, po potrebi, dokumentirati. Vjerujemo da če ove naše informacije dopri-nijeti objektivnijoj ocjeni opravdanosti investicije RMHK "Trepča", kod donošenja konačne odluke. Predlažemo takodjer da se u okviru odgovornih institucija organizira rasprava na ovu temu, jer to bi bez sumnje pridonijelo pronalaženju optimalnog rješenja na osnovama ZUR-a. Drugarski vas pozdravljamo! Predsjednik Koordinacionog odbora Zajednice Zagreb,21.1.1982 Mr Vladimir Peruško l.r. 'rh^rM'trtr{rtrtrtrirtrtrtift'CrtrtrCrtr{r(rtrk Volitve so pred nami Priprave na volitve delegatov za tretji mandat skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti potekajo že od pomladi lanskega leta ter se bližajo kraju. Volitve bodo v organizacijah združenega dela 11. marca in v krajevnih skupnostih 14. marca 1982. V ZMAJU bomo torej 11. marca volili: V TOZD Baterije Ljubljana 1. Delegacijo za zbor združenega dela, ki šteje 7 članov. 2. Dve združeni delegaciji za skupščine SIS, ki štejeta po 9 članov in sicer eno za: SIS za zaposlovanje, invalidsko in pokojninsko zavarovanje otroško varstvo, socialno skrbstvo in zdravstvo, in drugo za: vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, stanovanjsko gospodarstvo in raziskovanje. V TOZD Specialne baterije Šentvid 1. Delegacijo za zbor združenega dela, ki šteje 5 članov. 2. Splošno delegacijo za skupščine SIS, ki šteje lo članov. V delovni skupnosti 1. Delegacijo za zbor združenega dela, ki šteje 5 članov 2. Dve združeni delegaciji za skupščine SIS, ki štejeta po 7 članov. Prav tako pa bomo na volitvah 11. marca volili naše delegate v DELAVSKI SVET SOZD Iskra -2 delegata ter odbor za SAMOUPRAVNI NADZOR SOZD Iskra - 2 delegata. Istočasno pa bomo volili tudi delegate v organe INTERNE BANKE ISKRA. mk oooooooooooooooooooooooooo Delovni obisk V četrtek 11. februarja 1982 so se predstavniki SOZD Iskra v okviru programa delovnih obiskov v temeljnih organizacijah udeležili razgovora s predstavniki TOZD Specialne baterije in DO Zmaja. Razgovor je potekal o gospodarskem položaju, delovanju družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov ter o položaju TOZD v delovni organizaciji in SOZD Iskra. Po razgovoru so si gostje ogledali proizvodnjo baterij, mletje manganove rude, mešalnico in druge prostore. Več o tem obisku in razgovorih bomo pisali v naslednjem glasilu. My la la [a [a [a [a la [a la [a la la la laBIa [a la la la la la la la la la la la la la ta la Ei la la ta la Občni zbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov 13 Letošnji občni zbori osnovnih organizacij sindikata formirajo [g začetek priprav na lo. kongres Zveze sindikatov Slovenije, saj ra bodo poročila o opravljenih občnih zborih ena najpomembnejši ših osnov za ocenjevanje dela po 9- kongresu ZSS. Pomembno za jEj občne zbore je, da ne smejo biti (ali so bili) le formalni |3 sestanki, ampak bi morali izzveneti kot temeljita analiza delo-13 vanja sindikatov v preteklem obdobju. H [3 V obeh temeljnih organizacijah sta občna zbora že bila. Koliko (3 sta v celoti uspela, presojamo sami, ki smo jima prisostvovali, ra Nujno pa bi bilo, da oba novoizvoljena izvršna odbora čimpreje ra na svojih sejah ugotovita kakovost opravij enih ^ zborov in kri-|=| tično presodita pomanjkljivosti. Le tako bo možno od njiju pri-|“ čakovati kvalitetno aktivnost na osnovi nakazanih smernic. 0 13 pomembnih rezultatih dela osnovnih organizacij sindikata pa 13 je nujno potrebno vsaj občasno zapisati tudi v našem glasilu. - Ur. ...v TOZD Baterije V četrtek, 4. februarja letos je bil v oddelku montaže TOZD Baterije občni zbor sindikata. Dosedanji predsednik Mohorko Venčeslav je že na začetku poročila o delu odbora dejal, da je v minuli mandatni dobi imel odbor21 rednih in 4 seje skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Pri pregledu dosedanjega dela je nanizal nekaj pomembnih aktivnosti , ki imajo značaj in vlogo politike sindikatov, gospodarjenja v delovni organizaciji in še posebej v temeljni organizaciji, razprave in obravnave periodičnih računov in zaključnega računa, poslovanje do obravnav raznih pravilnikov in samoupravnih sporazumov. Predolg bi bil spisek vsega naštetega v podrobnosti, vendar lahko kaj hitro ugotovimo, da so se člani dosedanjega izvršnega odbora s polno mero odgovornosti lotili vseh vprašanj, ki so zadevali dane trenutke različnih akcij. Poleg tega pa niso zanemarjali športa, rekreacije, družbene prehrane in še česa. Seveda pa je ostalo še vrsto vprašanj nedodelanih, je ob zaključju poročila dejal predsednik ter menil, da jih bo treba razreševati v naslednjem obdobju. Potem pa je obširneje spregovoril o smernicah dela novoizvoljenega odbora, pri čemer je še posebej izpostavil naloge sindikata v letošnjem kongresnem letu. V nadaljevanju je izpostavljal še gospodarsko stabilizacijo, odgovor- nost pri ustrezni izbiri možnih kandidatov za marčevske volitve, varčevanje nasploh, ustreznejšo organizacijo dela z namenom, da se optimalno izkoristi delovni čas in zmanjša obseg odsotnosti z dela. Vse podane smernice, ki ob koncu zajemajo še družbeni standard, letovanje, šport in še kaj, bo treba na eni prihodnjih sej (in to čimpreje) skrbno proučiti , dodelati in si zastaviti takšen program dela, ki ga bo moč izpolniti. Zato pričakujemo, da bodo vsi člani novega odbora izredno angažirani in bodo morali s polno odgovornostjo tvorno sodelovati na vseh področjih. M Novi člani 10 00S TOZD Baterije ERBEŽNIK Lado predsednik Š T I G L E C Franjo namestnik predsednika KOSTREŠEVIČ Jovanka BENKO Justi STRAH Dragica ŠEMROV Janez KERŠIČ Leon Novi člani 10 00S TOZD Specialne baterije SEVER Božidar predsednik KONČAR Anton namestnik predsednika VERBIČ Alojzija tajnik RETAH Ana blagajnik ČEBULAR Anica SIRK Ljudmila JOVANOVIČ Milivoj Dotedanji predsednik Zadel Peter je podal poročilo (levo) o delu sindikata na občnem zboru v jedilnici TOZD Specialne baterije 1jivi, da bi na vse navedeno zlahka pozabili. Kar pa zadeva športne aktivnosti, so predstavniki temeljne organizacije dosegli spodbuden uspeh, ko so ob srečanju ekip v okviru Zmaja osvojili drugo mesto. Potem pa je predsednik sindikata nanizal nekaj smernic za delo novega odbora, ki bo moral upoštevaje zaostrene gospodarske pogoje posvetiti večjo pozornost boljšemu gospodarjenju, izkoriščanju notranjih rezerv, varčevanju z materiali in energijo ter stremeti za boljši izkoristek delovnega časa. V razpravi pa je bilo slišati mnenje, da je treba nujno okrepiti delo mladinske organizacije, saj je bilo do zdaj premalo storjenega za njeno aktivnost. Prav tako bi bilo treba večje sodelovanje z uredništvom glasila "Glas Zmaja" v katerem naj bi delavci TOZD Specialne baterije red-neje prispevali gradivo za objavo s svojega področja. Poglobiti bi se morali v inovacijsko dejavnost, jo vzpodbujati in negovati. Oceniti bi morali tudi aktivnost delegatov, saj tudi redno udeleževanje sej ni na ustrezni ravni. Kar zadeva naše "čebelice", blagajne vzajemne pomoči, pa se bo treba odločiti, ali naj bi se v Šentvidu organizirala posebej, ali naj bi bil le pododbor. Skratka, smernic in napotkov je bilo izrečenih precej. V razpravi so tudi sodelovali Kajdiž, Hren, Mayer, Kraševec, Orožim in Jakomin kot predsednik konference sindikata v delovni organizaciji in ki so med drugim novoizvoljenemu odboru zaželeli čim-več plodnega in uspešnega dela v novi mandatni dobi. Strmole Ignac 7% /V ...v TOZD Specialne baterije Lahko zapišemo, da je tokrat, dne 2o. januarja letos občni zbor osnovne organizacije sindikata v TOZD Specialne baterije izzvenel dokaj slovesno in uspešno. Glede na številno udeležbo vseh delavcev kot tudi predstavnikov skupnih služb oziroma družbeno političnih organizacij ter organov upravljanja. Dosedanji predsednik Zadel Peter je najprej podal poročilo za minulo mandatno dobo ter navedel, da se je izvršni odbor sindikata intenzivno vključeval v razpravo o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo delo in življenje delavcev ter uveljavljanje v samoupravnih odločitvah, da pa se je premalo posvetil problemom gospodarjenja ter dnevnim težavam v tehnologiji, vzdrževanju, prostorski zmogljivosti, šibki kadrovski zasedbi in slično. V nadaljevanju poročila je menil, da bi se morali delavci številneje vključevati i v kulturno dejavnost, da bi se morali bolj posvetiti rekreaciji, to je oddihu med rednim letnim dopustom na morju ali v hribih, saj končno delovni pogoji v tej temeljni organizaciji niso tako zadovo- Za 8. marec DAN ŽENA nase čestitke Uredništvo enakopravnost in enake pravice kot moškim. Za izrazitejšo uveljavitev svojih dolžnosti pa je treba poiskati ustrezne osebne rešitve v posameznih primerih, ko gre za tvorno poživljenje družbenoekonomskih odnosov in vseh oblik političnega in samoupravnega življenja. Enkrat na leto še posebej izpostavljamo našo zavzetost za enakopravni položaj žene, še zlasti za zaposlene matere. Enkrat na leto skušamo posvetiti nekaj več pozornosti do sodelavk in poudariti njihovo aktivnost pri uveljavljanju enakopravnih samoupravnih odnosov v naši družbi - naši tovarni. Koliko pa dosežemo s tem "enkrat na leto", nam je znano in kaj radi ponovimo, apeliramo ali zahtevamo, kar smo izrekli že pred letom in preje in tudi vemo, kaj dosegamo. Bes je, da ne gre umetno ustvarjati ločenih problemov ali jih deliti na probleme delavk in delavcev, saj so vsa vprašanja - v Zmaju še posebej - izrazito skupna in zadevajo vse zaposlene v Zmaju. Po zadnji evidenci je v naši delovni organizaciji zaposlenih od skupnega števila dobrih 63 odstotkov žensk. To pa je obenem že normalen pogoj, da se naša delavka redno vključuje v samoupravno in družbenopolitično dejavnost in je prisotna tudi v oblikovanju naše gospodarske politike. Kljub tem ugotovitvam pa ostaja še vedno mnogo odprtih vprašanj. Brez dvoma je še vedno prisotna okostenela miselnost večine naših delavk in drugih žena, kljub ustrezni osnovi izobrazbe, da je bolje prepustiti izpostavljene funkcije sodelavcem, pa naj bo to v izvršilnih organih in drugih, da ne omenjamo celo individualnih poslovodnih organov in podobno. Nanizali bi lahko dolgo vrsto del, ob katerih se ženske vsaj na videz "počutijo" najboljše. Ali je to res?! Zavedati se je treba, da je naša žena, zaposlena mati obremenjena z odgovornostmi do družine , otrok, do doma in da je zato njena aktivnost v obliki članice neke konkretne dejavnosti največkrat pasivnej-ša od sodelavcev, vendar ji je dana vsa možnost in celo podpora po aktivnejšem udejstvovanju. fse to pa je premalo, če nima sama dovolj lastne vzpodbude, energije in volje, ki bi jo privedla do odgovornejše in izpostavljene funkcije. Sicer so izjeme, ki pa v številu zaposlenih žensk v Zmaju predstavljajo nizek odstotek. Precej desetletij je že poteklo od takrat, ko so žene prvič praznovale 8. marec in ga proglasile za svetovni dan žena, ko se je začelo širiti delavsko gibanje in v katerega so se aktivno vključile tudi žene za socialno in ekonomsko osvoboditev delavskega razreda. Iz zgodovine nam je poznana obsežnost aktivnega sodelovanja v narodnoosvobodilni borbi ter kasneje v miru, ko so ženske postale gospodarski in politični dejavnik v boju za graditev novih družbenih in medčloveških odnosov. Danes je položaj žensk v veliki meri odvisen od družbenega sistema in ki jim daje popolno Praznik 8. marec je dan, ko se še posebej spomnimo žena in mater, naših sodelavk. Na ta dan hodijo žene s pripetimi cvetovi ali šopki v rokah ter ponosno dajo vedeti, da je ta dan njihov dan. Če pa bi ti šopki vsebovali še odraz povečane angažiranosti v vseh plasteh našega delovnega življenja, bi bil 8. marec dan spomina težkih bojev žena v preteklosti in dan priznanja, da je storjeno vse, kar jim pripada. - Da bi zmanjšali prepih v proizvodnji, smo več nihajnih vrat zamenjali z novimi zavesami iz mehkejše plastike in toliko večjimi, da se prekrivajo. Novi mehanizmi pa imajo montirano vzmet, ki zavese vrača v prvotni položaj. Izvajalec je SIGMAT iz Brestanice. Nova članica Zveze komunistov V ponedeljek 11. januarja letos je bila na sestanku Zveze komunistov v delovni skupnosti skupnih služb sprejeta v organizacijo Zveze komunistov naša sodelavka BARBORIČ Marta. V Zmaju se je zaposlila 1. marca leta 1974 kot samostojni referent za kadre, od lanskega aprila dalje pa je vodja kadrovsko socialne službe. Je tudi član delegacije za skupščine SIS za zaposlovanje, za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, za otroško varstvo, za socialno skrbstvo in za zdravstvo, lani pa je bila izvoljena za sodnika pri sodišču združenega dela v Ljubljani za mandatno dobo 4 let. Ob vstopu v organizacijo Zveze komunistov ji sodelavci če- V letu 1981 je zapustilo našo organizacijo 42 delavcev, novih sodelavcev pa je prišlo 43; trije delavci so bili razporejeni iz delovne skupnosti v obe temeljni organizaciji kar pomeni notranjo fluktuacijo, ne šteje pa v skupno. Fluktuacija v delovni organizaciji je bila 9.7 %, čista fluktuacija je bila 6,4 %, ker je bilo v preteklem letu precej upokojitev, odhodov v JLA. in disciplinskih ukrepov prenehanja delovnega razmerja. Po enotah je bilo gibanje delavcev naslednje: stitamo, obenem pa želimo in pričakujemo njeno aktivno in uspešno delovanje na tem področju. - TOZD Baterije Ljubljana:, prišlo 31» odšlo 32, stopnja fluktuacije 14,8 (čista lo,6) - TOZD Specialne baterije Šentvid: prišlo 5» odšla 2, stopnja fluktuacije 1,7 (čista 0,8) - delovna skupnost skupnih služb: prišlo lo, odšlo 11, stopnja fluktuacije 11,5 (čista 7»3)» Lani je bila fluktuacija za približno tri odstotke manjša od predlani; v obdobju desetih let pa je bila druga najnižja (še nižja je bila v letu 1977)• Kvalifikacijska struktura zaposlenih se v zadnjih treh letih zvišuje v povprečju za 2 odstotka. Po načinu preneham ja delovnega razmerja je še vedno največ delavcev odšlo po svoji želji (2o), 8 delavcev je odšlo sporazumno, starostnih upokojitev je bilo 5, 4 prenehanja so bila zaradi izreka disciplinskega ukrepa, 3 fantje so odšli v JLA, ena delavka je bila invalidsko upokojena in 'ena delavka je umrla. Od odhodov po svoji želji jih je bilo največ zaradi neurejenih družinskih razmer delavcev iz drugih republik. Od prihodov sta bili dve vrnitvi iz JLA, zaposlili smo enega pripravnika s srednjo izobrazbo in dva invalida. S tako nizko fluktuacijo in doseženo boljšo kvalifikacijsko strukturo smo lahko zadovoljni in upajmo, da bo tudi letošnje leto tako. Marta Barborič Letos v času kolektivnega dopusta bomo v proizvodnji vse stene do višine 1,5 metra prepleskali z oljnato barvo, pred tem pa popravili odrgnine in odkruške. Že februarja pa naj bi prepleskali prostor na vhodu, obratno pisarno in pisarno v skladišču ter moške garderobe. Na sliki: delavec ISKRA-Invest servisa pred pleskanjem gibsa stene vhoda v ZMAJ. Prihodi in odhodi delavcev v lanskem letu Usmerjeno izobraževanje proizvodno delo - delovna praksa le kot proizvodno delo oz.delovna praksa. Proizvodno delo je v tistih delovnih procesih, ki imajo proizvodni značaj. Delovna praksa je delo v tistih delovnih procesih, ki nimajo proizvodnega značaja. Delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela imajo pravico in odgovornost, da v svojih temeljnih organizacijah in sestavljeni organizaciji in skupnosti ugotavljajo potrebe po delavcih in njihovem izobraževanju, zagotavljajo pogoje za uresničevanje planiranega razvoja usmerjenega izobraževanja, izvajajo usmerjeno izobraževanje in usmerjajo delavce v izobraževanje. Tako postajajo delavci in delovni ljudje suvereni nosilci izobraževalne politike. Uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih sprejemajo v skladu z zakonom programe za pridobitev izobrazbe, programe za izpopolnjevanje in programe za usposabljanje, ki omogočajo zadovoljevanje skupnih in celotnih družbenih izobraževalnih potreb in interesov na določenem podro-r čju združenega dela. Izobraževalna funkcija organizacij ni izčrpana z ugotavljanjem kadrovskih in izobraževalnih potreb, z načrtovanjem razvoja vzgoje in izobraževanja, z oblikovanjem in sprejemanjem ter sodelovanjem pri oblikovanju in sprejemanju vzgojnoizobraževalnih programov. Uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti morajo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana določiti način zagotavljanja materialnih, prostorskih, kadrovskih in drugih pogojev za izvajanje tistega dela programa, ki se bo izvajal v uporabniških organizacijah. V skladu z načelom, da mora biti proizvodno delo oz. delovna praksa organizirana tako, da bodo udeleženci izobraževanja z opravljanjem dela neposredno v delovnem procesu s svojim delom ter rezultati tega dela lahko prispevali k dohodku TO ali delovne skupnosti, zagotavljajo prostorske, materialne, kadrovske in druge pogoje za neposredno izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse. Vzgojno izobraževalni programi srednjega izobraževanja, po katerih bo potekalo vzgojno izobraževalno delo v usmerjenem izobraževanju, vključujejo kot obvezno sestavino tudi usposabljanje z delom, ki se izvaja Novinarka in fotoreporter časopisa MLADINA sta imela intervju s prvo skupino treh učenk srednjega usmerjenega izobraževanja, ko so v Zmaju opravljale proizvodno delo v prvi polovici februarja. Osnova za sestavo učnih načrtov proizvodnega dela oz. delovne prakse daje splošni učni načrt proizvodnega dela in delovne prakse v skupni vzgojnoizobraževalni osnovi. Vzgojnoizobraže-valne organizacije se povezujejo z OZD proizvodnih in neproizvodnih dejavnosti in delovnimi skupnostmi. S samoupravnim sporazumom in letno pogodbo urejajo medsebojne obveznosti in odgovornosti pri načrtovanju, organiziranju in izvajanju proizvodnega dela oz. delovne prakse. Naša organizacija je na podlagi zakona o usmerjenem izobraževanju in samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojnoizobraževal-nih programov PIS za elektrotehniško in računalniško usmeritev v SR Sloveniji sklenila z gimnazijo Ljubijana-Šentvid pogodbo o izvajanju proizvodnega dela za učence usmerjanega izobraževanja elektrotehniške usmeritve za šolsko leto 1981/82. V skladu z vsebino vzgojnoizobraževalnih programov (elektronika) je šola napotila skupino 3 učencev v TOZD Baterije Ljubljana. Pravzaprav se bo zvrstilo 6 skupin v času od 1.2. - 31.2.82 za opravljanje naslednjih del: - opravila skladiščnega transporta - opravila proizvodnega transporta - manj zahtevna proizvodna baterijska dela - opravila novogradenj elektro-opreme - elektrovzdrževalna opravila. Temeljna organizacija se zavezuje po tej pogodbi izvajanje proizvodnega dela po 4 strokovno usposobljenih delavcih, da bo učence seznanila s predpisi 9SMmMmMaUMMM». Samoupravna delavska kontrola naš lozdovec komentira... ... berem, da se vključujemo v usmerjeno izobraževanje, da usmerjamo delavce v izobraževanje in sploh marsikaj usmerjamo, nič pa ne berem, kako in kdaj nameravamo nekatere zaposlene usmeriti v delo... za varno delo ter s splošnimi in posebnimi nevarnostmi in ukrepi za varno delo pri opravljanju proizvodnega dela in jim nudila posebna zaščitna sredstva. Ucenci si pridobijo pravico do toplega obroka. Delovni čas učencev bo pri opravljanju proizvodnega dela v okviru 4o ur na teden. Ob pri-proizvodnega dela (za vsako skupino učencev) bo temeljna organizacija seznanila učence z deli in nalogami, ki jih bodo opravljali. TOZD bo učence vključevala tudi v samoupravne , družbenopolitične, kulturne in druge dejavnosti. Učenci so v času opravljanja proizvodnega dela disciplinsko in odškodninsko odgovorni po določbah statuta vzgojnoizobra-ževalne organizacije. Doseganje planskih ciljev na področju usmerjenega izobraževanja ni avtomatično zagotovljeno niti ga v sistemu socialistične samoupravne družbe in političnih odnosov ne moremo zagotavljati s prisilnimi ukrepi družbeno politične skupnosti. Usmerjanje, pod tem razumemo celovito družbeno aktivnost, s katero se usklajujejo posamezni, skupni in celotni družbeni interesi na področju usmerjenega izobraževanja. Nosilci tega izobraževanja morajo torej postati delavci in delovni ljudje. D.Hostnik V sredo 27. januarja letos je bila piva seja samoupravne delavske kontrole delovne organizacije, na kateri je bil na predlog konference sindikata izvoljen GROŠELJ Oto za predsednika in KRAŠEVEC Miro za namestnika samoupravne delavske kontrole. Dosedanji predsednik Cerar Franc je podal poročilo o delu samoupravne delavske kontrole v preteklem obdobju ter pregled izvršitve sklepov. V obravnavi poročila so delegati menili, da delavski sveti o pobudah samoupravne delavske kontrole niso dovolj razpravljali in da niti strokovne službe niso dale ustreznega odziva. Sicer pa je iz nadaljnje razprave prisotnih bilo čutiti pripravljenost, da v prihodnje dosledno opravljajo zaupano jim funkcijo, pri čemer bi jim bil za vodilo poslovnik, ki ga je treba v najkrajšem Kontejner za nevarne snovi Skoraj dva meseca je že, odkar smo za proizvodnim objektom namestili kontejner za nevarne snovi, ki smo ga kupili v EMO Celje. S tem smo zadostili Zakonu o požarni varnosti in drugim ter še raznim predpisom namreč, da se vnetljive tekočine, razne strupene in agresivne snovi ter pline ustrezno vskladišči. Zato je notranjost kontejnerja, v katerega ima vstop samo odgovorna oseba, razdeljen v štiri prekate in opremljen z miniaturnim verižnim dvigalom. času pripraviti. Informirali pa so se še o nekaterih tekočih sicer aktualnih vprašanjih, ki pa jih bodo vnesli na dnevni red prihodnjih sej. „ Prva letošnja prodaja knjig Tekom leta se v naši jedilnici ali pred njenim vhodom pogostokrat srečamo s prodajalcem knjig različnih založb, ki v času malice razstavijo knjige in omogočijo izbiro in nakup. Tako je že v prvem tednu letošnjega leta 7* januarja pred jedilnico akviziter razstavil knjige Cankarjeve založbe in kot mi je ob odhodu dejal, se je splačalo priti v Zmaj. Saj je kljub neugodnemu datumu napravil za dobri stari milijon prometa in to skoraj v celoti z gotovinskim plačilom. Lahko trdimo, da s takšno ponudbo praktično na delovnem mestu marsikatera knjiga najde najkrajšo pot na police naših sodelavcev kot pa bi sicer, če bi obhodili knjigarne v mestu. My JV* I: ♦ I 1 Ji r Novejši baterijski separatorji V zadnjem desetletju je več proizvajalcev v ZDA, na Japonskem, Zah. Nemčiji ter Franciji začelo proizvajati za potrebe raznih sistemov primarnih baterij dokaj široko paleto specialnih tipov separatorjev. Nekateri so namenjeni samo za miniaturne srebro-okdisne baterije, drugi za cilindrične alkalne mangandioksidne baterije, tretji pa samo za določene sisteme litijevih baterij. Za vsak separator velja splošno, da mehansko ločuje med seboj negativno in pozitivno elektrodo ter da mora omogočati samo ionsko prevodnost, nikakor pa ne elektronske. Vsak separator mora dobro in možnost hitro vpijati raztopino elektrolita. Zelo pomembna pa je tudi kemijska obstojnost separatorja proti vsem sestavinam elektrolita, zlasti pa še proti oksidacijskim učinkom aktivne katodne komponente. Vsi depolarizatorji so namreč neke vrste oksidanti, kar pa ne sme spreminjati lastnosti separatorja. Velika večina separatorjev ima pred montažo tudi zelo visoko poroznost. Osnova večine separatorjev so Vlakna iz inertnih snovi, ki so med seboj zbrana v navidezno neurejenem razporedu. Delež veziva naj bo čim nižji, boljše pa je, da veziva sploh ni. To je možno doseči le pri nekaterih organskih polimerih. Osnovno maso vlaken se enakomerno razporeja z vibratorji ali elektrostatično na inertni zaključen transportni trak, nakar sledi proces toplotne obdelave z valji, da se vlakna med seboj čimbolje povežejo v navidezno kompaktni sloj, ki ima določeno natez-no trdnost ter sposobnosti upogibanja ter zvijanja, vendar se ohrani še pretežni delež večjih ali mikroskopsko majhnih por, ki imajo določeno porazdelitev. Izdelane separa-torje se razreže na kolute različnih širin, ter se jih večinoma lahko skladišči neomejeno dolgo na suhem, hladnem in temnem prostoru, kjer ne sme biti prahu. Nekateri proizvajalci uporabljajo vlakna iz najlona oz. raznih identičnih snovi z najrazličnejšimi komercialnimi zaščitnimi imeni, npr. RAYON, DACBON, DYNEL itd. Drugod pa so osnovna vlakna iz poli-propilena. Posebna pa je tehnologija specialnih separatorjev, kjer se v osnovni sloj vnese dve ali več komponent, nakar se pred sin-tranjem sproži kemijsko reakcijo med potovanjem traku z obsevanjem z gama-žarki ali z ultravijolično svetlobo. Zlasti nevarni so gama-žarki, katerih izvor je neki radioaktivni element, npr. kobalt-6o itd. Celotna linija je zato oklepljena s pregradami in stenami, ki zadrži sevanje znotraj kanala tehnološke linije, v samem prostoru lahko delajo le delavci, ki so opravili izpite iz zaščite pred ionizirajočimi sevanji, linija pa ima plombirana vrata, da se med vzdrževanjem pravočasno z daljinskim mehanskim upravljanjem odstrani izotop v za- ščitno bombo iz svinca. Delavci nosijo na svojih haljah tudi kontrolne filme, kjer se tedensko kontrolira prejeta doza žarčenja. Po dosedanji tehnologiji in svoji sestavi so verjetno najbolj komplicirano zgrajeni separatorji za miniaturne srebro-oksidne baterije (SB). Morajo biti namreč dvo- ali tro-slojni. Tako je recimo na eni strani sloj polipropilena, nato celofana ter zopet polipropilena. Obstojajo celo štirislojni separatorji. Nekateri proizvajalci imajo za visoke moči (high drain) SB baterije posebne separatorje, saj mora tam elektrolitska upornost biti čim nižja. Nekateri laminati so lahko še dodatno kemijsko obdelani ter različno obarvani. V suhem stanju pa za veliko večino specialnih separatorjev velja, da so to električni separatorji. Prav zaradi tega se pri njihovem preoblikovanju, npr. izsekavanju, elektrostatično nabijejo, ter se zato med seboj sprijemajo oz. se obešajo na izsekovalne trne, kar nato lahko zelo otežkoča montažo miniaturnih baterij, zlasti še, če to poteka na avtomatiziranih linijah. Z določenimi triki je možno te težave odstraniti, vsekakor pa takšni dodatni posegi podražijo linijo in povzročajo nemalo težav konstruktorjem linij, saj vsaka tovarna skriva svoje rešitve. Naj še omenimo, da se v nekaterih sistemih litijevih baterij uporablja steklene sepa-ratorje določene debeline toda visoke poroznosti. Delež veziva mora biti čim nižji, da ne pride do nezaželenih stranskih produktov ob učinkovanju brezvodnega elektrolita. Proizvodnja specialnih separatorjev samo za primarne baterije pa bi bila za mnoge tovarne nerentabilna. Zato njihov proizvodni program vedno obsega zelo široko paleto raznih filcev, folij in slično še za najrazličnejše druge namene, npr. za tekstilno industrijo, za razne tiskarne, za medicinsko in higiensko uporabo, za razne filtre, v gradbeništvu in še bi lahko naštevali. Dejansko vsi ti drugi nameni uporabe pomenijo resnično masovno proizvodnjo, ki omogočajo rentabilne serije najrazličnejših tipov novih in novejših proizvodov, katerih asor-timan še danes ni zaključen, pa tudi uporaba v raznih vejah tehnike je iz dneva v dan širša. p.ž. ® & C» @ © €& © €S> ® <ŠŠ> © Čestitamo PODRŽAJ Zlatko je 26. januarja letos uspešno branil diplomsko delo in položil diplomski izpit na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani ter si pridobil po zakonu strokovni naslov: VARNOSTNI INŽENIR in s tem višjo strokovno izobrazbo in pripadajoče pravice. K doseženemu uspehu mu izrekamo čestitke Sodelavci V lanskem letu najvarnejše delo doslej V Zmaju vsaj 12 let nazaj ne beležimo takšnega uspeha, kot smo ga dosegli v letu 1981, ko smo imeli vsega 21 nesreč pri delu skupaj z nesrečami na poti z dela ali na delo. Dosegli smo pogostost nesreč 4,8/loo zaposlenih, kar je občutno pod republiškim povprečjem za elektro, kovinsko ali kemijsko industrijo. Rezultat resnosti poškodb pa nam bremenita dve težki nesreči na poti z dela, ki sta imeli za posledico izjemno dolgo bolezensko odsotnost vendar je resnost poškodb, ki so nastale na delu majhna. Lahko trdimo, da je zmanjšanje števila nesreč pri delu v prvi vrsti odvisna od učinkovitosti odgovornih delavcev za izvajanje varstva pri delu tj. predvsem od naših delovodij, ki delavce poučujejo o varnem delu, jim zagotavljajo osebna zaščitna sredstva, izvajajo kontrolo izpolnjevanja varnostnih ukrepov ter skrbijo za odstranjevanje najrazličnejših pomanjkljivosti varstva pri delu na zahtevo delavcev. V začetku februarja je določeno število delavcev na dvorišču Zmaja opravljalo preizkus znanja o gašenju požara z ročnimi gasilnimi aparati. Več kot odlično so opravljali svoje naloge na področju varstva pri delu v letu 1981 delovodje, ki take rezultate kažejo tudi že nekaj let nazaj. Delovodja Jovanovič iz šentviškega obrata ter Žagar iz mehanične delavnice v Ljubljani sta imela le po enega poškodovanega delavca v preteklem letu; delovodja Pečnik ter vodja vzdrževalcev v Šentvidu Bavdež pa nista imela celo nobenega svojega delavca poškodovanega. šentvidčani so bili zopet izjemni, imeli so le dve nesreči, kar je celo manj kot jih je bilo v skupnih službah (kuhinja, laboratorij) in kar rezultira pogostnost 1,6 poškodb/loo zaposlenih s čemer je pravzaprav popolnoma kompenzirano dokaj nevarno delo ljubljanske temeljne organizacije (16 nesreč). Želimo si torej bolj zavzetega dela na področju varstva pri delu tudi v ljubljanskem obratu, obenem pa ne smemo pozabiti na številne nesreče na poti na delo oz.z dela, ki se kar je zanimivo, dogajajo pravzaprav pred našimi vrati - na poledenelih tleh pred tovarno, na stopnicah, pri vstopu ali izstopu iz avtobusov. P.Z. i *************************************** -j | dopisujte v j I GLAS ZMAJA ! 1__________________________I Upokojili sta se Rus Amalija Iz temeljne organizacije Specialne baterije se je 10. februarja letos starostno upokojila ROS Amalija. Ker je sicer koristila še redni letni dopust, smo jo sodelavci in osnovna organizacija sindikata povabili v tovarno 16. januarja z namenom, da se od nje kar naj-prisrčneje poslovimo. Naša sodelavka je bila polnih 25 let. V naš takratni obrat je prišla 14. avgusta leta 1956. Najprej je delala v kartonaž-nem oddelku, nato pa vseskozi v elektrodnem oddelku, v katerem je večinoma polnila stenj pri proizvodnji elektrod. Kot fizično močna ženska je opravljala tudi vsa najtežja dela in nekajkrat tudi pri razkladanju vagonov. Ko pa smo v Šentvidu začeli s proizvodnjo specialnih baterij, je bila premeščena v oddelek na izdelavo teh baterij, vendar jo že v letu 1976 zopet najdemo na transportnem delu v baterijski proizvodnji, kamor je bila zaradi potreb premeščena z odločbo. Decembra leta 1980 je začela na delih izdelave celic in baterij 4R 25 in tako so se vrstila taka in drugačna dela v baterijski proizvodnji. Skratka, naši Amaliji so bili v 25 letih dodobra poznane vse delovne operacije. Nikoli ni odklanjala dela, ki so bila pogojena s težkimi delovnimi pogoji, katerih je bilo na pretek v vseh dolgih letih njenega aktivnega dela v tem obratu. Na poslovilnem snidenju je predsednik sindikalne organizacije Zadel Peter na kratko orisal njeno požrtvovalno delo v naši temeljni organizaciji ter ji ob koncu zaželel še mnogo osebne sreče in predvsem zdravih let v zasluženem pokoju. Sodelavci ZAHVALA Pristopec Julke Čeprav se je čas mojega odhoda v pokoj že nekoliko odmaknil, še vedno čutim dolžnost, da se preko našega glasila zahvalim sodelavcem za prisrčno slovo, je rekla Pristopec Julka ob nedavnem obisku v Zmaju. Kranjc Marija Skoraj bo poteklo 28 let od tistega 4. avgusta v letu 1954, ko je Marija Kranjc prvič prestopila prag našega Zmaja. Bil je čas velikega vzpona takratne tovarne tako po številu delavcev kot tudi po obsegu baterij in artiklov. Dodeljena je bila v zgornji oddelek na pregledovanje čaš in cinkovih zabojev, v odločbo pa smo ji zapisali, da njen dohodek ne sme biti manjši od 46 dinarjev na uro, kar bi danes zneslo 46 para. Bila sem zelo vesela tolikšne pozornosti, kakršne se nisem nadejala. Zahvaljujem se za prejeto darilo in vsem želim veliko delovnih uspehov. Rada se bom spominjala vseh mojih dolgoletnih delovnih prijateljev, ki so mi ob slovesu izrekli mnogo prisrčnih želja. Hvala vam za vse dragi sodelavci. Julka Pristopec smo se od naše Amalije poslovili s skromnimi darili in seveda je bilo izrečenih še mnogo najboljših želja. Še posnetek, dva za nepozaben spomin in slovo z našo Amalijo, posnetek z dolgoletnimi sodelavci, katerih - tako je zagotovila, ne bo pozabila in jih bo tudi občasno obiskala. Naši Amaliji so se iskrile oči. Stiski rok sodelavcev in izrečene najboljše želje so ji segle do srca. Opaziti je bilo, kako večina nas prisotnih čuti neko tesnobo zaradi njenega odhoda, slovesa. Težko pričakovan trenutek je navsezadnje prišel tako hitro in skoraj iznenada. Med tem razmišljanjem so se že napolnili kozarci s šampanjcem. Naši Malči nazdravljamo drug za drugim, ji želimo vse najboljše, se ji zahvaljujemo za njeno sodelovanje, tovarištvo in družabnost in se hkrati zavedamo, da je prav to slednje eno izmed čudovitih vrednot človeka - delavca - samo-upravljalca. S.M. Po desetih letih dela je bila prerazporejena v oddelek montaže na montiranje baterij. Kasneje je delala na stroju paperlined in potem zopet na režijskih delih predvsem na popravi baterij. Z nastopom invalidske upokojitve dne 15. februarja letos se je naši Micki, kot so jo vedno klicali sodelavci, zaključilo dolgoletno delo v Zmaju, v katerem je imela svoj drugi dom, v katerem je iz dneva v dan z vnemo in z veliko mero lastne zainteresiranosti opravljala dane naloge. Svojo pripadnost Zmaju je izražala z veliko mero varčnosti pri delu in pozornostjo do kvalitete izdelkov. Imela je širok krog prijateljev - sodelavcev in kot je rekla, jih bo pogrešala. Ne bo jih pozabila in še se bo vračala v tovarno Zmag in če drugače ne, bo srečanje z njimi še toliko bolj prisrčno vsaj v okviru letnih obiskov naših upokojencev v Zmaju. Želimo ji, da ostane pri trdnem zdravju in da kar najlepše uživa zasluženo upokojitev po 28 letih dela v baterijski proizvodnji. Sodelavcl V nedeljo ?• februarja letos je bil pogreb Antona Setnikarja, ki je bil do pred kratkim naš sodelavec. Rojen 25.8.1945 se je v Zmaju zaposlil 1. oktobra 1965 in kot strojnik 16 let delal najprej na revolver avtomatu in kasneje na stroju paper lined, odkoder je tudi posnetek pokojnika. Že prejšnjikrat smo objavili vest, da je preminil naš, nekdanji sodelavec ing. Žarko Stok, ki je bil pomočnik direktorja in bil zadolžen za novogradnjo. Ob njegovih besedah "tukaj bo zgrajena tovarna ZMAJ" je nastal posnetek pokojnika leta 1975 na travniku v Stegnah, kjer danes stoji objekt za proizvodnjo baterij V mesecu januarju so bili sprejeti v delovno razmerje: KREMPELJ Marija, baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 6. 1.1982, ŠTREMPFELJ Leopold, strojni ključavničar v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas 6.1.1982, JAKOMIN Marta, pripravnik v finančno računovodskem področju v DSSS za določen čas dne 11.1.1982. Prenehalo je delovno razmerje: BOŽOVIČ Slavica, baterijska delavka v TOZD Baterije, dne 2o.l.l982. TOZD Baterije moških žensk 75 145 Skupaj 218 TOZD Specialne baterije moških 56 žensk 87 Skupaj 125 Delovna skupnost skupnih moških 48 žensk 48 Skupaj 96 Dne 5o. januarja 1982 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 457 zaposlenih, od tega 16o moških in 277 žensk. i Rojeni v II -v 'V ■ v. \' M A R C n "'x ' - Jernej DERČAR Bogdan BREZIGAR Alojzija ZOREC Jožefa ŽINGER Dušana BRANKOVIČ Marija RUS Milan MARGUČ Jože TUREK Rozina KOŠTRICA Marija MAJNIČ Ljubica GTEREK Katica RETAH Jože ANŽLOVAR Jožica SKOK Gabrijel PEČNIK Marija DUKARIČ Zorka KOJIČ Ljubica MILIČIČ Franc SMOLIČ Natalija DJUKIČ Mirjana MATIČIČ Franika TKALEC Franc MRHAR Marko PESTOTNIK Dragica ROBAR Jože LOŽAR Vena MAHOVA Marija PEKOLJ Jožefa TUREK čestitamo Kot smo napovedali že v prejšnjem glasilu objavljamo tokrat nekoliko obširneje velike uspehe igralcev Bowling kluba ISKRA-ZMAJ, v katerem igrata naša sodelavca Končina Stane in Tratnik Jani. Slednji še posebej "blesti" z velikimi uspehi v tej zvrsti športa. TROJNO ZLATO za igralce Zmaja v bowlingu V odprti ljubljanski ligi, kjer sta nastopala tudi dva zagrebška kluba se je končal prvi del tekmovanja, v katerem je Zmaj zasedel prvo mesto in si s tem pridobil pravico do tekmovanja v finalnem delu, v katerem se bodo pomerile prve štiri ekipe po prvem delu in v medsebojnih dvobojih odločale o zmagovalcu v ligi. V tekmovanju za "Pokal BRATSTVO in EDINSTVO" so kar trije igralci ZMAJA branili barve reprezentance Slovenije - Tršan Stojan, Tomaž Križaj in Jani Tratnik, ki so že četrtič zapored zmagali v tem tekmovanju. Lepe uspehe so dosegli "Zmajčki" tudi na dveh turnirjih. Ra prvem turnirju pivovarne URION ob počastitvi Dneva republike sta v tekmovanju dvojic Stojan Tršan in Jani Tratnik zasedla drugo mesto, osma sta bila Tršan I. in Juntez Jože in petnajsta Stane Končina in Tomaž Križaj. Med posamezniki je osvojil prvo mesto Jani Tratnik, osmi je bil Križaj, 16. Igor Tršan in 17. Stojan Tršan ter 25. Stane Končina med 80 tekmovalci. Tratnik pa je zmagal tudi v super finalu za nagrado zlatega zmaja, v katerem je sodelovalo sest igralcev iz vsakega kluba po eden z najboljšim rezultatom iz predtekmovanja. Na novoletnem turnirju, ki ga prireja Hala Tivoli je odlično tretje mesto osvojil Stane Končina, četrti je bil Tratnik, šesti Križaj, 55. I. Tršan in 4-5. S. Tršan. Tudi na tem tekmovanju je sodelovalo preko 80 tekmovalcev. V pokalnem tekmovanju na področju SRS se je ZMAJ uvrstil v drugo kolo z rekordnim rezultatom 5.600 podrtimi keglji. Redakcijo glasila smo zaključili 15. februarja Že šestič zapored je ekipa Zmaja osvojila prvo mesto v tekmovanju petork za naslov slovenskega prvaka v sezoni 81/82. Naj omenim, da so v prvem kolu odlično igrali Stojan Tršan, ki je z rezultatom 1.505 podrtih kegljev postavil jugoslovanski rekord v 6. igrah ter Igor Tršan in Stane Končina. Tako je bil drugi nastop le formalnost, saj so si igralci že v prvem nastopu priigrali odločilno prednost za ponovno osvojitev pokala. Že šestič zapored je ekipa Zmaja osvojila prvo mesto v tekmovanju petork za naslov slovenskega prvaka v sezoni 81/82. Naj omenim, da so v prvem kolu odlično igrali Stojan Tršan, ki je z rezultatom 1.505 podrtih kegljev postavil jugoslovanski rekord v 6. igrah ter Igor Tršan in Stane Končina. Tako je bil drugi nastop le formalnost, saj so si igralci že v prvem nastopu priigrali odločilno prednost za ponovno osvojitev pokala. Drugi nastop v trojkah je bil v znamenju Zmaja, saj je trojka v postavi Stojan Tršan, Tomaž Križaj in Jani Tratnik dosegla daleč najboljši rezultat in si tako priborila prvo mesto in naslov republiškega prvaka v trojkah. Zopet je blestel S. Tršan z rezultatom 1.210 ali povprečjem 201, Tratnik je podrl 1.122 in Križaj 1.120 kegljev. Naj omenim, da so bile trojke na sporedu prvič in zato je uspeh Zmajeve trojke toliko večji. In tukaj je še tretji uspeh, tokrat v dvojicah, kjer sta premočno zmagala Stojan Tršan in Jani Tratnik z rezultatom 4.612 ali povprečjem 192, kar ju uvršča v evropski vrh. Po prvem nastopu sta bila šele na tretjem mestu, toda v drugem nastopu sta zaigrala res odlično, saj sta imela po treh igrah povprečje 211 kar je rezultat v samem svetovnem vrhu. V drugem delu pa sta malo popustila, toda ne toliko, da ne bi že drugič osvojila naslova slovenskih prvakov v dvojicah. Rezultati v igri dvojic pa se že štejejo za tekmovanje posameznikov, kjer sta Stojan Tršan na drugem in Jani Tratnik na tretjem mestu. Na koncu naj še omenim, da sta v tekmovanju za zlati, srebrni in bronasti kegelj v sezoni 80/81 naša igralca osvojila Stojan Tršan srebrni in Jani Tratnik bronasti kegelj. To priznanje se dodeljuje na osnovi točkovanja preko cele sezone od vseh tekmovanj. T.J. III. mesto v veleslalomu V sredo 10. februarja letos je bil na Zelenici II. veleslalom za "pokal dvorišča", na katerem so sodelovale ekipe TOZD na lokaciji Stegen. Izmed šestih ekip je ZMAJ osvojil III. mesto. V ekipi je bilo 14 tekmovalcev iz Zmaja. Med moškimi je bil najboljši Prebil Boštjan na 5. mestu in pri ženskah Rupar Tatjana na 2. mestu. Več o tem tekmovanju v prihodnjem glasilu. My & Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za marčevsko glasilo "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 25. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/75