slTJa GLASILO SLOVENSKE NA/HODNE PODPORN^^fEDNOTR £ irTcSJ^^J^TSSr Chiesgo, nC torek, 16. septembra (Sept. It), 1M0, STEV.—NUMBER 218 Dijaki obsojajo eksekuclje v fV 1 Trstu Belgrad, 15. sept. — Srbski vseučiliščni dijaki so za včeraj organizirali pogrebne obrede v .spomin na ¿tiri Slovence, ki so bili ustreljeni v Trstu pred enim tednom. Belgradska policija je to prepovedala, nakar so se dijaki šešli v dvorani univerze in obsodili eksekucijo kot velik udarec za slovensko manjšino v Italiji. .Kasneje so predložili kralju protestno spomenico. Jugoslavija js mirno demonstrirala proti akciji fašistov v Trstu. Tukajšnji opazovalci menijo, da so tržaške eksekucije zbližale Srbe, Hrvate in Slovence, da se bodo prej zedinili. To m pokazale volitve zadnjo nedeljo. Nemški "maM Museo-lini" je požel čez Sest milijonov glasov in čez sto mandatov. Konfuzijs v vladi ostane, ker nima nobena stranka pretedne večine VsHc Industrijski depresiji so se dokodki povečali za deset odstotkov Nsw York. — (P. P.) — Govor, s ksterim js Frsoss Perkins branila rekord svoje administracije kot državna delavska komisarka, Js vzbudil mnogo nsvdušsnja in pritrjevanja med lastopniki Centralnega delavskega ln strokovnega sveta v New Yorku. Njen govor Je bU odgovor na napake tamaniteke-ga dvorca, ki jih je naperil proti nji in v katerih jo Je dolšil, da ne poaveča dovolj poeornostl državnemu odškodlnskemu biroju. Perkins je sahtevals, ds jo dslavake unije v New Yorku zaallšijo glede obtoftb, ds biro ne protektira intereee poškodo-valnih delsvoev in ne skrbi is ivoj os delsvoev, Id so bUl ubiti v industrijah. Dalje je sugas-tirala, ds delaveki svat imenuje possben odbor, ki bo imel nalogo doprlnašati pritošbe in au-geitije aa iiboljšanje poslovs-njs v upravi dršavnsgs odškodninskega biroja. ; V prejšnjem letu js bilo nad pol milijona delavcev poškodovanih v industrijah dršsvs Nsw Yosk, Js dejala Perkins delegatom. Večina poškodb Js Wis bolj lahkega značaja, ss katere državni iskon ne določa odškodnine. Ds Je bilo poslovsnje od-Akodsdnskegs btrojs nepristransko In pošteno, pokasuje del* Časopisni poročevalec aretiran v Angliji Dvs ubita la IS rsnjenlh v Vsršsvi Varšava, 15. aspt — Eden civilist in eden policaj sta bils u-bits in deeet Civilistov ter policistov Js bilo rsnjsnih v včerajšnji alični bitki mad člani socialistične obrambna liga in policijo v Varšavi. Krvavi spopadi ao bil tudi v Radomu, Katovicu, Poznanju, Csnstohovi In Torunu In o-krog 80 oseb Je bilo rsnjsnih v teh krajih. Okoli 4000 oseb Js demonstriralo v Varšavi proti diktatorju ttleudekemu. ki Je dsl zaprstl IS bivših poslancev in voditeljev političnih strank zadnji teden. Sledil Je konflikt a policijo, ki Je napadla demonstrante. V boju so padale ročne granate in bombe as solssnje. FKOBTSTZ TOREK, M. SEPTEMBRA PROSVETA THE ENLIGHTEMtUrr or LASTNIMA SLOVSSBSS NAMOSI WSW»- m UU. SSM s» M toui'TÜs^riS» M» i «NN flJS » «rt» M% SS-t» M pe k*mi m mi CmmU «SJS »sr t*»«es ee« Cto.se PTJ* »«r m PBOHVETA LffraSife Am,] or THE _ T as SLSS) SEL!* JSÄTS-i-ST* i Delavske unije Louis Adamič, ins ni angle* k i pisatelj ftetr« rodu, ja objavil v septamberski številki ms gasi na "Harpers" dolg članek o korupciji v delavskih strokovnih unijah v Ameriki. članek, Id ima naslov "Racketeers and Organised Labor", je strahovita obtoinica ameriškega uniotrftma. Ako je le desetina tega, kar piše, resnica, tedaj je razumljivo zakaj ameriške strokovne organizacija Igrajo tako klavrno vlogo v javnem življenju. Ne vemo, kje je Adamič dobil material za to eensačno obtožnico is pa dokaze, na kater® se sklicuje. Voditelji starokopltnega kova, ki ee veej moralno, če ne drugače, odgovorni sa raamero, ki Jih riše avtor, bodo morali nekaj odgovoriti. Molčati ne bodo smeli, če nočejo t molkom — pritrditi, da je ree, kar pile Adamič. Adamič v jedru pripoveduje, da je gan-gerisem — ameriška socialna bolem — napa. del tudi strokovne unije, slasti one v velikih mestih kot sto Chicago in Now York. Nekatero krajevne unije ao docela pod kontrolo gan-gežev, ki t grožnjami izvabljajo denar te podjetnikov, pestijo trdovratne podjetnike a neumestnimi stavkami in dinamltniml ekaplozi-jaml ter prodajnjo delavca o vsaki priliki. Avtor poseže v zgodovino In sledi "unlj-sko raketirstvo" nasaj do srede 19. stoletja, ko ao irski rudarji v Pennsylvania Imeli tajno organizacijo s imenom "Molly Maguiros", a katero ao peetill tiranska lastnike rovov. Mnogo beseov ja bilo ubitih. Iraki rudarji ao bili dobri katoličani in veako tajno sejo so odprli a molitvi je, nakar so mirno sklepali o umorih In ekspkKijah. Končno ja bila organizacija uničena in enajst članov je bilo obešenih. — Pisec omen j s tudi haymarketoko afero v Chicagu, ko aa padle bombe med poMoaje in Jih sedem ubile. Zgodovina to afere je vsekakor drugačna. Takoavanl "ai^rhtetl" is leta 1884 ae ne mo-rejo primerjati današnjim gangaiem in rake-tlrjem, kajti borili aa ae is Idealizma in prepričanja, čeprav je bila taktika zgrešena. Slučaj bratov MoNamare lz leta 1911, ko je bilo poslopje nekega časopisa dinamltirano v Los Angeles u, je tudi omenjen. Dalje našteva Adamič celo vrsto alučajev nasilja v zadnjih par letih, ki jih je kapitalistični tisk seveda s veseljem obesil unijam na pleča. Adamičev članek hoče biti objektiven. Pl-eec tudi prlsnava, da eo delodajalci sami dostikrat prisilili delavce k nasilnim činom, ker eo sami organizirali privatne bände ii najgrših izmečkov človeštva, s katerimi eo pobijali etavkarje. V Um slučaju so ae torej delavci samo branili 1 Zdi se, da avtor nI potegnil jaane črte med navadnimi gangeži In raketlrji (Izsiljevalci denarja) ter med teroristi ta prepričanja, katerih ae naravno al manjkalo v delavskih organizacijah. Nasilja eo bila, ko je alia prikl-pela do skrajnoeti; marelkaj nelepega ae je že zgodilo na rovaš organiziranega delavatva (slučaj McNamara). Toda organisadje kot take nieo mogle biti odgovorne za dela poeamernikov. Ali Je g. Adamiču znano umasano početje agentov-provokaterjev, ki so biH In ao še danes najeti, ds razdevajo. poftigajo in ubijajo v Imenu organiziranih delavoev? Alt mu Je znano kaj ao delali zloglasni pinkelnd med rudarji po zapadu? V mnogih unijah je ree bila in je ie danes korupcija. To dejstvo je očitno v nekaterih stsvbinsklh organised j ah v Chicagu. Kolike kontrole Imajo raketlrji In gangeii v teh unijah, nam ni znaao. Koliko vpMva Ima Oa-pone na unije, ni bilo ie nlk^i Glasovi iz naselbin V območju nezadnjaikih voditeljev — med katerimi je največ Ireev — ki o vsaki priliki meietarijo a kapitalističnimi Brankami in po-lltičniml boaal za fftaeova delavoev, je vee mogoča. Od korumpiranat* političnega boeea do zloči nekega gangeia ni dol za pot in korumpi-rani unijaki vodja ali aflant najde med njima svojo pravo druščino. Cae je, da ee enkrat a uim Uramatom paaveti mi vodstvo lakih vodU V tam slučaja Adamičevi dslsvcem več koristi kakor škodi. J -Vreme" is Oevdaad, O. — Majhni urednik "največjega ulov, dnevnika v Ameriki*, ki ga krasi Ime "A-meriška Domovina", si je dovolil ns prvi strani svojega lista s dne U. t m. neetičen, sovražen in grozeč napad aa Mladhi-aki list; dotični člartflč navajam v celoti: "Mladinski list," ki ja <(iiwk*fa oddelka S. N. P. J. v tvoji ladnji Mevilki peee« pa Measeu A. Sebeu, ia katere aaelov Jas "Prisega rde« tastavi." Ia ni ¿uda, da sa mladiaa v Istem list« pri-toftaje, da ee dopisi mladise 8. N. P. J. vedno isdkejii. Zakaj bi priaefall v snurilfcrm in slovenskem mladinskem listu rdeči sestavil Saj asm ša •morilka v vseh slučajih ae prija, kaj ko Me rdešal Tako se vsaaja naša : "prisege rdeči sestavi?" Featje pri "Miadtnskesi HeOs", past-ta, ako košate samtm soM dobrot Uredniku A. D., k! ee tako hinavsko izraža, da "ni čada, da mladina v M. lista pritožuje, da so dopisi mladina SNPJ vedno redkejii." bodi odkrito in paitono povedano, da je Mlad. k|t bil in je ie vedno prlijub-jen med našo mladino, pa bik» to Plrcu všeč ali ne ; če pa je bi-o v poletnih mesecih manj slov. dopisov v M. L., pa to ie ne pomeni, da naša (ne "vaša", g. Pire!) mladina ne mara piaati in obred urediti s cvetlicami ta-ko, da bodo raa služile namouu, v katerega svrho so bile darova- Ker upam, da bo moja opazka napravila dober vtie pri ♦eaaicv-nih strankah med nami Slovenci, sem sklenila, da opišem ureditev cvetlic mojega ooeoda. Pred \«>-grebniškim sprevodom so italoiili vse venee eden vrh drugega na velik nečeden avto, zastarelega modela e pomečkano streho. Spredaj ee je vssdel voznik in odletel a cvetlicami naglo, ko da bi jih bil ukradeL Ta način se meni vidi zelo ne-ukussn, ker vsak, kdor padari cvetlice mrtvecu, jih'podari salo, ker mu je bil v življenju ljub Hi drag; podari mu jih zato, da eetanke mrtvega še zadnje ole-in mu s cvetjem okrasi zadnje trenotke njegovega bivanja med nami, in da tako njefovim svojcem molče izrazi s veje globoko sočutje, da jih s tem tolaži In jih nagradi za izgubo mrtvega. Zato bi se cvetje nikdar ne smelo takole ločiti od krste mrtveca, ne rmelo bi m niti za hip ločiti od njega, ta časten izkaz, ki mu ie bil pokloni en v zadnjih trenotfeih, ki je obenem tudi časten spomin njegovih oetalih! Vse veaee bi ee lahko ratdatilo v povorko med spremljevalce, ka- dopisov v M. L. zaradi kake pee- lere bi držali toliko čaea, da ga mi, ki ne ugaja g. Plrcu. Naj bo potolaion: če otroci nieo n-tegnlli pisati slov. dopisov paleti, bodo pa pozimi pisali, ko ne bo tako vroče. m "Prisega rdeči zastavi" Ja navsezadnje le peoem, u-metnost. Rdeča zastave pa ni samo simbol boljševizma, s katerim ee pisec nikakor ne brinja, temveč simbol ees* zavednih delavcev l In če poeamezni narodi poveličujejo svoje narodne zastave, zakaj bi delavec ne smd poveličevati svojo? Ali je to sločln? Mogoče, v očeh g. Plrca, toda v očeh pametnih In poitenfh ljudi nil Nu, pa saj se njemu ne gre zato: njemu, kot ootalim gospodom okrog A. D. je SNPJ, "Proeveta" in "Mlad. liot" trn * peti, zato se je zaletel v Mlad. list aarudi pesmi, ki jo ie omenil. Pa ste ree majhni 1 "Tako se vzgaja naša mladina!" vzdihuje licemersko urednik A. D. Rečem le, da Mlad list vagaja našo mladino mnogo bolje kot bi jo na primer vagaja! urednik A. D., ki oe še sam ne more rešiti svoje plitkosti In praznote v lobanji. Nazadnje pa pogrozi: "Fantje pri Mlad. listu, pazite, ako hočete ssmlm sebi dobro!" Hm, to pa Je že predrzna grožnja. Ali bi g. Pire mogoče rad — de-nunciral? Med vrsticami se vi-di marsikaj . . . Well, uredniki Mlad. lista se ga najbrž prav nič ne boje. še manj pa se bojo njegovega blufgnja. Fantje pri A. D., pazite a8ml nase ln mak) uuuU^omagoitva, če hočete avo- 3 I listu dobro! ' Trunk prinaša "dokaz*" o eksistenci, ki po nieo nič kot mffenja nekoga Trunkavl najnovejil | nieo nič drugega kakor kup novih navijanj. Doka-za nI» ja K da tudi nekdo drugi misli prav tako k<* on. To je Fotografij o nečem, kar ne ekaistlra, pa ne bom zahteval fte nI savralo v lobanji, namreč v moji. — Več odgOvar-M! na TTunkovo dolgovezno modrovanje in "dokazovanje" bi bila abeolutna potrata časa. Wm Alla. Wkh - Minuli te-Imela priliko, s dom paaovatf mrliški o-bred mojega soseda preko ulice. To alcer ni nlkaka posebnost, da človek po dolgi Ui mkčni bolezni umre oeoblto pa, če je že v Vi. eekl etaroatl. Umrli je bil rodo In oče sedmerih odraslih otrok. Kot tak je umov» je imel dokaj podarjenih in obtta apremljevalcev vi zadnji noti Kar bo-jaa tu omeniti. )e to» da ee meni odi ta-ie ureditev cvetlic, kal Je tukaj običajno, v tem od-rs Jako netaktna, prav nič i stojanat vena, ter eelo preproeta-ika. Treba je v takih s t učal (h paaveti« l malo več peeomoetl častnemu pokojnikovemu spominu prinesejo iz hiše žaloeti, petem pa naj bi še iste zložilo na njegovo krsto in v voz, v katerem se mrtvec vosi. 8 tem bi mu bila ree okrašena njegova sadnja pot in s tem bi bilo glede cvetlic zadoščeno darovateljem. Na miro-dvoru M oe mu mogla pot, od vosa do groba, na Isti niUttn okrasiti. To bi izgledalo v resnlri dostojanstveno in čnstno spominu pokojnika in njsgovhn ostalim. No, to poletje se pa rte naš "nobel eksperiment" suče pfrak-ticira vsestrsnsko. Se noriva postaja suha kot ribniška roba. Pod pritiskom neznoene vročine nas muči žeja, katere ae M da potolažiti s sušo, ali jo eelD odpraviti, kot je to poboina želja o-četa Volsteada. Tukajšnja pftna voda pa še posebno ni na glasu, da je zdrava. Mnogi jo kupujejo iz Waukeshc ln drugI si pa pomagajo, kakor si kdo more. tim na Hawley ulici pa je pod hribčkom majhen vrček, Is katofdga izvira pristni studenček. Kadar nas ta sitna žeja le preveč opominja na mokroto, pa ae podamo Liziko, da si dobimo požirek izvirne vodice. Toda tudi tu so postala ovire, Čakati je treba mre in ure, kajti Um stoji pd milje dolge vrsta ljudi a vrčki in ete-klenicami v rokah ln čakajo na ta nristni izvirek. Med čakanjem pa d lahko o-gledaš odsev tega "nibel eksperimenta". Tu imaš priliko, da d ogledaš obraze čakajočih ljudi, katerih se oblikovito zrcali v globoko vrezanih potoesh skrb pred negotovostjo, prihodnjosti. Stojijo kot "neetvori" upognjeni in premagani pod težo življenjskega boja. To je tat sedanjega krivičnega družabnega reda. Ko opasujci to, bi lahko rek Is, "počasno brstontor-stvo na debelo", se te polašča fs-skrene ielje, da bi Imela toliko moči, da bi samogla vse atObre sedanje človečke uredbe poeMU po najbližji poti — k vragu. Vae takale življenjske neptfii-ke in maklnacije nas zadevajo občutno. Vemo, da stojimo prad selo temno bodočnostjo v borbi sa naio življenjsko eksistenco, In ne vemo, kaj nam ie vae hudega prinese sedanja kaotiHa dopredja tnduatrijalnega p ma. Vemo pa. da oe ie ssdsj lavatvo nahaja v skrajno raamerah Ia da bretpoaelnost vsporedno narašča: ml vemo, je vprašanje delavakega me sedaj teife fc -politični delavstva bdj pereč, kot je kdaj prej v zgodovini ras ga boja. Vae te nas ae ska v globoke akrbl In slabo voljo. toda kljub temu vidimo, ae smemo odnehati od za početega dela na druit polju, uvidimo, da ee mo potruditi In prsko vseh teh Prilik nadaljevati. Federacije tukajšnjih zdraie-nlh društev SNPJ ae pripravlja na avojo letošnjo prvo priredi t* I obširnim programom, ki ho pa» ine|e še na tem meetu oenačea. Vstopnina bo MV na osebe. V r* se dne II. sopt v Souft Side Tarn dvorani. Prvovro godba In vasstrsnsks postrežba. PridUe vd In nepokrito dvorano 1 omenjenega dnelf " l^idi društvo "Venera" št. 19t SNPJ ae prav vneto pripravlja aa avojo običajno jeaenako veee-lico, ki se bo vršila dne 36. oktobra v South Side Turn dvorani. To društvo je ie znano, da ima vselej bogato zalogo okusnega o-krepčila, kar se obeta tudi tokrat kar najboljša. Zato oe uljudno vabi vse članice, vae prijatelje in znance, da nas počaetite a svojim posetom v obilnem Številu! Kličemo vam z eno besedo, da ste nam vsi dobrodošli. Vsem bomo skušale kar najbolje poetreči, da se boste počuti)! domače kot naši miH gostje, da skupno preži-vimo nekaj lepih uric kot ena vdika družina! — Na svidenje! Christins Mosdey. i Odgovor poročevalcu Mflwankee, Wis. — Ne spuščam se rada v javnost, a aem prisiljena, ker me je sobrat glavni odbornik JPZ Sloga izzival s svojim dopisom v št. 210 Prosve-te, Češ, da sem napravila nekaj nevedoma, ter me tako opisuje kakor bi bila jaz kakšna osebna tajnica Stauta, oziroma "Obzo-ra", a se moti. Kot predsednica društva sem se ravnala po sklepu Članstva In se obrnila na iniurene komisarja, da nam on da defikitlvni odgovor, katera pravila so mero* daj na, stara ali nova, ki jih ie apleh nimamo (druga druitva sklepajo po etarih pravilih). Zakaj bi bila ssmo za nas izjema pravila, ki Jih ie ni? Ko mi je na prvo pismo komi-odgovoril, oziroma / njegov tajnik, ee je V. P. poelnžil prilike in napioid "kakšno klofuto da 9 dobile". Zakaj pa ne priobči sedaj drugega, ki odgovarja drugače? Mislim, da ni nobena sramoto za članstvo, če se obrne na pristojno mesto za nasvet, da bi tako moglo bolj pravilne sklepe delati na svojih sejah. Škode pa tudi ni nobene, ker znamko sem plačala iz svojega žepa. Ko oo pa šli noši glavni uradniki po nasvet, so si dobro saračunali dnevnice, kar M ravno tako opravili e pismom, kakor aem jaz. Ravnala aem se in upoštevala večino, naš predsednik V. P. je pa ne. Ko bi vi vd upoštevali večino, bi bil bratski mir med nami. Res sem bHe aktivna pri društvih. kakor en piše, ali ne aa nobem osebne koristi, in tudi sedaj v tej zmešnjavi sem molčale, dokler me ni sam kml. Na sejah sem se držala resnice in ne-prigtranstva; na nobeno etrsn In le to kar je večina sklčnila. Pri poročala bi, da bi gojili medse-bojao ljubezen in sObratstvo, rajši kakor pa napadati po listih. Vi si izzivate sami vse, kar pada po vas od članstva. Mož, ki drži na svojo Čast, ne bo napadal ženske, posebno če se ne vtiče o-sebao v njegs, kakor se nisem jaz. Vršila sem samo to zakar me je društvo izvolilo. Niti ene črke nisem pisala nikjer v jav nosti, dokler nisem bila tako di-plomatično napadena. To naj zadostuje kot odgovor na napad, in če pa to ne žadostu-je, ae pa še lahko več pogovorl-ma o stvari.—Kati 0eHcek. Veeti iz Ringo, Kane. — 0osedaj ni bilo veliko dela m pretaogovni industriji Kansasa. LTpar kompa-nlj je obratovalo svoje rove po par dni na teden. SOdaj pa so odprle rove še dve kompanije, ki o-bratujejo pa le en dan na teden. Ker je večina rovov še zaprtih, Je naravno veliko rudarjev brez dela. ,TS^HHHH Kar se tiče naselbine Ringo, je sedaj nas ie nekaj tukaj. Nekdaj je bila tukaj velika slovenska naselbina. 17. avgusta se je smrtno ponesrečil Ignac Jeršin. Zadušil ee je s strupenim plinom od avtomobila. Drugi dan je u-mrL Rojen je bil v Skomri na Štajerskem. Bil je večletni član SNPJ in spadal k društvu št. 228. Tukaj zapušča soprogo, štiri hčere in enega dna. Naj mu bo lahka tuja gruda. A Malt Setina. Obiski v Jugoslaviji .....I »I ^^ X' - ™ Uli. UJ.L tfi (Nadaljevanje.) V Zagreb«. Osrednji «rod aa aa-darovanje delavcev je Zek» lepo seji ln parki Mu- V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. 311 je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polj L Enkrat med sarjo in dnevom oe je vlak ustavil v Sisku — ker izletniki ne tnajo cirilice, so na pročelju postaje Čftali cirilski napis za Xucak" — a ni stal dolgo. Zagreb oe nam je takoj dopa-del. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mno-go. Prvo poslopje, ki ti pade v o-Čl, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača s lepo promenado v oapre-dju. Rekli eo mi, da je to največji ln najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi — dragega ne. Sli smo saj tr kova t v restavracijo tega hotela in dobro oo nam aa-solili v primeru s drugimi. Na postaji so sprejeli isletni-ke zastopniki Radničke komore in issetjenlškega komisarijata, ki so bttl potem vee dan t nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu js bilo namrsč konsc našega skupnega teleta po Jugoelavi* jI. THi oo ee izletniki rsašli na vse vetrove, vsak as svojs otroške, le polovična voftnja na ielesni-csh je ostala za izletnike do 10. gvgueta. NaAs prva pot po zajtrku j* bila v palačo Oarednjaga urada nahaja tod! (delaveka zbornica) In urednUt Vg socialističnih liatov kot "Rad nlčke Novine" Itd. Sodrug VladU mir Pfdfer, tajnik delavske aboralce aa Hnratako Ia Slavo-nlje, nas je vodfl. Cb je kaj treba pohvaliti v Ju-goaiaviji. j« socialno savarovs nje deUvoev. kl je driavno In ob-likat no Ts institucija, dad ne ia porfektna Ia v manjkljlva. je V Ameriki •to pa moramo I- .i.».. ■ . • . •» i. • meti evoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah vdlko mnoiico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in pro-storae pisarne s selo nepoštenimi ursdniki in ursdniesmi. Pfdfer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in drage bolnike — z velikim basenom, v katerem lahko plavajo in pe-ljd nas je ns ravno streho, kjer oo priprave za oolnčne kopeli Sploh ta zavod lahko duži si zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. ^HiB Kakor v Belgradu tako ao nam tudi v Zagrebu oskrbeli svtobu se za ogledovanje mesta. Poka-zali so nam vaeučeliično knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare roko-piše In sgedovinsife dokumente, katerlli je neprecenljiva zbirka. Dalja etndfcrafski muzej s diko vitimi hrvaškimi narodnimi no Aami ln orodjem, Jelačičev trg. Markov trg, na katerem je bil a razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli eo nas v park Makei mir, v katerem je živalakl vrt, Zelo lepo urejen pari. Del telet nfkov je poeetil tudi i>okopali* če Miragoj, kjer eo videH grob v parlamentu ustreljenega Radi ča. Grob Je še vedao pokrit s sve žimi rolami, Id jih redno dona-iajo sdjoki in sdJaMnje te krajev llrvaike. Slišal sem, ds je v Zggrabu pribUno 80,000 Slovencev. Res amo Jih srečali mnogo, med lami tudi eno uradnico v delavski zbornici — ki je takoj dobila do- pust, de grf lahko t nami — na- takarje v Lovačkem rogu in po-vood. toda zagrebških rojakov ne spossaš, če ao aami ne tedajo: govore hrvaško hi ie kako pojejo! Delavske razmere ao take kakor drugod: slsbs. Baš tisto dni js bila stavka pekovakih ddav cev, katerim je bila za Mana pte-ča. Zaslužek je alsb, če primsr-M dtoarčks amarliki valuti, to-da živeč je poesni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb j* I wm Kaj smemo jesti O svetovno znanem zdravniku profe«ori» Geraonu, ki zdravi s preureditvijo prehran, celo vrsto bolezni predveem jetiko, amo te m,, * gopiaali. Tukaj podamo še podrobnosti JZ. nlh škodljivih, dovoljenih in priporočljivih jedeh po njegovi metodi zdravljenja. Najbdj ima p4ke na sol, kstere omejiter žesama po sebi zdravi migreno, poepneW tii revmatizem, padavico in mnogovrstne koži^ bolezni. Svojfm bolnikom profesor Gersoa prepoveduje: Sol, tobak (tudi ena sama dgareta je pre. povedana, ker moti zdravljenje). Alkohol jema: vermut, malega, konjak na pred. pis sdravnika). Kava (izjema: črna kava kot srčno krepilo na predpis sdravnika). Caj (j*. Hnov čaj in sHčni proti prebavnim motnjam na zdravnikov predpis). Voda, sodsvica, limo. nade in vse datine. Juhe, tolčena smetana.] Poper, kis, gorčics in dMteve za jaho. Vse kon. setve. Nasoljeno, prokajeno, konservirano meso: šunke, klobase itd. Nasoljene, prekaj«. ne ribe: eerdine, sardele, lososi, ksviar. Slan kruh, bel kruh, potice, slaščice, čokolada, ks-kao.. Slani dri (vd razen skute). Slsdkor (iz. jema: kakih 20 gr. na teden za praznik). Med (s posebnim dovoljenjem do 60 gr. na teden), j Dovoljeno je: mleko (dnevno kozarec ena I petina litra), sirotka, jogurt, kefir. Moka, rii, in drugi močni izddki. Meso hi ribe enkrat na teden za praznik. Krompir. Neslan kruh. Gra- i hamov kruh itd. 40—-150 gr. na dan). Ovsena i kaša. Jajčne jedi in pudingi. i Priporoča pa: eadje, južno sadje, mandel-ni, orehi. Zelenjava s svežim maslom ali oljem v lastnem eoku dušena, brez sladkorja in brei moke. Solate ln paradižniki brez kisa. Dnevno 8 rumenjake, najbolje z limonovim ali pomarančnim sokom, Kar se da veliko sirovih raetlinakih ¿okov, po predpisu pripravljenih, počad požirkoma piti. S tremi kozarci začeti in stopnjevgti med zdravjem na šest do osem kozarcev. Sadnih sokov tri kozarce na dan. Dr. Geneon trdi, da mora vsak bolnik, ki se drži teh navodil pod zdravnižkim vodstvom flrav tako oedraveti, kakor pri njem samem. Če pogledamo prepovedane jedi, vidimo, da so prepovedana vsa ostra in dražljiva jedils, vemo pa iz vsakdanje izkušnje, da vedno več koristi kakor flioduje, če ae jih ogibljemo. Uspeh Gersonovs dletetike je torej prav naraven. (2iv. in svet.) »V d ■ m »»• i Zelo suhi in zelo rojeni ljudje so bolj nagnjeni k samomoru kakor povprečni. Skoit» d gumi pred samomorom so ljudje, čijih tele* na teža je normalna (kar dokazuje register neke zavarovalnice) dalje oni, čijih teža je ms-k> manjša od normalne teže (v razmerju i po-vprečno telesno težo). Po drugI štreni pi zmerno suhi niso tako pogosto žrtve nesreč kakor debelfliharji. " Tako poročata dr. L. L Dublin in dr. Marks, zdravniška svetovalca neke velike ameriške zavarovalnice, v strokovnem časopisu o vplivu rejenosti in mršavosti na smrtne primero Iz različnih vzrokov. Zdravniki že dolfo vedo, da se rejeni ljudje bolj nego povprečno rojene oeebe nagibajo k emrti na gotovih boleznih, zlasti če ae debelenje po dosegi sred-njih let uatavi. To potrjujejo tudi statistike, ki jih je sestavil dr. Dublin. Številke, ki navajajo amrtne primero. * docela strinjajo v tam, da: trosijo osebe z mofr no prevdiko težo 14 odetofckov "normalne ian-se" za izgubo «vljenja po neareči, izrečno so-hl ljudje pa ssmo 78%. To pa zaradi tega. ker oe suhi ljudje letje gibljejo in zato lažje uidejo nevarnosti. ' ^ Med samomorilci so oeebe s majhno podpovprečno teže približno tako številne kakor oeebe normalne teže; izradto suhi ljudje tvorijo 88%, ljudje s lahko nadtežo 26%, osebe t veliko nadtežo pa 78%. (Ziv. in svet.) ¿Stalni aparat xm slepce . _______ Neki maki znanetvenik je izumil duhovit aparat, ki omogoča slepcem «tanje vaakovriv nlh knjig In apteov z navadnim tiskom odnosa« pisavo. Priprava ssstoji v blstnriz evetiob^ električne cdtee, kakršne ee uporabljajo za trn-trični prenos dik In v novejšem času tudi reprodukcijo glasov pd zvočnih filmih \ kom svetlobe, Id vpada skod to edlco, Uh» otiplje slepec aa tiskovini črko aa črko in vrsto aa vrsto s tem, da pomika aparat na P^Jf nastavljenem vodilo eem tor tja. Vseka črka. ki jo zadene avetlobni žarek, eprefti v celici krah «I di daljši ftmpute električnega toka ki J od njene oblika, tedaj pri vsa» črki drugačen, V telefona, ki ga vzbujajo t; mi ounki. se čujejo značilni odeaksai ki. ki ae jih elogat kmalu nauči ^ssnsvati ta odgovarjajoče črke. Novi čitahti spsrat bo m 4epre nedvomno velik blagoslov, sko bo ts« v itskai delov al tako gladko kakor v tooryu - TOWSfc - ■ i Vestí ¿z Jugoslavije (Poročevalski biro Proarete v Jagealavtji.) spet VELIK poua V MU • Krajini VvaliDiiJiM «lili poto 37 Ljubljana, SO. avf. 1980. Belo Krajino tepe nesreča. Spomladi je požar uničil vaa Za-takg, v noči od 28. na 2». avgusta torej včerajšnjo noč pa je velik potar uničil malone vao vaa Doljane, občina Eadatoviči._ Ogenj je izbruhnil v hiši Jure Smiljaniča. Doma je bila samo gospodinja Jera a tremi otroki. Nenadoma je opazila, da podstrešje gori. Hitro je rešila avoje o-troke na piano ter začela klicati nt pomoč sosede. Toda predno eo prihiteli na pomoč, je bila že vsa hiša v velikih plamenih in je bife hiša ie zapisana poginu. Predno «o vaščani planili iz spanja ter prihiteli venkaj, je ogenj že zajel sosedna s slamo krita poslopja. Radi zadnjih stalno suhi* dni in toplega vremena, so bile vse strehe presušene in je to še bolj pospeševalo požar, ki s* je selil s strehe na streho. Vaščani so začeli gasiti, a ao spoznali, da se je ogenj že vso- preveč rsfmshnil, da bi ga Mío mogoče pogasiti, pa so se omejili na to, da so ostali v bližini svojih poslopij tar jih polivali od časa do časa z vodo, da še ne bi prijel streh plamen. Velik požar je seveda razsvetljeval vso okolico v noči in daleč opozarjal ljudi, da je nekje velik požar. Iz bližnjih vasi so takoj prihiteli na pomoč ^metje. Ogenj so opazovali celo v Novem mestu, ker ležijo Doljane v kotlini pod Gorjanci. Novomeško gasilno društvo je bilo pripravljeno, da odide gasit, a ni vedelo kam. Tudi v Metliki niso vedeli, kje gori. Metličani so mislili, da gori onstran Gorjancev kje pri Novem mestu. Iz vasi Doljane pa niso sporočili nikamor, da imajo požar. Zato gaailci niso vedeli, kam bi krenili z brizgalnami. Do 4. ure zjutraj je besneči požar uničil Že 20 objektov. Ljudje so gaaili ogenj ter so ga zjutraj že pogasili, a se je spet nenadoma vnelo na zapadnem delu vasi in je spet gordo dalje, župan občine Predovič je potem vendarle zjutraj krog štirih poslal posla v Dragomoljo vas po gaailce, ki pa niso mogli najti konj z« brigalno, ter je moral sel dalje v Metliko, od koder so potem prišli gasilci s avojo veliko brizgalno ter pomagali gasiti požar ter zatreti tleča pogorišča do večera. Skupno je pogorelo do tal 37 objektov in sicer stanovanjskih hi* 8, hlevov 9, senikov 8, pod 1, vinska klet 1, kašči 2, ter 8 dru-fh gospodarskih poslopij, svi-njakov, kozolcev itd. Občina je precenila škodo zelo na hitro roko in z napačnim krilom. Zakaj škode je vsekakor več, kot je določila občinska kominija, ki je cenila hila po 10r 000 Din, dočlm je vsekakor vsa-« hiša vredna več, pa četudi je WJ revna. Občina Je precenila «kodo na 750,000 Din. Vsekakor 1 P» je škoda dvakrat tolika. Pogorelo je skupno 16 gospo-wjem, ki se rssen Dragelja ln *«»ira vsi pišejo za Smiljani-< rn-ha omeniti tudi to, da jim > i objekti pcfcorel tudi pride-«■'« nekaj živine in da bo Krajina občutila to škodo zelo. • ZA NOVO, jugoslovansko miselnost ■ Z nastopom novega režima la-Januarja se j« hotelo *Četi I» u odstranitev vseh strank, , "initev stranskarskih bojev ll n,,m<"t« tega «graditi nekaj Tema novemu pravijo wajao "nova miselnost", če pa J** * bolj natančno, vam re-I« o. da gre za "Jugoslovanako I »»eelnoaf*. To je težnja ustva-* runih narodov naše drža-1n*rod ustvariti namesto J^njlh strank slojev in sno -t r»nko, državno. k. J* n*m#n ">ww vae stran-vlada pa katego- »talno bjavij^ da ss stari ¿7 * zvrnejo voč, da no bo ^ -trankaraklk bojev in borb niti več narodov. V državi se bo kar lepo etvoril en narod in ena stranka. Kako v tem delu napreduje vlada, vidimo po rasnih ukrepih, ki Jih pošilja, kakor tudi po rasnih dogodkih. Za Slovenijo so začeli isdajati nov dnevnik "Jugoslovan", ki naj pripravi tla sa novo miaelnost in ki naj zbere krog sebe ljudi, ki bodo voditelji bodoče edine vladne stranke. Ta dnevnik priobčuje v vsaki številki uvodnike, ki oznanjajo novo miselnost. Slovenci smo v tej sedanji vladi zastopani po bivšem klerikalnem ministru in sedaj imenovanem ministru dr. Korošcu. V zadnjem ¿asu pš je videti, da tekmujejo bivši demokrati za to, da bi prišli do Večje veljave, t njim vred hodijo tudi radičevci slovenski, republikanci in avtono-misti. Ko se je nahajal nedavno predsednik vlade general Živko-vič na Bledu, so bivši demokrat-je mnogo konferirali z njim ter se potem tudi zbrali v Ljubljani ter z neke konference poslalj u-dariodtni brzojav predsedniku vlade, v kateri obljubljajo, da bodo podpirali delo in mijnere kraljeve vlade ter cilje, ki so bili izrečeni v kraljevem manifestu ter v proklamacijah sedanje vlade. Ta proglas so podpisali sami demokratje ter slovenski kmetijci, med njimi celo Prepe-luh, Pucelj ter potem dr. Kra-mer, Ribnikar, Pipan, dr. Anton Novačan (pisatelj), dr. Puc, Zu-panič, dr. Marušič L t. d. Včeraj ali predvčerajšnjim pa se je podobno vršila nekaka konferenca povabljenih Jjudl s Štajerske v Mariboru. Konferenco je menda vodil dr. Kramer, ki je podpisal tu-f v« iiMMan umni V OBIT SPADAJOliA PELA Tlaka vabila sa darfc letaka Hd. ? fn iBoča, viritnica, ¿senika, hrvatskem, slovaškem, anglaikrn Jeziku In dragih knjiga, kole-češkem, nem* ROD8TTO DA APELIRA NA CLAMRTO BLNJW, NAROČA y SVOJI TISKARNI S. N. P. J. PRINTERY TAM d NA tXUO TUDI VSX USTMKNA POJASNILA "NI papa, ni mama—" je trdil Cshsrijs in hitro pojasnil vee. Potem «U zdrvela v sobo in se po nekaj trenutkih ilekla. V nočni obleki m ta begala po sobi in urejevala z bliskovito naglico po predalih in omarah. Kmalu je bilo vae v redu. Po nekaj minutah sta v svoji sobi legla v posteljo in takoj zasmrčala. Tudi Mara se je skrils pod odejo in v hiii je »vladala polnočna tišina. "Kaj misli*, ksj bor pogleda izpod odeje Caharija. Jeromen ae «pomni, da ima na desni nogi ie nogavico gospe Vere. Hip nato se , h pomni Caharija, da je pozabil obrniti klobuk, ki ga je bil preje narobe nataknil na glavo; tudi ae ne more spomniti natančno, ali je obesil v omaro pravo ali od Jeromna izposojeno suknjo. Vetane, da pogleda pod postelja Presenečen opazi zmoto. "Treba zamenjati," reče, "ali gre» tir Jeromen smrči močneje. "Jerome! Dej nogsvico, nesem nazaj." Jeromen ne smrči več in slači nogavico. "Ali greš tir "Jaz ne/' "Pazi torej," mu zaluči Caharija, "grem Jaz." "Čakaj," ee spomni Jeromen, "neei ie podveze." Caharija pograbi vee in steče pd stopnicah. Ce je Človek bos, lahko tiho toče in Caharija je brezskrbno skakal is kota v kot, dokler ni ves srečen zopet skočil v svojo posteljo, in zasmrčal ie preden je legel. Ko sta tovarnar Hribar in gospa Vera po dolgom trkanju prebudila Mero, je v zvoniku udarilo dve po polnoči. Prinesla sta Kari bri-Ijantno zaponko in ko ae je Mars rado v sla nad ' njeno lepoto, Je gospa Vera opazila v postelji pri zglsvju moški ovratnik in dvoje manšetnih gumbov. Neopeženo je namignila soprogu. Tovarnar Hribar se je naemejal. "Pač velika ljabez«*, da ei pričela spati z njegovim o^ptnikom, Mara." "Skromns si," se Je nssmejsls gospa Vere, Mara pa Je zardela. To noč proti tretji uri ee Je' Meri zazdelo, da je nekdo vrgel pesek v njeno okno. Ko je e atrshom približala obraz je opazila nepremično črno senco in dvojo rsspstih rok, ki sts se dvignil proti njenemu oknu , . . Potem je prikazen izginila, pred Marine oči pe ee Je rszlil rdeč medel krvi,,. Roiezs Mero Priiel Je čas. Koliko dela! Seveda, pred , poroko je povsod nekoliko več dele In skrbi, a toliko kot pri Hribarjevih menda nikjer, sta menila Jeromen in Caharija, ki vsled zaposlenosti le ponoči nietn mogla spati. In iivilje! Kar tri eo ee gnetle! Ker eo delale tudi one Pozno v noč, sta morala Jeromen in Caharija ■P«ti na oni poetelji. Nič prijetno jima ni bilo, le CaharijTfe Jo večkrat spomnil debele !)vl-IJe Ane, ki jo smrčala poleg njune oobe. Ponoči Je nekoč oelo na hodniku srečal j menda sta ila oba isto pot. "Ns moral opati, kajne r ji Jo zaotavil on pot in ei popravil odejo, ki jo bil potegnil s spečega Jeromna. Šivilja Ana menda ni bila razpoložena za nočni rszgovor in tudi zeblo Jo Je, ko je stala boea na hodniku, pa je Is hotele oditi, ko ae prikaže Jeromen v spalni oprem!. "Zakaj ei mi vzel odejo?" "Ali U je seblor Ko jo Jeromen opasil Ano, je stopil nazaj v sobo. Ana Je pričela sehati, Csharija jI je vtaknil prst v usta. Kako ee je preetraiila! Glasno je zagrgrala in potem le enkrat teko, da ee je Jeromen dvignil in pogledal na hodnik. Tudi Fani in Veronika sta prišH pogledat in tako Je na hodniku kmalu nastal direndaj; zakaj Caharija 1n Jčromen sta poetajala od trenotka do trenotka bojevitejša in sta hotela celo v njihovo sobo, kjer so bile postelje ie tople in Je dišalo po parfumu, s katerim si Je Veronika vsako noč napojila srajco ... Ko je zjutraj sobarica, ki eo jo bili nsjeli za te dni, prišla budit šivilje, so te ie stale ns hodniku. dočlm sta Jeromen in Cshsrijs udobno smrčala vssk na svoji postelji v njihovi sobi. Leejak ee je zadnje dni ie poeebno pogosto vozil k Hribarjevim. Z Maro sta ee često odpeljala v mesto |n ko mu je Mara nekoč med potjo omenila, da čuti posledice onega večera, ae je Stojan silno razveselil. Sedaj prične novo življenje! Mara, njegova Mara poetane mati! V duhu Je zagledal otroka, zalega fantiča, kako steguje k njemu drobne ročice in se mu blaženo smehlja. Lesjak je arečen. Bolj in bolj veruje v Marino ljubezen, in črv ljubo-sumnja je prenehal svoje uničevslno delo v njegovem srcu. Spomini preteklosti so minevali Jn se razblinjali v meglo pozabljanja. Le nakeč 'ga je preeunUo. Ravno sta vozila z Maro po mestu, ko opazi Lesjak na cesti Irma Mara, ki Je do nedavnega poznala Irmo le po oliki, se jfc zatajila in Leejak ni občutil ta hip vidne zadrege^ Zapeljal je prav mimo nje, pritisnil na hupo in se Ji, ko se je osrls, z ne-kim dsljnim odscjvom preživete bolečine nasmehnil. Ko ga Je Irma opazila, je pogledkla v strsn In obstala pred bližnjo izložbo. "Kdo Je ta gospodlčnar Je kskor tjaven-dan vprašale Mara In ee osrls. "To? Hm," Je obrnil Leejak volan, da bi zavozil na nasprotno stran ceste. "To je neka bivša tipkarica; pri nas je bila dobra dva meseca, drugega o njej ne vem . .." Potem ee jo nsmJrno osrl v strsn in nekajkrat po nepotrebnem zahupal. fs treno-tek je ssčutil, da js «o ni pozabil, čeprav si js to vedno prizadeval. Čutil je, kakor da mu je srce za hip obstakHn zaklicalo: Irma! Spotoma sts srečale tudi odvetnika Raku-ša, ki je raskoračen pred oodnijokim poslopjem trojici deželanov nekaj dopovedoval in mahal z rokami. Mara pritisne na hupa "Neverjetno," je odmajeval z glavo ko mu Je Mara ponudila desnico. "Ti ljudje mieiijo, da Je odvetnik no vem kaj, da ima odvetnik moč prepričati eodlšče o neresničnosti nekega čisto Jaano dokazanega dejaja." Ko Je ne povabilo prisedel, je nadaljeval: '"Da, ssrsdi otroka gre. Zadavila je dtroka, svojegs otroka; Izrekal sem jo, da je dobila komaj leto dni |m,.." "To je vendar mils kazen." "Seveds. A oni bi rsdi nič. Hoteli ^ ds dokažem, da sploh nI tiatega otroka rodila, hm, ona pa jo «ama priznala, da jo bila devet meoecev v blagoelovljenem stanju. Hudiča, kam pa naj bi iel otrok? Norci!" "Smešno," je pritrdil Leejak in se vznemiril. V daljavi nekaj metrov je zopet zagledal Irmo. V svojo presenečenje je opasil poleg nje mornariškega častnika Ivo Milutinoviča, prav tistega zagorelega fanta, ki gs je moral tisti dan voaitl I njo na Bulaku. Ko ga je Irma opozorila na Leejaka, se je Ivo prezirljivo naemehnil, dočlm so ostale Irmine oči mirne in oo gledale nekam daleč, daleč ... morda nazaj v bolestno preteklost . . . Leojaku Je vzkipele kri. 2e je hotel ustaviti motor in pritegnit} zavore, ko se Mara nasmeje. Andre Ittrabeau: RAZKOŠNI OBED Jaz in Tadeguea se vidiva včaaih in malo pokramljsva. Ondan sva govorila o božičnih In novoletnih praznikih ln o do-brlh obedih, ki bi bilo naravnost s rs motno, če bi si jih ne privoščil ob takšnih prilikah. Dejal je: — Ob takšnem čaau me obide vedn<> isti spomin. In ^^ ' * m* |K>igečks na isti način. EJ, nr migsj z ušeai : je aamo majhna zgodba. Pomisli, bil je faa, ko sem hotel biti peenlk. Ni bi-lo včeraj, seveda. Ce hočem vedeti za datum, pomiellj da m; je bilo takrat komaj dvsjaet let. I m url* j moje sive laae ln Israču-naj. Moj ubogi oče je Imel avo-j«* misli o moji karieri: "Sin moj," ml Jo dejal, "če koče* biti varen glede svojega seslulka. izberi al poklic, ki Izkorišča naj-stalnejšo človeške stresli. Dve stvari sta, ki se Ju človek n» bo nikoli naveličal: Jeeti in prept rsti ss. Jas ssm trgovec, ti postane* odvetnik." In teko me jo poalal v Pariš. Ne rečem, da bi moj abogi o. če ne imel prav. žal pe Je Isko-riščal v majhni vasi veliko člo-vaško strast 60 Jodl In to gs ni obogatila In podpore, ki mi jo Jo poStljel, dočlm sem ee mudi ne pravni fakulteti (In mUlil na pesništvo), mi res nI dovoljevala, da bi obedoval v najboljših restavracijah.' Jedel sem v bližini Cluneyja "po atalnih oe-nah" — a so bili vendarle lepi časi, o, da! fli ne bom opravljal stalnih cen: trebuh ml olcer nI počil od njih in vino Je bilo mor» da maloo klalo, a končno bilo Je vee sslo pošteno. Samo, lahko bi bilo le boljio. seveda. In včasih smo sanjali o tem boljšam. Pravim "emo", ker nas je bilo mnogo v Istih okoliščinah, ki smo jedli Iz Istega lonca. MoJ najbolj U prijatHJ ee Je Imenoval Francoia. (Povem ti samo ime, ker ga posnel tudi po priimku.) Bil Jo mladenič poln domišljijo In zgovomootl; nI še vedel dobro, kam bo prispel, a Je bil gotov, da bo prispel. Ta čas i«* obiakoval kakor Jaz pravo. 'Študiram sakonlko kakor nabijanja." jo pravil, "moraš se zna-ti braniti kakor napadati." Nekega božičnega večera ga našel v naši gostilni. "Tudi U al tur ml je dejal. Jas sem ee udaril po «epu In te kretnja Je bila telo jasna. Qn pa je gledal porcijo teleti ne s <>hrovtom. ki eo nam Jo prinesli, ia Je očitno obžaloval, da nI bila puran s gobicami ali pečene goa. Za Novo leto, ko smo si«, čavall tiaoče ljudi, ki so «e vračali domov s polnimi naročji u-vojev sa slastne obede, amo ae. deli še vedno ob Isti skop! mizi s komolci na namiznem prtu/ki je kazal še vedno vijoličaate sledove naše opojdans lenice in pe sledove včerajšnje pa predvčerajšnje pa mnogih prejšnjih dni. . . Dva dni pozneje, ko sva otopela po bulvaru sv. Mihaela, ml Je Franeota rekel: "Makoelj, po-lolenje človeka prav tako povzdiguj«, kakor ga tlači zavist Stremljenje Je moč, sovraštvo pa slaboet čutim, da Jo sa moje duševno ravnoveeje čisto ne-adravo, če bi ei |e nadalje dobrega obede samo želel. . Izračunal sem, da ml je treba vsaj lega na mesec, da ee vsdržim v sadostnl dobri volji. . In imam eredatvo, da el ga lehko privoščim. AU ee hoče* s tem okori stiti? No bo štelo nič." In ml je rasložil svtjo misel. Bila je dovolj preprosta. Treba je bilo atirlh oeeb Izbrali ei gostilno, kjer bi obedovali do-bro In ki bi Jo ljudje aelo pose-čeli. Bilo je tudi potrebno, bi ležala obednica v pritličju. Vstopili M v dveh skupinah dva človeka In vaaka skupina ee vedla, kakor de druge no po-sne. Prva akupina bi naročile boU skromen obod. Druge eku-ptna pa ne M nasprotno zavrni-Ia nič tekočega ali trdnega, kar bi jo zapeljalo na jedilnem listu. Prva akupina bi dala drugI ake-pini mir do kavo. Cim M prišla U na vrsto In I BI0BYETg določOh nom, 01 v prvi skupini izbruhnil silen prepir Kakorkoli, samo da bi bil oster, hrupen in da bi se končal g: "Pridi ven, če nisi strahopetec!..." Oba člana prve akupine bi stopila prod gostilniške vrata in bi se začela vestno pretepati. Seveda bi takrat vsi vstali, ženske bi vpile, vsi bi stekli pred vrsta, da bi ločili oba nasprotnika — ki bi se osvobodila oseb okoli sebe, ki bi se obkladala z žaljivkami in se vrgla drug proti drugemu. Skratka, velik hrup in trušč. Končno bi se oba pretepača po-na vrnila k svoji mizi in bi čista polteno plačale svoj skopi obed. Kar se pa tiče obeh članov druge skupin* ki bi bila tudi stopila pred vrata z drugimi, bi oe'«elo pazile, da bi se vrnile in natakar bi lahko dolgo čakal, da bi prišla poravnat svoj veliki sapitek. "Na vaak način," je dejal Franoois, "to ni šala, ki bi jo bilo ponoviti Često v isti mestni če-trti. A Bog, ki vse prav naredi, kar neredi, je dal Parizu dvajset okrajev,. Našel je že dve toveriia. In menil je, da bi moral biti Jaz četrti. Radi enakopravnosti smo izžrebali sestavo skupin in smo i da prideta tiste, ki tokrat stepla, prihodnjič na vrsto k pojedini; 2. da bo druga skupina plačala skromni obed prve. Usode je določila Francoisa in mene za prvi bogati obed. Ne delam se boljšega, nego sem v resnici: bil sem očaran. In sicer dvakrat Prvič, da bom tako dobro Jedel, ln potem da se mi ne bo treba pretepati. Ej, tisti obed, dragi moj! Franoois je naročal. Sedel je u-dobno na stolu in proučeval jedilni list z namršenimi obrvmi. Naročal je najbolj redke stvsri, najslastnejše in tiste, ki so nosile najlepša imena. Cim Je izbral, me je vpraševal: "Ali maral?" in jaz sem odgovarjal hitro: "da» da ■ • Da, lahko bi bil razkošen obed! A vidiš, morda še niesm nikoli v svojem ftiv-Ijenju obedoval tako slabo! . . . Kajti Ifotnaj so nam postregli juho, sem opazH, da sedi ob blagajni gsravnost očarljiva deklica. Da, ženske bodo moškim vednq v pogubo! Komaj sem jo saglodal, som zečutil, da ne bom dobim užival tistega u-kradenega obeda pod njenimi očmi. Relj^fl sem ti, da sem se smatral zs.pssniks; nisem imel sposobnosti sanj, to se razume, a Imel sem vsaj nekaj žive domišljije in tistega ognjevitega čustva, ki gia imajo pesniki. V tistem trenutku eo je začel moj duh vrteti, okoli one žensko. Predstavljal sem si, kako govorim ž njo, Jnlco jo spravljam v ameh, kako jo mamim, osvajam, obožujem in kako me ona obožuje. Tisti ukradeni obod, v katerem nisem videl prej nič dru-nego predrzno študentov-oko šalo, se jni Js zazdel mahoma navadne gleparstvo. Komaj da sem spravljsl grižljaje vase, a. grlo mi je bilo kakor zavozlana Ob vsaki novi sijajni, izbrani Jedi, ki je prihajala na mizo, ro bil malce bolj nesrečen. Ko Francoia končno naročil vino, bi bil naravnost srečen, če bi tralčilo vami Zazdelo ee mi je (seveda v moji pesniški domišljiji), da Je dekle rade pogledo-vala na moje stran In da njs pogled ni bil slaboten ... Naposled ss jo mojs muka končala. Freneoie jo ispil svoj kozarec, "tfpšttri ss," mi je sa-ftepetal. Izpraznil sem koaarec ln pijača me je žgala kakor očitek vesti. Na to znamenje je izbruhnil tam spodaj v prvi skupini doga|orjoni prepir. In ves eo je ragvlia kskor emo pričakovali: tovariša sta eo odila postit pred trsta, lanske eo zakričale. vsi gsstje so poleteli mirit s Franoopi in Jas ava zadnja etopUa skozi Določili! vsak na el spedsr amihl bi jaz t ki bi bila nje- TOREK, 16. SEPTEMBRA pesnik. In res, bil je dovolj pameten, da me ni dal aretirati. Dal ml ¿e podpisati isjavo moje krivde, obljubil aem mu, da mu bom plačal in da bd to doeogei (več nogo tri sto frankov! lep denar za tisto dobo!), aem se odpovedal pravu in poeziji ter eem postal trgovec ... In dekle? Tedaj glej: nikoli ni vrgla pogleda name in nekega dne sem jo srečal z roko v roki s Fran-colsom. Kaj hoče*, priznal sem mu svojo Šibkost in ker me je besni prijel, slm mu dejal v o-prostilo: "Napravil sem tako radi blagajničarke! BUa je tako lepa, dragi moj!" In tedaj ga je prijela želja, da bi jo videl... (j* A kako ti Je uspelo, da ai jo oevojiir eem ga vprašal pozneje. "Bedak!" mi je odgovoril. "To je preprosto: povedal sem ji, da sem bil jaz izumitelj zadeve z obedom! . . Je z na mitom odkrila dohod v podzemlje, kjer je našla razsei- no mrežo hodnikov. Vhod v pod zemeljske hodnike je bil zaprt z velikanskimi skalami in popolnoma zatrpan z zemljo. Raziskovalci so rabili par tednov prodno so osvobodili dohod. V obsežnih dvoranah, ki so preeenetljivo dobro ohranjene, so našli doslej 6 milijonov dolarjev zlata in dragocenosti. Vendar slutijo, da bo v notranjih dvoranah še veliko več dragocenosti. Guatemal-ska vlada, ki spočetka ni verovala v kak uspeh podjetja, je sedaj poslala k dr. Gannu svojegs zastopnika, da si zagotovi vsaj o-ne predmete, ki imajo zgodovin sko in muzealno vrednost. POENA JEDNOTA evoje publikacije m ^ Hat Prooveta za kotbi Ur potrebno agitacijo ^ drnltov Im članstva ia za'p^ gando slojih Idej. Nikakor n ae ss propagando dru^u, ^ poralk organizacij. Vs ganizacija ima običajn glasilo. Torej agitat i» naznanila dsagik podpori organizacij In njih društev *< ee ne pošiljajo listu PrnJ? AH ste le naročili Prosvetedl Mladinski list svoientu prijel IJu ali sorodniku v domovi*} To je edini dar trajne vredno*! ki ga za mal denar lahko po^u te svojcem v domovino, ^m NAROČITE 81 DNEVNIK "PROSVETA' Montezumov klad najden V Mehiki so iskalci odkrili o-gromni zaklad plemena Majev v razvalinah bajeslovnega svetišče zadnjega mehilkega cesarja Montezume. Angleški učenjak dr. Tomaž Gann je v neprehodnih goščavah le naletel ne m v teh razvalinah nostno svetišče Moh4(*Čan-Ha. Ta mogočni hram je sezidal narod Majev, ki so ga španski osvo-jevalci izbrisali z Hca zemlje. Stere pripovedke so vedele pripovedovati, da so v razvalinah tega svetišča skrite kronske dragocenosti mehiških cesarjev. Dr Ganna je na poti spremljal k* petan Robson, ki že nekoliko let živi stalno v Guatemali ter je izvrsten posnavaleč jezika, log in navad tamoinjih divjih Indijancev. Kakor poroča dr. Gann, je ne povrlju le majhen del zve. tišča, glavni prostori pa eo v notranjosti pod zemljo. Odprava si Kar pa as JlmSMleJe k naročali one družin« k oni naročnini. Toroj oodsj al drag ss flaaa S. N. P. J. Uat Prosrota Jo v vaak! draUni nokdo, ld M rad Cital Hat VI 1 Ural. državo Ia 1 tednik in________4J0 I S tednika ia--SJS S S vsoto daeerjs Hat, U )o vala laofarfaa. Pojsanflo:—Vselej kakor hitro kateri teh fianov vraneha biti