številka 4'4 četrtek, 14. novembra 1996 160 tolarjev Volilna vročica je minila, sedaj se je treba pripraviti na zimo Foto: vos Rekordna zmaga Rokometaši velenjskega Gorenja so si z rekordno zmago v Luksemburgu že pred povratno tekmo v nedeljo v velenjski Rdeči dvorani zagotovili vstop med osmerico v tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze. Čeprav so imeli za nasprotnika povsem amatersko ekipo, so zaigrali kot najbolje znajo in plod takšne zavzete igre je bil rezultat 37:12 (Podrobno o njihovem gostovanju v Luksemburgupišemo na 16. strani) vos 10. novembra je Slovenija volila nov Državni zbor Največja volilna udeležba pred televizorji ISSN 0350-5561 MOZIRJE SLS SDS LDS SKD DeSUS ZL VELENJE NEDELJA, 10. NOVEMBRA - Ce bi preštevali, je imela v nedeljo, 10. novembra, po 19. uri, najbrž največjo udeležbo na tokratnih državnih volitvah volilna baza, ki je sedela doma pred televizorji. Gotovo so bili v njej tudi tisti volivci, ki svoje pravice iz različnih razlogov čez dan, na katerem od več kot 3500 volišč širom po Sloveniji, niso izkoristili. Sprotno so spremljali preštevanje glasov, padale so stave. Na koncu je bilo natanko tako, kot je vedno: eni zmagovalci, drugi poraženci. Kdo in na čigav račun je izgubljal volilce? Kdo in na čigav račun jih je dobival? Koliko so na rezultate volitev vplivala merjenja moči med posameznimi strankami v predvolilnem boju? Kako zveste volivce ima katera od strank? Kje so razlogi, da je bolj malo žensk prišlo zraven? Kako dobro ali slabo so volilno kampanijo skozi oglaševanje speljali posamezni volilni štabi? Koliko so bile volitve odraz "nastopov" v parlamentu? V kakšni korelaciji je izkupiček volitev od denarnega vložka v kapanijo? ... pa so vprašanja, ki bodo analitike volitev "obremenjevala" še nekaj časa, in o čemer bomo poleg možnih variant bodoče koalicijske povezave, lahko še veliko brali. Odločali in odločili so volivci in njihove volje nima nihče pravice zanikati, kaj šele ji oporekati. Izbrali so po svojem okusu, po svojih pričakovanjih. Milena Krstič - Planine "Prihodnost bomo LDS SDS SLS ZL SKD RZS DeSUS H oblikovali skupaj! Med osrednje prireditve ob prvem prazniku občine Šmartno ob Paki je sodila tudi slavnostna seja tamkajšnjega Sveta. Bila je v ponedeljek zvečer v dvorani šmarškega kulturnega doma. Na njej je slavnostni govornik, predsednik občinskega Sveta Bojan Kladnik opisal dosedanji razvoj občine ter se dotaknil aktivnosti, ki jih bodo v občini morali uresničiti za dosego načrtovanih ciljev. Kajti, iz izkušenj vedo, da bodo morali prihodnost ustvarjati skupaj in predvsem sami. Ob tej priložnosti so prvič podelili tudi priznanja župana, slovesnost pa so sklenili z dvigom občinske zastave. (tp) Vi S slavnostne seje Sveta občine Šmartno ob Paki Ob koncu tedna bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. S ptlcaf!ebo si,delimo DEMO CENTER Stari trg 36 Tel.: 063/852 - 890 mobitel BLOVBNBKI OPCnATEn NMT C. O h ttp^Avvvvv. mobitel. si ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov Zahvaljujemo se za vaše zaupanje! d d I ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 9770350556014 14. november Dan sladkornih bolnikov Današnji dan, 14. november, je za sladkorne bolnike nekoliko drugačen dan kot običajno. 14. november so namreč določili kot svetovni dan sladkornih bolnikov, hkrati z njim pa bodo zaznamovali še 75-letnico odkritja inzulina in 40-let-nico delovanja društev tovrstnih bolnikov. Poleg nekaterih izobraževalnih oddaj bodo drevi ob 17-tih v prostorih Smelta v Ljubljani pripravili svečano proslavo, katere častni pokrovitelj je predsednik države Milan Kučan. Med udeleženci bodo tudi nekateri sladkorni bolniki iz občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki ter Zgornje Savinjske doline. Tisti, ki ne bodo na proslavi, pa zagotovo ne bodo zamudili nocojšnjega žarišča na nacionalni televiziji. ■ (tp) Kanalizacija in ogrevanje V središču Nazarij v tem obdobju uresničujejo novo pomembno nalogo. To je kanalizacija ob Zadrečki cesti do novega naselja. Dela so vredna dobrih 13 milijonov tolarjev, hitrost gradnje pa je delno omejena z dejstvom, daje na isti trasi že položen telefonski kabel. Škoda je le, da ni na voljo dovolj denarja, saj bi lahko istočasno zgradili še daljinsko ogrevanje do osnovne šole, kar so morali prestaviti v naslednje leto. ■ jp Nova Štifta Štirje kilometri asfalta Skupno delo in delitev stroškov med krajani zaselka Mačkin kot nad Novo Štifto in občino Gornji Grad je obrodilo bogat sad. Prebivalci višinskega predela nad Novo Štifto so bili pred nedavnim deležni enega večjih dosežkov občine Gornji Grad v letošnjem letu. S skupnimi močmi so namreč zgradili in odprli štiri kilometre asfaltirane ceste, ki od Nove Štifte vodi vse do vznožja prostrane Lepenatke in je visokogorske kmetije dobesedno približala dolini. Občina Gornji Grad je veliko pomagala, krajani so svoje prispevali z ogromno prostovoljnega dela in z denarjem, zaradi zelo zahtevnega terena pa so namesto predvidenih 5.000 v cesto vgradili kar 7.500 kubičnih metrov gramoza. ■ jp Ljubno ob Savinji Nova lepa pridobitev V občini Ljubno bodo v petek veseli nove in pomembne pridobitve. S skupnimi napori so namreč temeljito posodobili in pre-vlekli z asfaltom 3 kilometre ceste v naselju Primož. Naložba je veljala dobrih 22 milijonov tolarjev. Občina je iz sredstev za vzdrževanje gozdnih cest prispevala 2,25 milijofia, namensko za to cesto še 7,48, kmetje in ostali uporabniki so zbrali 7,44 milijona, 5 milijonov pa je dodalo ministrstvo za ekonomske odnose. Prav minister Janko Deželak bo cesto tudi odprl, svečanost pa bodo pričeli ob 14. uri. ■ jp Občinski svet Ljubno Po prekinitvi o samoprispevku Ljubenski občinski svetniki so prejšnji teden na redni 21. seji obravnavali precej točk. Med drugim to velja za strokovna izhodišča za izgradnjo doma upokojencev za vseh pet občin, za razvojne smernice na področju turizma v ljubenski občini ter za objavo razpisa za izgradnjo čistilne naprave. Ob ostalih točkah je bil to velik zalogaj, zato so sejo prekinili in jo bodo nadaljevali danes, 14. novembra, ob 18. uri. Zelo pomembna točka na tej seji bo sprejemanje sklepa o razpisu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka. Zelo pogumna odločitev bo to, z njo pa želijo posodobiti in zlasti razširiti prostore ljubenske osemletke. ■ jp Občinski svet Nazarje Za ekonomske cene v vrtcih Predpogodbi o sanaciji in nadalnji gradnji osrednjega odlagališča smeti in odpadkov, ki jo je štirim občinam ponudila občina Gornji Grad, so izrekli soglasje tudi nazarski občinski svetniki in za podpis pooblastili župana Ivana Purnata. Eden najbolj žgočih problemov Zgornje Savinjske in Zadrečke doline je torej zelo blizu razumni rešitvi. Dokaj dolga in pestra je bila razprava o predlogu ekonomskih cen v mozirskem vzgojno-varstvenem zavodu. Svetniki so bili deležni pojasnila, da imajo občine, v katerih je povprečna plača nižja od republiškega povprečja možnost, da zaprosijo državo za finančno pomoč v obdobju prehoda na nov sistema plačevanja varstva otrok. Navkljub nekaterim pomislekom so svetniki predlagane ekonomske cene potrdili. Starši bodo tudi v prihodnje plačevali hrano le za dni, ko so otroci dejansko v vrtcu; če otroci zbolijo, plačajo starši vz-gojnino do enega tedna neprekinjene odsotnosti, za daljšo odsotnost bo vzgojnino plačala občina. Na vprašanje, kdaj bosta vrtca v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti "občinska," je župan odgovoril, da naj bi še pred koncem letošnjega leta ustanovili zavod "osnovna šola Nazarje v ustanavljanju," kamor naj bi vključili tudi oba vrtca. V nadaljevanju so nazarski svetniki zavrnili pobudo odbora za zaščito Menine pred radarji, ki deluje pri gornje-grajskem občinskem svetu, da bi člani odbora sodelovali na redni ali izredni seji nazarskega sveta, ki bi bila namenjena tej problematiki. Takšno odločitev so pojasnili s tem, da nazarski občinski svet v celoti podpira delovanje tega odbora, v kolikor pa bo potrebno, se bodo neposredno povezali z gornjegrajskim občinskim svetom. ■ JP Velele Podeljevanje koncesij - Svetniki Mestne občine Velenje so s sprejemom odloka o dodeljevanju koncesij opredelili dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot konce-sionirane javne službe. Sem sodi ravnanje s komunalnimi odpadki; javna snaga in čiščenje javnih površin; urejanje in vzdrževanje javnih prometnih površin, povšin za pešce, zelenih površin in nasadov, vključno s pripadajočo opremo in objekti; pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka; urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij; pokopališč s pogrebno dejavnostjo; urejanje in vzdrževanje kopališč in športno rekreacijskih objektov; izobešanje zastav na javnih površinah; nameščanje in vzdrževanje oglasnih objektov, neprometnih znakov, transparentov in plakatiranje; izvržbe rušitev objektov in odstranjevanje naprav; ure- janje in nadziranje javnih tržnih prostorov; vzdrževanje javne razsvetljave; javni potniški in mestni promet; opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti; opravljanje lekarniške dejavnosti; .opravljanje javne službe v dejavnostih socialnega varstva; upravljanje, raba in izkoriščanje naravnih dobrin; urejanje prostora in varovanje okolja ter dela na področju izobraževanja, vzgoje in varstva predšolskih otrok. Koncesije bo Mestna občina Velenje podeljevala na osnovi javnega razpisa, v katerem bo določila pogoje, ki jih mora izpolnjevati konce-sionar. Posamezna javna služba pa se lahko neposredno prenese v opravljanje javnim, zasebnim, zadružnim in drugim organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin, če to" narekujejo potrebe lokalnega prebivalstva in so večinsko podprte na zboru krajanov. ■ Mira Zakošek Delavci in sindikat Gorenja za slovenjgraško bolnišnico Zbrali več kot 800.000 tolarjev pomoči za nakup mamografa V akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za nakup mamografa za potrebe siovenjgraške bolnišnice so se uspešno vključili zaposleni v poslovnem sistemu Gorenja v Velenju. K zbiranju so zaposlene najprej povabili v tedenskem Informatorju Črno na belem ter časopisu Gorenja Pika na G. Tako so v uredništvu Informatorja najprej zbrali 33.100 tolarjev pomoči, nato pa preko organizirane akcije sindikata SKEI Gorenje še za 605.050 tolarjev, ki so jih prispevali delavci Gorenja. Poleg teh prispevkov zaposlenih v Gorenju Gospodinjski aparati (kar 109.450 tolarjev so prispevali zaposleni v programu Kuhalni aparati) in ostalih družbah Gorenja v Velenju so skupno 167.000 tolarjev pomoči namenili še iz sredstev zbrane članarine sindikalnih podružnic SKEI, konference in sklada vzajemnosti in solidarnosti poslovnega sistema SKEI. Skupno so torej za nakup mamografa in dodatne opreme za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec prispevali 810.150 tolarjev. "Delavke in delavci Gorenja smo ponovno dokazali, da nimamo veliko, vendar pa tudi ne tako malo, da ne bi prispevali nekaj za solidarno, humano pomoč. Prepričana sem, da je akcija preko našega sindikata SKEI uspešno sklenjena, zato velja zahvala vsem darovalcem in sindikalnim zaupnikom, ki so pomagali pri zbiranju prostovoljnih prispevkov v naših sindikalnih podružnicah, obratih, oddelkih in službah v poslovnem sistemu Gorenja," je povedala sekretarka SKEI Gorenje Jožica Hercog. ■ Hinko Jerčič --^^v-^C^^rfJi________^Ai/C^^ Spet je čas za navadno življenje Čas evforije predvolilnih odpiranj najrazličnejših objektov je za nami, za nami so volitve in za nami je Martin. Dobili smo nove objekte, nove poslance in novo vino. Nekateri še najbolj prisegajo na slednje. In zdaj, ko so te glavne stvari minile, je spet čas za bolj umirjeno življenje. Spoznavamo, da je razen skrbi za to, kdo bo v našem imenu (in na naš račun) sedel v poslanskih klopeh, še kaj drugega. In da vseh potrebnih objektov še zdavnaj nismo zgradili in odprli, tudi še zdavnaj ne uresničili vseh obljub, ki so jih dali prejšnji poslanci. Ampak tako je vedno bilo in tako verjetno tudi vedno bo. Zdaj je spet čas, da spregovorimo o navadnih stvareh. Da ob veselju, da voznikom, ki vozijo skozi Hudo luknjo, ni več tako hudo, opozorimo, da še zdavnaj niso odpravljene vse •prometne zagate na tem območju. Da imajo vozniki iz Šaleške doline še vedno precej težav na poti proti Koroški, pa seveda tudi v drugo smer, ko se odpravljajo proti Celju. Pardon, proti Ljubljani. Zaradi teh težav ima še vedno mnogo voznikov napete živce. Na žalskem koncu pa so stvari napete zaradi drugih stvari. Ne le zaradi hotenj po delitvi občine, tudi ne (več) zaradi obnavljanja daljnovoda nad središčem mesta (čeprav so se nekateri, ki so pred dnevi na televiziji gledali ameriško komedijo, lahko grenko zamislili, ko so vendarle navedli nekaj resnih stvari o škodljivosti daljnovoda na ljudi), dokaj visoka napetost ostaja med nekaterimi krajani in Darsom. Čeprav hočejo nekateri Savinjčani prikazati želje nekaterih po odškodnini kot favšijo, je vendarle res, da pač ni dobro, da morajo nekateri ljudje odslej naprej trpeti, da se ■bodo drugi lažje vozili ' po sodobni cesti. Vsakemu je treba dati svoje. Merila za pravičnost pa menda poznajo tudi strokovnjaki. Po žalski občini so ta čas aktivni tudi strokovnjaki, ki ugotavljajo, zakaj se tako rada vnamejo vozila. In to taka vozila, ki so last ljudi v modrem. V tej občini pa so se lotili tudi akcije, kijih v nekem smislu povezuje z Velenjčani. Tudi tam bi namreč ob ribniku v Vrbju uredili "raj za ptice". Ne vem pa, če bodo tam imeli toliko težav. Na drugem koncu našega nekoč enotnega območja, ki se bo morda po novih načrtih o urejanju regij v Sloveniji znašlo spet tesneje skupaj, so problemi drugačni. V Rimskih Toplicah so vsi na trnih od pričakovanj, če se bodo končno obljube o oživitvi zdravilišča res uresničile. Ali pa bodo žrtve naših sprememb po volitvah in nova ministrstva ne bodo hotela nič vedeti, kaj so se zavezala stara. Ali pa bodo nova morda še resneje zagrabila to stvar in res spoznala, da je oživljanje tega zdravilišča vsem v korist. Zagotovo pa ni vsem v korist nova vrsta kmetijske dejavnosti, ki se vse bolj razvija na Kozjanskem. Mnogi očitno spoznavajo, da je tamkajšnja zemlja izredno koristna za gojenje konoplje. Ampak tiste vrste konoplje, kije ne uporabljajo v tekstilni industriji, ampak v svetu omame. Zaradi take vse bolj razširjene dejavnosti so se letos pogosto tudi policisti spremenili v kmetijce in se ukvarjali z žetvijo. Seje stvari, ki so zdaj po volilnem zatišju močneje udarile na plan, pa čeprav niso nove. Ampak tem se bodo pridmževali še novi problemi in nove težave. Svet se namreč z volitvami ne začne in z njimi se tudi ne konča. In prav je tako. ■ (k) Poslovne novice naj bi končali v letu 1997, bi zgradili še tri velika parkirišča za potrebe občanov in kupcev. Parkirna mesta so v tem delu trgovske cone nujno potrebna," pravi Tone Brodnik. Glavni izvajalec del, Vegrad Velenje, je že pred dvema letoma gradil odsek Kidričeve ceste pri osnovni šoli Miha Pintar - Toledo in tam so se, kot pravijo v Mestni občini Velenje, enkrat že izkazali. Ker je rok, do katerega morajo zgraditi krožno križišče zelo kratek, ima Vegrad pri tem pomoč pri kar nekaj podizva-jalcih. "Delamo pa tudi že projekte oziroma rastlinjakov," je še za nadaljevanje urejanja povedal Tone Brodnik. Kidričeve ceste do starega kina ■ Milena Krstič - Planine Prednosti krožnega pred kiasičnim križiščem Peter Kosi, svetovalec za promet v Mestni občini Velenje je pred časom že povedal, v čem so prednosti krožnih križišč, kijih isve tu po letu 1995gradijo z velikim tempom. "Potrebnega je približno tretjina manj zemljišča, ker ni potrebno graditi razvmilnih sredinskih pasov za zavijanje vozil v levo; odpadejo dragi semaforji; propustnost takšnčgii križišča je za okoli 30 odstotkov večja od se-maforiziranega; krožno križišče ima samo 8 konfliktnih točk. medtem ko klasično 32; ponuja pa tudi možnosti popravljanja smeri voženj v primeru pomote." /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje VARNA IN DONOSNA NALOŽBA V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. smo paleti različnih storitev dodali novo storitev, in sicer depozit z valutno klavzulo v DEM od 367 do 732 dni po fiksni 7,5-odstotni letni obrestni meri. Osnovne značilnosti tega varčevanja so: - sredstva, kijih varčevalec želi vezati za izbrano obdobje in jih vplača v domači valuti, banka na dan vplačila preračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije v DEM, - osnova za obračun obresti je glavnica v DEM, v DEM pa se obračunavajo in pripisujejo tudi obresti, - na dan zapadlosti depozita banka celotno vrednost depozita, glavnico in pripisane obresti preračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije v SIT in tako preračunana sredstva prenese na račun, določen v pogodbi. Valutna klavzula zagotavlja popolno varnost vaše naložbe, ugodna obrestna mera, ki se v času vezave ne spreminja, pa zagotavlja tudi visok donos. Verjamemo, da vas bo zanimivost ponudbe privabila v eno naših poslovnih enot, kjer vam bodo z veseljem predstavili in opravili vrsto storitev. Na razpolago imamo obrazce za pridobitev licence v cestnem prometu ter brošuro PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA PRIDOBITEV LICENC V CESTNEM PROMETU. Od 18. do 21. novembra bo v Ljubljani potekal obisk Gospodarske zbornice Makedonije in makedonskih gospodarstvenikov. Podrobnejše ■ in t -miiiii.' so na voljo na GZS, služba EOT.g. Mil ul Bedi na, tel.: 061/1250-122. V okviru TEDNA LOM-BA RDI JE J' LJUBI JA NI bo potekala SI OVENSKO UAU-JANSKA POSLOVNA KONFERENCA, ki bo 25. novembra. Služba za konjukttiro in ekonomsko politiko pri GZS je izdala novo gradivo CURRENT ECONOM1C TRENDS. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pripravlja 2. SLOVENSKI TURISTK NI FORUM, ki bo 2. in 3. decembra v Portorožu. Center za tehnološko usposabljanje organizira v sodelovanju z Obrtno zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije seminar z naslovom PEDA-GOŠKO-ANDRAGOŠKO US-P O S A B L J AN J £ IZOBRAŽEVALCEV V OBRATOVALNICAH IN PODJETJIH. Seminar je namenjen bodočim nientorjem-inštpiktor-jem kovinske, elektro, frizerske, trgovske, gostinske in lesne stroke. Seminar bo potekal v prostorih Obrtne zbornice Slovenske Konjice, in sicer v dveh delih: prvi del 15. in 16. novembra, drugi del 22. in 23. novembra. Služba za izobraževanje in š Združenje za tigovino pri GZS sta izdali priročnik za pripravniški izpit za poklic prodajalec. Podrobnejše informacije lahko dobile na Savinjsko-Meški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 3320 Velenje, telefon: 063/856-920, faks: 063/855-645. Dan odprtih vrat na Šolskem centru Velenje Javnosti pokazali dosežke Strokovne podlage je pripravil in izdelal Zavod za urbanizem Velenje. Občina Nazarje Most bo zgrajen pravočasno Obnova Kidričeve ceste se nadaljuje Velenje dobiva prvo krožno križišče Ugodne vremenske razmere so gradnjo mosta preko Drete v Nazarjah pospešile in izvajalci so že nadoknadili oktobrsko zamudo, ki ji je seveda botrovalo deževno vreme. Nadalnjo gradnjo lahko delno ovira le še prehud mraz, sicer pa bo dobrih 22 milijonov vredna naložba sklenjena v predvidenem roku, torej še pred koncem letošnjega leta. Tudi, če bo nagajalo vreme z mrazom, bo most preko zime prevozen Pred tednom dni so na Šolskem centru v Velenju, natančneje na osrednji šoli za mehaniko in osrednji šoli za elektrotehniko, pripravili dan odprtih vrat. Namenili so ga učiteljem slovenskih srednjih šol, ki poučujejo na področju mehanike in elektrotehnike, delavcem v gospodarstvu, ki jih zanima možnost uporabe računalnika pri pouku na omenjenih področjih ter seveda tudi staršem sedanjih in bodočih dijakov Centra. Ob -tej priložnosti so za učitelje pripravili enodnevni seminar, aktivnosti pa so sodile v splet aktivnosti projekta republiškega ministrstva za šolstvo in šport Računalniško opismenjevanje in kongres računalniškega opismenjevanja na pol poti. Zbrane, med katerimi so bili tudi predstavnimi republiškega ministrstva in Zavoda za šolstvo, je nagovoril direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida. Izrazil je zadovoljstvo, ker so v tem koledarskem letu imeli že tolikokrat priložnost pokazati širši javnosti sadove svojih prizadevanj pri uvajanju sodobnih učnih metod pri pouku. Eden izmed sadov je prav gotovo tudi računalniško opismenjevanje na prvi polovici poti do informacijske šole. "Še posebej smo veseli sodelovanja ministrstva in okolja ter tako nesebičnega dela kolegov in kolegic na tem področju. Brez njih ta oprema, orodje ne bi moglo zaživeti v V nadaljevanju so predstavniki Poklicne in tehniške ter računalniške šole ter Poklicne in tehniške strojne šole velenjskega Centra predstavili pomen in obseg akcije ministrstva Računalniško opismenjevanje v besedah ter šolskem vzgojno-izobraževal-nem procesu. Veseli smo tudi zanimanja učencev oziroma dijakov za računalniško podprt pouk, saj smo morali celo prilagoditi urnik dela za posamezne šole Centra na Internet omrežju." srednjih šol, predstavnikov šolskih oblasti na dnevu odprtih vrat oziroma srečanju zadovoljni. Presenetil pa jih je zelo slab odziv predstavnikov lokalne oblasti in gospodarstva. Zal pa jim je še, da si pridobitve na tem področju ni številkah. Vsi skupaj pa so si pred začetkom enodnevnega seminarja ogledali dosežke delavcev Centra "v živo". Peter Robida nam je še povedal, da so bili z udeležbo profesorjev drugih slovenskih Na ogledu ene od številnih pridobitev Šolskega centra Velenje ogledalo več staršev njihovih dijakov. (tp) Velenjčani že dobra dva tedna, morda kakšen dan več, opazujejo gradbišče na Kidričevi cesti pri Erini Nami. Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad, ki je bilo na natečaju izbrano za glavnega izvajalca del, gradi križišče. Ureditev tega križišča je bila načrtovana že pred letom dni na vztrajanje krajanov Desnega brega, ki so terjali, da se to križišče ustrezno reši. "Pogodba je podpisana za prvi del v vrednosti blizu 97.000.000 tolarjev in zajema ureditev krožnega križišča na Kidričevi cesti pri Kitajski restavraciji in ureditev predela do konca Erine Name. Če bodo vremenske razmere ugodne, naj bi 1. decembra to križišče že dokončali," pravi Tone Brodnik predstojnik Urada za javne gospodarske zadeve. Glavni investitor je Mestna občina Velenje, denar za uresničitev naložbe pa prihaja iz sredstev za nadomestilo stavbnega zemljišča. To je samo del ureditve Kidričeve ceste. "Celoten predel do osnovne šole Miha Pintar Toledo, vključno s tem rondojem, pa naj bi po predračunu stal okoli 206.000.000 tolarjev. Za ta denar, naložbo , 4 i -r - -r i ■ 4 KAK VAS VOLITVE 96 14. novembra 1996 Volitve v 7. in 8. okraju? 7. in 8. volilni okraj 5. volilne enote zajema območja treh občin: Mestne občine Velenje, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. V 7. volilni okraj sodijo območja Šmartnega ob Paki in Šoštanja ter del Mestne občine Velenje, v 8. volilni okraj pa celoten ostali predel Mestne občine Velenje. Krajevna skupnost Vinska Gora, kije po reformi lokalne samouprave sicer sestavni del Mestne občine Velenje, pa je pri volitvah v državni zbor, ker je zakon o volilnih območjih starejšega datuma, vključeno v občino Žalec. V 7. volilnem okraju 5. volilne enote se je (podatki so neuradni, brez preštetih glasov po pošti) volitev udeležilo 77,70 odstotka volilnih upravičencev, ki so oddali 12.434 glasov, od tega 559 neveljavnih in 11.875 veljavnih glasov. Poudarjamo pa, da so to neuradni izidov volitev, uradni bodo znani jutri. Koliko glasov, kateri stranki in kandidatu v 7. volilnem okraju? 1. LDS - Alojz Kovše, 33,55% ali 3984 glasov; 2. SDS - Anton De Costa, 13,24% (1572 glasov); 3. SLS - Borut Korun 13,13% (1559); 4. ZLSD - Bojan Kontič 11,19% (1329); 5. RZS - Adolf Štorman 7,88% (936); 6. SKD - Ivan Kralj 6,95 (825); 7. DeSuS - Jožef Šuhel 4,14% (492); 8. Zeleni - Igor Centrih 2,59% (308); 9. DS - Boris Rak 1,68% (199); 10. SNS - Ivan Gostenčnik 1,62% (192); 11. SOPS - Stranka centra - Jože Angeli 0,94% (112); 12. KSU - Dušan Dvoršek 0,61 (73); 13. SND - Ivan Verzolak 0,54 (64); 14. LS - Gojko Vodlan 0,51 (61); 15. SF in deželni stranki - Vilijem Jelen 0,45 (53); 16. NSD - Koloman Lainšček 0,36 (43); 17. Zelena alternativa - Ivan Kolar 0,34 (40) 18. SED - Ivana Debelak 0,28 (33). Koliko glasov, kateri stranki in kandidatu v 8. okraju? Volitev se je udeležilo 78,05 volilnih upravičencev, ki so oddali 12.753 galsovnic, od tega 711 neveljavnih in 12.042 veljavnih. 1. LDS - Marko Vučina 26,22 (3158); 2. SDS - Bogdan Menih 19,24 (2317); 3. SLS - Borut Korun 17,99 (2166); 4. SKD - Ivan Kralj 8,35 (1005); 5. ZLSD - Hermina Groznik 7,77 (936); 6. RZS - Adolf Štorman 7,44 (896); 7. DeSuS - Roza Ana Hribar 5,44 (655); 8. Zeleni - Judita Krneža 1,74 (209); 9. SNS - Ivan Gostenčnik 1,26 (152); 10. SOPS - Stranka centra - Jakob Holešek 0,94(113) 11. DS - Damir Šmid 0,89 (107); 12. KSU - Dušan Dvoršek 0,54 (65); 13. SND - Ivan Verzolak 0,51 (61); 14. Zelena alternativa - Ivan Kolar 0,47 (56); 15. LS - Gojko Vodlan 0,41 (49); 16. SF in deželne stranke - Jožef Reher 0,34 (41) 17. NSD - Karmen Strnišnik 0,30 (36); 18. SED - Jožef Jarh 0,17 (20). V nedeljo, 10. novembra, so volivci v Mestni občini Velenje hkrati z državnimi volitvami opravili tudi lokalne volitve: volili so 15 svetov krajevnih skupnosti in 3 svete mestnih četrti, kolikor jih je v Mestni občini Velenje po reformi lokalne samouprave. V občinski volilni komisiji ugotavljajo, daje bila udeležba dobra, volitev se je udeležilo blizu 78 odstotkov volilnih upravičencev, ki so med 250 kandidati izvolili 152^1anov svetov. Za lokalne volitve je bilo v Mestni občini Velenje v nedeljo odprtih 67 volišč, kakšnih zelo velikih nepravilnosti pa vsaj po prvih ocenah ni bilo. Res pa je, da postopki za varstvo pravic volivcev še niso končani. Pritožne so namreč možne vse do prvih sej svetov skupnosti. Še najbolj resna je bila pisna pritožba iz Crnove, kjer se je občinski volilni komisiji pritožil eden izmed kandidatov v volilni enoti številka 2, v Spodnji Črnovi. Do pritožbe je prišlo, ker je Svet krajevne skupnosti Vinska Gora razdelil naselje Črnova v dva dela, kar pa menda ni skladno z državno statisko, ki Črnovo vodi kot eno naselje. Pritožbo bodo reševali skladno z zakonodajo. Po ugotovitvah občinske volilne komisije, so bili izvoljeni kandidati v vseh volilnih enotah. Kdo so, nam v torek na sedežu občinske volilne komisije, kamor smo šli po podatke, še niso mogli dati nič oprijemljivega. Rekli so, da zadeve še niso uradne (zakon pravi, da morajo biti podatki znani šele jutri, 15. novembra, podobno kot za državne volitve) in zato spiska izvoljenih še ne moremo dobiti. Mimogrede: kolega v Nazarjah, ker so sicer res potekale volitve v samo tri svete krajevnih skupnosti, je seznam imel v rokah že dan po volitvah! Kako naprej? Vsi, ki so izvoljeni, bodo pre- Na volišče v Vinski gori je prišel tudi 90-letni Avgust Lesjak iz vasi Prelska in to peš. Volil je člane sveta krajevne skupnosti, ki sodi v Mestno občino Velenje in "izbiral" med kandidati za državni zbor v 4. volilnem okraju, občina Žalec. jeli potrdilo o izvolitvi, predsedniki volilnih komisij po krajevnih skupnostih pa bodo skladno z zakonom o lokalnih volitvah v 20-dneh sklicali novoizvoljene svete. Ti naj bi po novem letu že začeli delati. Še prej se bodo seveda prijateljsko sestali s tistimi, ki so v svetih krajevnih skupnostih delali do sedaj. Milena Krstič - Planine Fotografija: Lojze Ojsteršek. VSI OBJAVLJENIIZZIDI SO ZAENKRAT ŠE NEURADNI Sesti volilni okraj Mozirje - neposredno izvoljena Jakob Presečnik in Mirko Zamernik Šesti volilni okraj Mozirje 5. volilne enote obsega območje pet zgornjesavinjskih občin -Mozirje, Nazaije, Gornji Grad, Luče in Ljubno. Po preštetih glasovih po pošti je od 12.807 skupno vpisanih svoj glas oddalo 10.094 volilcev, kar pomeni 78,71 odstotno udeležbo v okraju. Neveljavnih glasov je bilo 367, veljavnih pa 9727. Na nedeljskih volitvah je z 32,76 odstotka premočno zmagala Slovenska ljudska stranka z Jakobom Presečnikom, ki je bil s 3.187 glasovi neposredno izvoljen v državni zbor. S 23,52 odstotki je druga Socialdemkratska stranka Slovenije z Mirkom Zamernikom, ki je bil prav tako neposredno izvoljen v slovenski parlament, volil- LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ti ALOJZ KOVŠE dipl. oec. MARKO VUČINA dipl. ing. arh. Iskrena hvala za najvišjo stopnjo zaupanja. ci pa so mu namenili 2.288 glasov. Na tretje mesto seje uvrstila LDS Liberalna demokracija Slovenije z Milanom Cajneijem, ki je z 20,41 odstotki prejel 1.985 glasov. Na četrtem mestu so daleč zadaj Slovenski krščanski demokrati, ki so z Ivanom Glušičem prejeli 752 ali 7,73 odstotka glasov. Demokratična stranka upokojencev Slovenije s Tonetom Resnikom je zbrala 4,53 odstotka ali 441 glasov in s tem prehitela Združeno listo socialnih demokratov, ki je z Jerico Mrzel na šestem mestu zbrala 342 ali 3,52 odstotka glasov. Nobena od ostalih strank ni presegla 1,5 odstotka glasov, večina med njimi pa se ni približala niti enemu samemu odstotku. V Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so torej po nedeljskih volitvah lahko zadovoljni. Najprej zaradi dejstva, da sta bila v državni zbor neposredno izvoljena Jakob Presečnik (SLS) in Mirko Zamernik (SDS). Oba sta župana. Jakob Presečnik v občini Mozirje in Mirko Zamernik v občini Luče. Kako bodo velik dobitek in obenem veliko izgubo nadomestili v obeh občinah, naj bi bilo jasno že v teh dneh. Prva predvidevanja kažejo na to, da bosta ostala nepoklicna župana; na podlagi občinskih statutov naj bi namreč v obeh občinah poiskali ustrezne kadrovske rešitve in se s tem tudi izognili volitvam novih županov. Drugič so zadovoljni še zaradi dejstva, da bosta imeli Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina v slovenskem parlamentu kar štiri poslance. Ob Jakobu Presečniku in Mirku Zamerniku bosta to še dr. Franc Zagožen (SLS) in dr. Jože Zagožen (SDS). Volilci pomenljivo namigujejo, da je Zgornjesavinjčanov in Zadrečanov v primerjavi z drugimi po številu res bolj malo, so pa zato dobro razporejeni. jp Mozirje-6 Velenje-7 Ve!enje~8 DeSUS 438 (4,51 %) 492 (4,14 %) 655 (5,44 %) DS 146 (1,5%) 199 (1,68 %) 107 (0,89 %) DEUS-LZS 0 0 0 KPS 0 0 0 KSU 22 (0,23 %) 73 (0,61 %) 65 (0,54 %) LDS 1982 (20,42 %) 3984 (33,55 %) 3158 (26,2 %) LS 67 (0,69 %) 61 (0,51 %) 49 (0,41 %) NSD :§*li 18(0,19%) 43 (0,36 %) 36 (0,30 %) NPS 0 o 0 NS o o 0 RZS 49 (0,5 %) 936 (7,8 %) 896 (7,4 %) SLS 3185 (32,8 %) 1559 (13,3 %) 2166 (17,99 %) SND 38 (0,39 %) 64 (0,54 %) 61 (0,51 %) SNS 131 (1,35%) 192 (1,62 %) 152 (1,26%) SOPS 118(1,22%) 112 (0,94%) 113(0,94%) SF 0 53 (0,45 %) 41 (0,34 %) SKD ......■ 746 (7,69 %) 825 (6,95 %) 1005 (8,35 %) SDS 2283 (23,53 %) 1572 (13,24 %) 2317 (19,24 %) SED 8 (0,08 %) 33 (0,28 %) 20 (0,17 %) ZL 342 (3,52 %) 1329 (11,19%) 936 (7,77 %) ZA 13 (0,13%) 40 (0,34 %) 56 (0,47 %) ZELENI 118 (1,22%) 308 (2,59 %) 209 (1,74 %) NK1 I 0 0 o NK2 0 0 0 NK3 ||||iH 0 0 0 1 hK i _________, : _________________________ Demokratična stranka upokojencev Demokrati Slovenije Domoljubna enotna upokojenska stranka Komunistična partija Slovenije Krščanska socialna unija Liberalna demokracija Slovenije Liberalna stranka Nacionalna stranka dela Naprje Slovenija Nova stranka Republikanska zveza Slovenije Slovenska ljudska stranka Slovenska nacionalna desnica Slovenska nacionalna stranka Slovenska obrtniško podjetniška stranka| Slovenski forum in deželni stranki Slovenski krščanski demokrati Socialdemokratska stranka Slovenije Stranka enakopravnik dežel Združena lista socialnih demokratov Zelena alternativa Slovenije Zeleni Slovenije Neodvisni kandidat: v 6. enoti: Za delo, poštenost in pravičnosti v 7. enoti: Dušan Ludvik Kolnik in skupina volilcev v 8. enoti: Anton Tonček Kos i II V senci državnih volitev - v Velenju tudi lokalne Volili svete krajevnih skupnosti in mestnih četrti VSI OBJAVLIEMI I Jakob Presečnik "Taksnega izida resnično nisem pričakoval" "Temeljito sem premislil preden sem se odločil za kandidaturo. Za "da" je prevesila zlasti ugotovitev, da še tako velika prizadevanja za razvoj ožjega območja ne morejo roditi sadov brez ustrezne državne podpore in brez zakonodaje, ki bi razvoj omogočala. To torej pomeni, da bom na predvsem na ta način lahko bistveno pripomogel k hitrejšemu razvoju celotne Zgornje Savinjske in Zadrečke doline na vseh področjih." Jakoba (Jaka) Presečnika zagotovo ni treba posebej predstavljati. Ne v Zgornji Savinjski in Zadrečki doline, prav tako ne v Šaleški, čedalje manj tudi v širšem okolju. Dovolj je namreč potrdil svoje sposobnosti in veliko voljo na prejšnjih delovnih mestih v Velenju in kasneje kot predsednik izvršnega sveta nekdanje skupne občine Mozirje, posebej neprecenljiv pa je njegov PRISPEVEK, zapisan z velikimi črkami brez slabe vesti, pri odpravljanju katastrofalnih posledic uničujoče poplave pred dobrimi šestimi leti. Dokaz dobrega dela je število glasov na volitvah, dobro delo se pač ne pozabi. Jaka Presečnik, poslej župan občine Mozirje in poslanec državnega zbora: "Izid volitev je povsem iskreno zame popolno presenečenje; realno nisem pričakoval, da bi lahko bil izvoljen. Vesel sem odstotka in števila glasov, moje delo torej ni bilo zaman. Čeprav je seveda res, da greš na volitve z dobrimi pričakovanji in namenom. Res je seveda še nekaj drugega, kar je še bolj pomembno: to je zame zlasti velika obveza, prav tako za stranko, ki stoji za mano in za skupnimi obljubami ter načrti." Glavni cilj Jakoba Presečnika je uresničitev nalog na področju infrastrukture, to so ceste, Pavličevo sedlo, dom za ostarele, pa vo-darstvo. "Zlasti za slednje se prispevki države po letu 1990 letno zmanjšujejo prav tako za šestkrat. Premagati moramo nesorazmerje med prestolnico, ki teh problemov nima in deželo. Prestolnica ima denar in z njim moč, prav tja pa se moramo prebiti. Nova sestava parlamenta to vsekakor obeta." JP Volitve v Državni zbor v občini Žalec Volili so in izvolili v 4. in 5. volilnem okraju Po še vedno neuradnih podatkih, brez preštetih glasov po pošti, je na nedeljskih volitvah v 4. volilnem okraju v 5. volilni enoti glasovalo 11050 volilnih upravičencev (od 15264, vpisanih v volilni imenik) ali 72,36%. Oddali so 10428 glasovnic, od tega je bilo neveljavnih 625. Daleč največ glasov je dobila Liberalna demokracija in njen kandidat Nikolaj Rožič. Zanj je glasovalo 2768 volilnih upravičencev ali 28,24%; Socialdemokratska stranka Slovenije in kandidatka stranke Romana Logarje s 1711 glasovi ali 17,45 % druga, na tretje mesto se je uvrstila Slovenska ljudska stranka s kandidatom Francom Zagožnom (1704 glasovi ali 17,38%); Slovenski krščanski demokrati s kandidatom Milanom Dobnik so s 1068 glasovi ali 10,89% četrti; na 5 mestu pa je Demokratična stranka upokojencev Slovenije s kandidatom Antonom Delakom. Tem je izrazilo naklonjenost 1068 vo-lilcev ali 10,89% Tako so volili krajani KS Galicija, Vinska gora, Ponikva pri Žalcu, Gotovlje, Šempeter v Savinjski dolini, Polzela, Vrbje, Andraž in Žalec. V petem okraju 5 volilne enote pa je od 15985 volilcev, vpisanih v volilni imenik, glasovalo 11909 volilnih upravičencev ali 74,49%. Oddali so 11908 glasovnic, od tega je bilo neveljavnih 648. Volilni upravičenci v KS Liboje, Petrovče, Griže, Šešče, Prebold, Trnava, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Tabor in Vransko so največ glasov prav tako namenili Liberalni demokraciji Slovenije in njenemu kandidatu Miranu Orožmu (3132 glasov ali 27,90%); na drugem mestu je Slovenska ljudska stranka in njen kandidat Ivan Dolinar s 2325 glasovi ali 20,71%; Socialdemokratska stranka Slovenije s kandidatom Ivan Borštner je tretja (zanjo je glasovalo 1836 volilnih upravičencev ali 16,36%); Slovenski krščanski demokrati s kandidatom Milanom Dobnikom so dobili 1254 glasov (11,17%), kar je zadoščalo za četrto mesto; Demokratična stranka upokojencev s kandidatom Francem Lenkom je s 1007 oddanimi glasovi (8,97%) peta. (tp) Kdo je kdo v Šoštanju? Uprava,to sem Jaz! Vroče litije, pa ne tiste, zaradi katerih mastne telefonske račune dobivajo nekateri uporabniki teh, ve se kakšnih, telefonskih storitev po vsej Sloveniji, ampak druge, ki s tem nimajo nič skupnega, so pa vseeno povezane s telefoni, so pred volitvami begale bodoče šoštanjske telefonske naročnike. In volivce, kajpada. Za dvom so najprej poskrbeli Zeleni. Ti so vsem, do 29. oktobra ugotovljenim 432-tim imenom, ki so s šoštanjskim županom podpisali po njihovem sporno pogodbo za vzpostavitev glavnega telefonskega priključka v Šoštanju in okolici, ter plačali 300 DEM kot samprispevek za pridobitev telefonskega priključka, poslali pismo. V njem jih seznanjajo, da naj bi župan sklenil s Telekomom za občino finančno škodljivo pogodbo. In ker so bile pred vrati volitve, so Zeleni k informaciji pristavili piskerček: župan Šoštanja vendarle kandidira za poslanca, zato, lepo prosim, predvidno z obkroževanjem! Potem je 4. novembra za pravo senzacijo, z demokracijo skregano in sporno, poskrbela Uprava občine Šoštanj. Ne z vsebino pisma, ki ga je poslala istim 432-tim bodočim naročnikom, in v katerem pojasnjuje, zakaj tistih 300 mark ter navaja, kdaj bodo telefoni, ampak zato, ker je v njem nadvse zanimiv in imeniten, krepko poudarjen stavek: "Tudi zato je vredno voliti župana občine dr. Bogdana Meniha v državni zbor." Dobesedno. Podpis: Uprava občine Šoštanj in še žig je pridodan, da se verodostojnost -Uprava to sem jaz,ja še potrdi. Mene pa že danes, bolj kot telefoni v Šoštanju, malo skrbi za zaposlene v tej upravi in za demokracijo na način "že videno". Kaj če, na kakšnih prihodnjih volitvah ... No, ja. No, ja. Milena Krstič - Planine Prvi klepet z novim poslancem iz Velenja Alojz Kovše v parlament neposredno Alojz Kovše, direktor Gorenja Trgovine, kandidat Liberalne demokracije Slovenije je v 7. volilnem okraju 5. volilne enote zbral več kot dovolj glasov, da se je v državni zbor uvrstil neposredno. Z 33,55 odstotka glasov v okraju se uvršča, če rezultate merimo športno, na približno 10. mesto med vsemi kandidati Liberalne demokracije Slovenije, ki so glasove za stranko nabirali v 88 volilnih enotah po vsej Sloveniji. V Velenju živi 18 let, sem se _ je preselil iz Vitanja, ko je svojo prvo službo dobil v Premogovniku Velenje. Zdaj je že 13 let zaposlen v Gorenju in nanj je zelo navezan. "Iskreno povedano, ne vem, kako bom brez Gorenja," je rekel ob pogovoru o njegovi dosedanji službi. Ko smo ga spraševali po prvih občutkih, tistih, neposredno po izvolitvi, je rekel čisto preprosto: "Ne vem, če boste verjeli, ampak nobenih posebnih občutkov ni bilo. Če 18 let delaš nenehno pod stresom v gospodarstvu, se mi zdi, da tudi take napete trenutke jemlješ drugače, ko bi jih sicer." Nedelja je bila zanj običajen dan. Zvečer je nameraval v kino, za predstavo ob 18. uri, na sporedu je bil Dan neodvisnosti, je že kupil vstopnico, pa ga je zmotil mobitel. Klical je poslovni partner, ki je bil na obisku v Sloveniji in z njim seje že čez nekaj trenutkov tudi srečal. Imela sta kar nekaj težav, ko sta po Velenju iskala odprto gostišče. Več sreče sta imela v Vinski Gori. Ob 21. uri seje odpravil na sedež stranke v Velenju in tam že kar kmalu zvedel, da izjemno dobro kaže. "Imeli smo se zelo prijetno do 2. ure zjutraj. Prvi, ki sem ga srečal, ko sem odhajal domov, je bil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, čestitala sva si... Kaj naj še rečem?" Potem je odgovoril še na nekaj čisto konkretnih vprašanj, na las podobnim tistim, ki jih je v teh dneh dobiva od vse povsod. Sprašujejo ga, tudi mi, zakaj se je odločil za kandidaturo. "Pri 40-tih letih starosti in 18 letih delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih začne človek razmišljati, daje treba sprejeti še kakšen nov izziv. Preprosto." Meni, da bo lahko za Velenje in svoje volivce v parlamentu tudi kaj storil? "Dva velika gospodarska subjekta sta tukaj - Gorenje in Premogovnik. Menim, da bom za Velenje naredil največ, če se bom zavzemal za takšne makroekonomske pogoje, ki bodo omogočali konkurenčnost našega gospodarstva, prijazen odnos do okolja, regionalen razvoj Slovenije in cenejšo državo." Milena Krstič - Planine Mirko Zamernik "Štiri leta so nam krojili usodo«." "Ko sem pred dobrimi štirimi leti pričel opozarjati na velike težave in nepravilnosti pri urejanju infrastrukture v naših krajih, so me mnogi spraševali zakaj pisarim po časopisih in se drugače izpostavljam, kaj imam od tega in ali se mi splača." Moj edini odgovor je bil, da bom tudi tako imel mirno vest pred seboj in otroki, da nisem zatiskal oči takrat, ko je bilo treba gledati, da sem poslušal, ko je bilo treba poslušati, in da sem govoril, ko je bilo treba govoriti. Nizkih udarcev takrat ni manjkalo, danes pa trdim, da se doslednost, načelnost in poštenost vedno izplačajo." Takšen je Mirko Zamernik, župan občine Luče, ki seje na državnozborskih volitvah neposredno uvrstil v parlament. Takšnega poznajo v Lučah, v ožji in čedalje širši okolici, še posebej po njegovem poklicnem županovanju od leta 1994. Predvsem seveda po res velikih dosežkih lučke občeine in njega osebno. V ponedeljek so bili mnogi v Lučah veseli in - žalostni. Veseli, ker je Mirko Zamernik uspel na volitvah -in žalostni, ker odhaja na mesto, ki so si ga vsi skupaj želeli. Kaj pa bodoči poslanec Mirko Zamernik? Seveda je zadovoljen ob uresničitvi visokega cilja, tudi za nadaljevanje svojega dela v občini Lučah bo kmalu poskrbel, za kandidaturo pa se je odločil zaradi: "Zaradi dejstva, da kljub vsem dosežkom nisem zadovoljen z razmerjem države do celotne naše doline, saj nas prevečkrat obravnava kot kakšnega nebodiga-treba. Razlog je tudi v tem, da sem kot župan prišel do meje, ko nisem mogel več naprej. Prav zaradi nemoči župana manjše občine me je država sama prisilila v kandidaturo. Dokaz za to "prisilo" so tudi številni župani ostalih slovenskih občin, ^^^^^^ ki so kandidirali in uspeli. In -| vesel sem, da bomo v parla- mentu kar štirje poslanci iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. To lahko pomeni marsikaj." JP Občina Nazarje • novi sveti KS Hkrati z državnozborskimi volitvami so v treh krajevnih skupnostih občine Nazarje izvedli tudi volitve novih svetov in neposredno tudi njihovih predsednikov. V krajevni skupnosti Nazarje je svoj glas za osem članov sveta in predsednika oddalo 786 volilnih upravičencev od skupno 976, ali 80,5 odstotka. Svet bo poslej vodil Matej Pečovnik, člani pa so Stanko Kotnik, Janez Štiglic, Herman Remic, Aleksander Klemše, Roman Goltnik, Janez Klopčič, Stane Ramšak in Hedvika Planovšek. V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti je od 540 volilo 422 upravičencev, ali 78 odstotkov. Za predsednika je bil izvoljen Franjo Remic, za člane pa Dore Slapnik, Martina Zakrajšek, Božo Govek, Adi Govek, Anton Slapnik, Franc Praznik, Janez Zabreznik in Stanislav Bastelj. V najmlajši krajevni skupnosti Kokarje je svojo voljo izreklo 307 upravičencev od skupno 412, kar pomeni 74,5 odstotkov, volili pa so šest članov in predsednika sveta. Predsednik je Peter Koren, člani pa Marko Pečnik, Franc Bastelj, Franc Matko, Stanko Flere, Miran Lever in Alojz Kokovnik. Zanimivo je, da na volitvah niso mogli sodelovati kandidati Slovenskih krščanskih demokratov. Stranka je namreč občinski volilni komisiji kandidature posredovala prepozno, odločitev komisije je s sklepom potrdil tudi občinski svet, takšni pa sta bili tudi razsodbi vrhovnega in ustavnega sodišča, kamor se je stranka pritožila. jp S slavnostne seje Sveta občine Šmartno ob Paki "Tu živimo ljudje s skupnimi cilji!" 7. M a rt i nov praznik v Šmartnem ob Paki Dogajalo se je na Martinovo ... Z nekaterimi pridobitvami, kulturnimi ter zabavnimi prireditvami so v minulih dneh v občini Šmartno ob Paki že zaznamovali prvi občinski praznik. V ponedeljek zvečer, na sam dan praznika (11. novembra), pa so k praznovanju dodali še en kamenček v mozaiku svečanih dogodkov. Najprej so v avli tamkajšnjega kulturnega doma odprli razstavo lepih obrti (pripravila jo je Območna obrtna zbornica Velenje), nato so se v dvorani zbrali še na slavnostni seji šmarškega občinskega sveta, na kateri so predstavili nova simbola občine ter prvič podelili priznanja župana. Poleg svetnikov so se je med drugim udeležili še župani in predsedniki Svetov občin Velenje, Šoštanj in Mozirje ter predstavniki večjih podjetij v Šaleški dolini. Slavnostni govornik, predsednik Sveta občine Šmartno ob Paki Bojan Kladnik, je v svojem govoru poudaril, da bo ta dan gotovo zapisan v zgodovini novo nastale občine, čeprav je kraj prvič omenjen že leta 1262 in je tu v ^.stoletju že bil sedež samostojne občine. Šmartno ob Paki je bilo zaradi svoje lege v preteklosti pomembno stičišče, vendar je z izgradnjo cest to vlogo izgubljalo. Kljub temu so tu našla svojo priložnost nekatera podjetja in obrtniki, ki so in še sooblikujejo razvoj gospo- darstva v sedanji občini. Tudi v prihodnje bodo morali nositi del bremena. Najbrž v večji meri kot doslej drobno gospodarstvo, ker večja industrija v občini paškega kota nifna možnosti za svoj razvoj. Za uresničitev tega cilja pa bodo morali v občini čimprej dokončati prostorsko ureditvene načrte. Veliko dela jih čaka še v skrbi za društva, na področju družbenih dejavnosti. "Nekatere otroške bolezni smo že preboleli, veliko pa bomo morali še storiti, da bo občina preživela, postala trdnejša in samostojna. Za to bosta potrebna razumevanje in strpnost." Bojan Kladnik je izrazil tudi prepričanje, da formalna razdelitev stare občine na tri nove ni prinesla odtujevanja drug od drugega, ampak da gotovo obstajajo skupni interesi za reševanje življenjsko pomembnih zadev. "Na nas samih pa je, da lastne probleme in želje pobliže pogledamo. Čas bo pokazal, ali smo jih dovolj zreli, razumni in sposobni reševati, biti povezani navznoter in navzven Dobitniki priznanj župana občine: Kulturno društvo Šmartno ob Paki za 90 letnico dejavnosti - priznanje je v imenu vseh sekcij prevzel predsednik društva Martin Hrastnik (prvi z leve), Ivanu Rakunu pa je v roke segla tudi predstavnica ženske veteranske skupine CD Šmartno ob Paki Anica Duh (tretja z leve) Po slavnostni seji so pri vhodu v prostore občine slovesno dvignili občinsko zastavo, na drog sta jo pripela Bojan Kladnik in Ivan Rakun. kljub svoji različnosti." Po Kladnikovih besedah iz izkušenj vedo, da bodo morali prihodnost ustvarjati skupaj predvsem sami. "Prepričan sem, da tu živimo ljudje s skupnimi cilji. Poznamo jih in po svojih močeh jih bomo poskušali v dobro vseh nas tudi uresničiti," je še poudaril. Zupan Ivan Rakun je nato podelil priznanja kulturnemu društvu ob 90-letnici njegove dejavnosti v kraju ter ženski veteranski desetini GD Šmartno ob Paki za številne tekmovalne uspehe v zadnjih dveh letih. Po kulturnem programu, ki so ga med drugim pripravili člani kvarteta saksofonov velenjske glasbene šole, domači moški pevski zbor in mlada plesna para, so pred vhodom v občinske prostore opravili še svečan dvig zastave. Na drog sta jo pripela vodilna občinska moža Bojan Kladnik in Ivan Rakun. Kljub dežju se je tega slovesnega trenutka udeležilo precej občanov. ■ (tp) Že sedmo leto zapored so dnevi od petka do nedelje, prejšnji teden, v Šmartnem ob Paki minili v znamenju praznovanja Martinovega praznika. Tudi tokrat so za dogajanje v središču kraja in na sedežu podjetja Era Vino (pokrovitelj praznika) poskrbeli člani šmarškega turističnega društva. Seveda ob sodelovanju nekaterih drugih društev v občini. Glede na to, da so hkrati v paškem kotu obeležili v teh dneh tudi prvi občinski praznik, so bile za razliko od prireditev prejšnjih let letošnje spremljevalnega značaja. Šaleški likovniki, tokrat se jih je odzvalo vabilu približno 20, so tudi letos pridno ustvarjali na terenu. Razstavo njihovih stvaritev so odprli v ponedeljek v avli šmarškega kulturnega doma. Dogajalo se torej nekaj je, mnenja v naslednjih dneh pa bodo zgovoren pokazatelj, kaj je bilo za koga zanimo oziroma sprejemljivo. ■ (tp) Na koncertu Prifarskih muzikantov so obiskovalci slišali vrsto že pozabljenih ljudskih pesmi Nastop Vilija Resnika je bil bolj nastop šmarških karaok Mošt je krstil v vino član Slovenskega ljudskega gledališča Celje Miro Podjed. Člani domačega pevskega zbora so zapeli nekaj dogodku primernih pesmi, mlado vino pa za razpoloženje. (pripravljene za Martinov sejem), nepogrešljivi člani Društva šaleških likovnikov s svojo slikarsko kolonijo, le odziv dveh vaških skupnosti za prikaz starih običajev ter zelo kakovosten večerni koncert Prifarskih muzikantov iz Kostela na Kočevskem Tako kot vedno doslej, je bilo predavanje o negi letošnjega sedaj že vina v prostorih jedilnice Era Vino dobro obiskano. Tudi krst mošta v vino. Sobotno dopoldne so poleg sejmarjev zaznamovali domači folkloristi, popoldne pa pevec Vili Resnik, ki so mu organizatorji z obiskom pri zdravniku "pomagali", daje "prišel" do malo glasu. Zato je dal Vili tokrat bolj priložnost pevcem iz vrst obiskovalcev, med katerimi se je prvič v vlogi pevca predstavil šmarški župan Ivo Rakun. Njegova pesem En hribček bom kupil (pomagala sta mo jo zapeti tudi njegova sinova) je - po mnenju nekaterih glasnih komentatorjev - predstavljala razpoloženje dalj časa trajajočega pogovora s šoštanjskim županom dr. Bogdanom Menihom. Skromno zaseden stojnice pa so zaokrožili nedeljski dan Martinovega praznika. Brez vina ni Martina. Brez "šankov", ki so bili najbolj obiskani, ne Martinovega sejma. Nov zakon in pravilnik o vrtcih prinašata spremembe Večine staršev nove cene ne bodo udarile po žepu S septembrom se je pričelo novo leto tudi v VVZ Velenje, ki se bo po novem imenoval Vrtec Velenje, saj čakajo na nov ustanovitveni akt. Vpis je bil letos nenavadno dober. Sprejeli so skoraj toliko otrok, kot je bilo malih šolarjev, ki so se poslovili. Ker pa so to mlajši otroci, so morali narediti še dva nova oddelka. Trenutno imajo okoli 1400 varovancev, kakšen dan več, kakšen dan manj. Starši vseh teh bodo od septembra dalje plačevali prispevek za varstvo malčkov po novem Zakonu in pravilniku o vrtcih. In o vsem tem smo se pogovarjali z ravnateljico Vrtca Velenje Metko Čas. - Nov pravilnik o višini prispevka staršev naj bi bil po zagotovilih zakonodajalca predvsem bolj pravičen. Starši so morali do konca meseca oktobra oddati nove vloge, v katerih so dokazali višino dohodkov družine, ki bodo podlaga za izračun prispevka staršev. Po novem naj bi bili ti razdeljeni v devet plačilnih razredov. Sedaj starši plačujejo akontacije, zato jih zagotovo zanima, kdaj lahko pričakujejo dokončne cene po novem. Metka Čas: "V mesecu avgustu je začel veljati pravilnik, ki je nastal na osnovi Zakona o vrtcih; ta pa je bil sprejet že marca. Pravilnik prinaša kar precej novosti. Doslej so naši starši plačevali tudi na osnovi svojih dogodkov, zato so bili njihovi prispevki različni, moram pa povedati, da so bili po Sloveniji zelo različni. Velenje je imelo enega nižjih prispevkov, zato bo morda ta pravilnik pri nas prinesel več sprememb kot drugje. Morda ne bo prinesel toliko izboljšanja za starše kot po drugih vrtcih, kjer so starši že prej plačevali več." - Nam lahko poveste še kaj več o novih višinah prispevkov staršev, kaj bolj konkretnega? Metka Čas: "V mesecu septembru so velenjski svetniki na seji potrdili ekonomsko ceno v Vrtcih. Ta je različna glede na starost otrok in na čas, ki ga preživijo v vrtcu. Tri različne cene bodo za vsako starostno obdobje; za 6-9 urni celodnevni program, za 4-6 urni poldnevni program in krajši program, ki smo ga prej imenovali Cicibanove urice. Mogoče bi za primerjavo povedala najvišjo ceno. Ta je povprečno 31 tisoč tolarjev za otroka. To je cena za 9 urni program za najmlajše otroke. Cena hrane je tu vračunana povprečno, če bi otrok imel vse obiske, bi morda bila še nekoliko višja. Vendar je to ekonomska cena, to ni prispevek staršev." - Koliko od tega bo prispevek staršev? Metka Čas: "Nekateri starši, predvsem tisti, ki prejemajo socialno varstvene pomoči (denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, o.p. avtorice), bodo imeli varstvo povsem brezplačno, česar do sedaj ni bilo. Najnižji prispevek je bila sedaj cena prehrane, kar je bilo 4 do 5 tisočakov. Potem pa so lestvice, devet različnih je; gibljejo se od 15 do 85 odstotkov ekonomske cene. Poleg tega lahko starši med letom, če se jim spremeni višina dohodkov, vložijo novo Ravnateljica VVZ Velenje Metka Čas vlogo in takoj jim bomo obračunali novo višino prispevka." - Rok za oddajo novih vlog staršev je sicer šele potekel, vseeno me zanima, ali že ste že naredili nove izračune. Metka Čas: "Vseh podatkov še nimamo. Naše delavke so izračune sicer pripravile, vendar morajo podatke še računalniško obdelati. Večina staršev pa bo, kot kaže, plačevala od 30 in 60 odstotkov celotne cene programa. Mislim, da za večino staršev ne bo prav velike razlike od prejšnjega leta." - Glede na to, da sedaj plačujejo akontacije, me zanima, kdaj bo potrebno poravnati razliko? Metka Čas: "Glede na to. da so starši dosedaj plačevali akontativno, bi mi morali po zakonu že v mesecu novembru narediti poračune. Ker pa je mestni svet sprejel odločitev, da bi bili pripravljeni kot občina več prispevati staršem in da bi ugotovili šele po izračunu, ali to prinaša za občino Velenje večji strošek kot doslej, smo se odločili, da bomo akontativno izračunavali toliko časa, da se bo natačno vedelo, kaj prinaša novi izračun za proračun. Če se bo izkazalo, da bi sredstva, ki so bila za letošnje leto planirana, to dopuščala, bi vsem staršem za eno lestvico znižali plačilo. Ko bomo to vedeli, bomo tudi obvestili starše, verjetno pa bodo do konca leta plačevali še akontacije." Za informacijo staršem pa še nekaj novosti, ki jih prinašata nov pravilnik in zakon. Po prejšnjem pravilniku so starši, če je bil otrok ves mesec odsoten, plačali le 20 % cene varstva. Manj so plačevali tudi, če so recimo za 2 meseca rezervirali mesto v vrtcu, pa tudi med počitnicami. Nov pravilnik žal o vsem tem ne daje napotkov, zato, dokler ne dobijo natančnih navodil iz Ministrstva za družino, tega ne morejo obračunavati. Vsi otroci samostojnih podjetnikov (SP) bodo takoj uvrščeni v 6. razred, kar pomeni, da bodo plačevali 60% ekonomske cene varstva. Izjeme bodo tisti, ki bodo lahko dokazali, daje njihovo materialno stanje nižje, pri tem pa se upošteva vse njihovo premoženje. Zakon o vrtcih prinaša ugodnost za starše, ki imajo v vrtcu dva otroka. Prvi otrok bo namreč razvršče za en razred nižje, kot bo pokazal izračun, kar pomeni prihranek. Novo je tudi to, da bodo za vse "stare" varovance, ki bodo po novem plačevali več kot so doslej, povišanje izvedli postopno. Po 10 % se jim bo cena dvignila še letos, potem pa marca in septembra prihodnje leto, na izračunano pa naj bi "prišla" marca Ž98. Novovpisani malčki teh ugodnosti ne bodo imeli. ■ Bojana Špegel Tudi samozdravljanje zahteva osveščenost in poznavanje zdravil! Ža nasvet vprašajte farmacevta! Tradicionalna vloga lekarne je oskrba z učinkovitimi, varnimi in kakovostnimi zdravili, pri čemer je posebno pomembna pravilna uporaba teh. Pri tem se pojavlja nov pojem- "farmacevtska oskrba ", ki se je rodil v želji, da bi dosegli čim bolj varno uporabo zdravil. Izraža skrb za bolnika, ki je s svojo boleznijo postavljen v središče. V Lekarni Velenje se s tem področjem veliko ukvarjajo. Magda Zimic, dipl. ing. farmacije pravi, da iz čisto preprostega razloga. "Številne raziskave po vsem svetu so pokazale, da le približno polovica bolnikov upošteva navodila o jemanju zdravil. Druga polovica jih jemlje bodisi v premajhni, bodisi v preveliki dozi, ob nepravem času ali sploh ne, ker jih je strah stranskih učinkov, nekateri pa na zdravilo preprosto pozabijo," pravi Magda Zimic. "Če se pojavijo stranski učinki, nekateri prenehajo z jemanjem zdravila namesto, da bi se posvetovali z zdravnikom ali farmacevtom. Zaradi takih napak se bolezen slabša, zdravljenje podaljšuje, posledice pa so lahko še bolj usodne. Prav tu pa lahko farmacevt s svojim znanjem veliko pripomore k učinkovitejšemu zdravljenju," pravi Magda Zimic. Za različne bolezni in zdravstvene težave so na voljo različna zdravila, ki se med seboj razlikujejo. Z nekaterimi bolezen pozdravimo, z drugimi lajšamo težave, zaustavimo nadaljni razvoj bolezni ali pa nadoknadimo tisto, kar organizmu primanjkuje. "Ni tako redko, da se v primerih, ko je obolenje lažje, skušamo zdraviti sami. Samozdravljenje pa zahteva dobro osveščenost in poznavanje zdravil, ki jih v ta namen uporabljamo. Zato seje potrebno s farmacevtom posvetovati, še posebej, če sami dodajamo zdravilo, ki smo ga kupili brez recepta tistim zdravilom, ki nam jih je predpisal zdravnik. Vedeti moramo, da se z uporabo več zdravil hkrati lahko poveča možnost nezaželjenih učinkov in škodljivih medsebojnih vplivov. Obvezno pa morate vprašati za doziranje tistih zdravil, kijih kupujete za dojenčke, majhne otroke, nosečnice in doječe matere." Seznam zdravil, ki je na Magda Zimic, dipl. ing. farm. :"Izdaja zdravil je šele začetek in ne konec zdravljenja. Tu pa lahko farmacevt s svojim znanjem pripomore k učinkovitejšemu zdravljenju." voljo brez zdravniškega recepta, seje povečal, povečuje se tudi število pomožnih zdravil, kar farmacevtom nalaga več svetovalnega dela. Bolnik želi in pričakuje, da bo v lekarni zvedel, kako bo zdravilo delovalo, koliko časa naj ga uporablja, če uživa več zdravil hkrati tudi njihov medsebojni učinek. "Dosedanja opremljenost prostora za izdajo zdravil ni dajala veliko možnosti za temeljit pogovor in posebna navodila uporabnikom. V času, ko lekarna dopolnjuje svojo vlogo, spreminja tudi svojo podobo. V Velenju smo uvedli nekaj novosti, ki bodo pripomogli lažjemu sporazumevanju in posvetovanju uporabnikov s farmacevti," pravi Magda Zimic in to so najbrž opazili že mnogi obiskovalci. Z novo ureditvijo pulta za izdajo zdravil (brez steklene pregrade) je omogočen bolj neposreden stik, pripravili pa so tudi poseben prostor za svetovanje, ki je primerno označen in omogoča zaupen pogovor, tudi prikaz uporabe različnih ortopedskih pripomočkov. "O zdravilu, ki ga predpiše zdravnik, lahko poiščete dodatne informacije. Navodila o tem, kolikokrat vzeti zdravilo, so včasih premalo, tista na lističu v škatljici z zdravili, pa največkrat preveč strokovna. Lahko pa se z nami posvetujete tudi po telefonu, saj vemo, da se marsikatero vprašanje porodi šele takrat, ko kakšno zdravilo ali pripomoček začnemo uporabljati." V lekarni so prepričani, da bodo z večjim sodelovanjem omogočili varnejše in učinkovitejše uživanje zdravil ter uporabo sredstev, ki služijo zdravju, uporabniki pa lahko to samo pozdravimo. ■ Milena Krstič - Planine ZKO Velenje jutri vabi v Dom kulture Večer sodobnega plesa Velenju že nekaj let sodobni ples pridobiva vse več simpatizerjev, pa ne le pasivnih, tudi tistih, ki se z njim resno ukvarjajo. Mladi se v različne plesne šole in skupine vključujejo že v rosnih letih, tu pa je tudi nekaj že "veteranskih" skupin, ki niso znane le v ožjem prostoru. Na jutrišnjem vsakoletnem "Večeru sodobnega plesa" se bodo predstavile številne velenjske plesne skupine in posamezniki. Večer se bo v Domu kulture pričel ob 19.00 uri, na njem pa se bodo predstavile skupine Media in Arabesko (te delujejo v okvitu ZKO Velenje), Plesni teater IN, ki ga vodi Nina Mavec ter skupina Oddelka za sodobni ples pri velenjski Glasbeni šoli. Z avtorskimi plesi se bodo predstavile Katarina Kovačevič, Tanja Pavič, Adna Ajšič, Nika Jamnikar in Urška Vučina. Zagotovo bo čisto poseben dogodek večera nastop mlade plesne skupine Et cetera, ki se je z avtorskim plesom, zgodbi štirih žensk, premier-no že predstavila ob otvoritvi velenjskega mladinskega centra, z dvema nastopoma navdušila na letošnjih Študentskih kulturnih dnevih v Ljubljani, kmalu pa odhajajo na gostovanje v Prago. Vstopnice bodo veljale 400 SIT, za dijake in študente pa 250 SIT. Vabljeni na vsakoletni prikaz sodobnega plesa Velenjčank in Velenjčanov! ■ bš Tokrat se ne bodo predstavile le skupine, ki delujejo v okviru ZKO Mladi raziskovalki Katarina Ročnik in Lilijana Urlep Sanela Pavič, Magda Frohiichova in Igor Jonko i * I "Zanimalo naju je in ..." Ali veste, da v letih 1857, 1900 in 1930 v družinah v Zavodnjah in Šentvidu ni bilo družine, ki ne bi imela Marije? Da do nezakonskih mater družba v omenjenih letih sploh ni bila tako stroga, kot so predstavljali nekateri? Da so se žene v stvari so stekle. Ja, je bilo kar zahtevno. Veliko časa vzame takšna "reč". Da se nista trudili zaman, sta spoznali že ob koncu izdelane naloge. Ko pa sta na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije (prejšnji mesec) zanjo prejeli 2. na- mnogih primerih poročale z vdovci, ker praktično drugih možnosti niso imele? Da so imeli veliko otrok v bogatih in ne v revnih družinah? Da je bila povprečna starost nezakonske matere 26 let? Do vseh teh spoznanj sta prišli učenki danes 4. letnika velenjske gimnazije Katarina Ročnik in Lilijana Urlep. Predstavili sta jih v raziskovalni nalogi z naslovom Družina v Zavodnjah in Šentvidu na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Izdelali sta jo v minulem šolskem letu v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Do zanimivosti sta se "dokopali" z malo dela na terenu (v Zavodnjah in Šentvidu, od koder sta doma), predvsem pa pri prebiranju tako imenovanih Zapiskih duš - družinskih knjig iz zgoraj zapisanih let), z obdelavo statističnih podatkov in s pomočjo posebej prirejenega računalniškega programa. "Nisva novinki v tem gibanju. Ze v 2. letniku sva pomagali pri raziskovalni nalogi Cerkvena umetnost v Šaleški dolini. Ob koncu te naloge naju je mentorica Koroščeva spodbujala, naj narediva še kaj. Ker so naju zanimale družine, sva potem prijavili to nalogo, za mentorstvo poprosili mag. Jožeta Hudalesa in Katarina Ročnik: "Dobljene podatke sva predstavili v obliki diagramov, jih komentirali in primerjali s podatki iz nekaterih najnovejših raziskav s tega področja. " grado, sta bili v prej zapisano trditev še toliko bolj prepričani. Z veseljem bi bili tudi letos radi med mladimi raziskovalci, ker ju zanima še marsikaj. A, pred vrati je matura. Pridobljene izkušnje bosta tako s pridom uporabili kje drugje. Morda pri nadaljnjem študiju. Katarino namreč zanima krajinska arhitektura, Lilijana pa bi bila rada profesorica zgodovine. Čestitke csem, ki so se trudili in veliko uspeha tudi v prihodnje! 2. nagrada za "družino na prelomu" Lilijana Urlep: "Prišli sva tudi do takih spoznanj, ki so znane teorije na tem področju obrnile na glavo." Mentor mag. Jože Hudales je bil mladim raziskovalcem Gimnazije Šolskega centra Velenje: Saneli, Igorju, Magdi ter Katarini in Lilijani v veliko pomoč Izjemen uspeh, ki so na ga XXX. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije prejšnji mesec dosegli mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, so z 2. mestom dopolnili velenjski gimnazijci Sanela Pavič, Magda Frohiichova in Igor Jonko, in sicer za nalogo Družina v Šoštanju na prelomu 20.stoletja. Izdelali sojo pod mentorskim vodstvom mag. Jožeta Hudalesa. Igor Jonko nam j,e ob tej priložnosti povedal, da so se pri obdelavi in analizi družine v Šoštanju, popisane v tako iemno-vanih Zapisnikih duš - družinskih knjigah iz let 1890 -1926, "dokopali" do zanimih spoznanj. Nekatera med njimi so ovrgla teorije o delu in življenju družin, ki so jih poznali pred tem. "Več sodobnosti so pričakovali pri položaju žensk, v odnosih moških do žensk, pri opravljanju porodov, odpravljanju nezaželjenega plodu,... Nič več nam ni tudi tuje spoznanje, daje bilo v družinah v okolici mest Šoštanj in Velenje manj otrok kot v mestnih družinah, kar je menda posebnost v Sloveniji." Približno 2 leti so namenili pozornost tej raziskovalni nalogi. Najprej sta se je "pod-stopili" Magda in Sanela. Ko je prva odšla nazaj na Slovaško, od koder je prišla na velenjsko gimnazijo, seje Saneli pridružil Igor. Ni bilo enostavno, pa tudi ne pretežko, saj jima je njun mentor pri tem pridno pomagal. Nagrade v Ljubljani nista pričakovala, zato sta je toliko bolj vesela, sta še povedala. ' Oba sta se odločila, da bosta tudi letos sodelovala v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Le da bo tokrat Igor "vzel pod drobnogled" nacionalizacijo v Šaleški dolini, Sanela pa bo raziskovala na sociološkem področju. Zanimajo jo samoumori na splošno, v Velenju, in če ji bo dopuščal čas, še med srednješolci. Obema in seveda njunemu mentorju čestitamo ter želimo uspešno delo tudi pri raziskovanju tokrat izbranih tem. Igor Jonko: "Priključil sem se pri drugem delu naloge. Bilo je zanimivo." Sanela Pavič: " Za raziskovanje o družinah me je spodbudilo predavanje mentorja Jožeta Hudalesa. Ni bilo lahko, zelo veliko je bilo za to potrebnega časa." ■ (tp) Minister dr. Slavko Gaber se je po prerezanju traku pomudil med "novopečenimi" računalničarji. OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki Dočakali težko pričakovani dan Vsaj 2 leti so učitelji in učenci na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki težko čakali na dan, ko bodo predali svojemu namenu novo računalniško učilnico. Dočakali so ga minuli petek. 8. november bo tako zapisan v njihovi šolski kroniki kot dan začetka odpravljanja računalniške nepismenosti. Otvoritveni trak je prerezal republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, slovesnosti pa so se poleg vodstva občine udeležili še šmarški svetniki in tudi nekateri starši. Nevenka Hofer, ravnateljica šole, je zbranim opisala zanimivo in dolgo pot do pridobitve. "Ni bila lahka, ker nismo imeli ne dovolj denarja, na začetku pa tudi ne prostora. Ko smo tega s preureditvijo kabinetov našli, smo pridno varčevali in pisali prošnje na najrazličnejše naslove. Prisluhnili so nam na občini Šmartno ob Paki, na Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije, odzvali so se (sicer skromneje kot smo pričakovali) tudi nekateri starši. 4 milijone 300 tisoč tolarjev je veljala naložba, od tega sta polovico prispevala ministrstvo in občina, pre- ostalo so bila sredstva šola. To je bil velik zalogaj in ponosni smo, da smo ga ob razumevanju nekaterih lahko uresničili." Ob tej priložnosti se je zahvalila vsem, ki so jim pomagali. Tudi Alojzu Kovšetu ter Marku Vučina, ki sta del denarja, predvidenega za njuno volilno kampanjo v Državni zbor, namenila za nakup računalniške opreme. Dr. Slavko Gaber je ob čestitki za pridobitev izrazil prepričanje, da bo delo z računalniki hitro navdušilo učence in učitelje na vseh področjih, kjer je njihova uporaba pri uvajanju metod sodobnega pouka mogoča. Po besedah Nevenke Hofer, bodo v računalniški učilnici takoj začeli delo krožkarji, do konca leta pa naj bi se za računalniško opismenjevanje usposobili tudi učitelji in ta sodoben učni pripomoček vključili pri pouku, kjer je pač to mogoče. Prisrčen kulturni program so v sodelovanju z učenci šole, šolskim otroškim pevskim zborom pripravili nekdanji člani otroške skupine šmarškega Gledališča pod kozolcem. ■ (tp) Velenjski gimnazijci uspesni se v Ljubljani Želje prerasle v nagrajeno nalogo Jezikovna sredstva za prepričevanje in utemeljevanje v umetnostnih besedilih je naslov raziskovalne naloge, katere avtorji so: Nina Miklavžina, Jure Stopar, Dejan Caglič in Andreja Kumer (vsi dijaki Gimnazije Šolskega centra Velenje) ter mentorica mag. Sonja Hudej. Nalogi so recenzenti že na medobčinskem gibanju prisodili največ točk, na republiškem srečanju mladih raziskovalcev, bilo je sredi prejšnjega meseca v Ljubljani, pa je bila naloga prav tako nagrajena in izpostavljena. Za vsemi znanimi dejstvi se skriva trdo in leto dni trajajoče delo. Nina, Jure, Dejan in Andreja so danes seveda veseli, da so breme zmogli. Priznajo, da so se zadeve lotili po naključju, bolj zaradi mature, niso pa vedeli, kaj jih čaka. "Najbolj intenziven predmet minulega šolskega leta je bil to za nas," so povedali. Mentorica Sonja Hudej je njihovo komentar obrazložila: "Imeli so več idej, kaj bodo počeli. Razmišljala sem le o določenem delu s tega področja, sami pa so poleg besed vzeli "pod drobnogled" še kretnje, mimiko, vse so hoteli. Njihove želje je bilo kar težko omejiti." Kaj so pravzaprav počeli? Raziskovali so "besediloslovne vidike argumentacije utemeljevanja". Proučevati so torej besedila (monološka in dialoška, pisna in govorna), pri čemer so jih najbolj zanimali načini argumentiranja, strategije in taktike prepričevanja naslovnika. To področje je, po mnenju mladih raziskovalcev, besediloslovno slabo raziskano, njih same pa je najbolj zanimalo. Tudi zato, ker so stvari uporabne v vsakdanjem življenju v mnogih poklicih. "Retorike in argumentacije v učnem programu ni, prenašanje spoznanja, s katerim si bo mogoče pomagati pri analizi (razumevanju) in tvorbi (produkciji) besedil, pa so naš prispevek k splošnemu izboljšanju komunikacije. Hkrati je to lahko tudi metodični pripomoček pri uresničevanju ciljev pouka." Kako so delali? Najprej vsak zase, pri "finalizaciji" pa vsi skupaj. Za začetek so morali prebrati ogromno gradiva - od Aristotela praktično do današnjih dni. Po proučitvi domačih in tujih spoznanj o argumentaciji ter medijih so s pomočjo besediloslovne analize interpretirali nekaj vzorcev besedil. Na koncu pa so sistematično in tipološko razvrstili spoznanja in nakazali možnosti nadaljnjih raziskav. Zapletena zadeva, vsaj tako, kot je - po mnenju nekaterih - slovenski jezik. Nina, Jure, Dejan in Andreja so nam še povedali, da so zaradi večjih šolskih obveznosti tik pred koncem skorajda obupali in hoteli zadevo preložili za eno leto. Jure pa je vztrajal in ... Danes ugotavljalo, da seje izplačalo. Trud je poplačan, ker so bogatejši za izkušnje, zaradi znanja, ki ga drugi njihovi sošolci nimajo, zaradi... in na koncu tudi zaradi priznanj. "Bili smo, skupaj z mentorico, ki nam je vseskozi "vlekla rdečo nit", uigran tim. Na Šolskem centru so nam šli na roko direktor Centra, ravnatelj Gimnazije, učiteljski zbor, kar nam je raziskovalno delo precej olajšalo. Res pa je, da smo tudi sami dali vse od sebe." V gibanje se niso vključili zaradi nagrade, tudi v Ljubljano niso odšli zato. Pomembne so jim bile izkušnje. Nabrali so si jih. Zaradi zrelostnega izpita ob koncu 4.1etnika jih v letošnjem gibanju ti mladi raziskovalci ne bodo uporabili. Jih bodo pa zagotovo s pridom na nadaljnji življenjski poti. Da bi bili pri tem tako uspešni, kot so bili pri nalogi, pa so želje našega uredništva. ■ (tp) Koliko truda, znanja, volje, iznajdljivosti, časa je bilo potrebnega za nalogo z jezikoslovnega področja, katere vrednost so priznali tudi priznani slovenski jezikoslovci, vedo le oni: Nina Miklavžina, Jure Stopar, Andreja Kumer, Dejan Caglič in mag. Sonja Hudej. * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Radijcem čas hitreje teče Vas zanima v kaj z nasmehom Mona Lise zre direktor Našega časa, d.o.o. Boris Zakošek? Ugibajte! Doživeli smo Martina, volitve, prvi praznik občine Šmartno ob Paki in zdaj smo pred doživljanjem še ostanka meseca novembra in potem decembra in potem januarja ... Ne vem, ali sem vam že kdaj povedala, a pri radijskem in časopisnem delu teče ura veliko hitreje kot običajno. Ves čas si v stiski s časom in iskanjem tistih, ki bi imeli kaj povedati poslušalcu. In ko jih ne dobiš pravi čas, ko iščeš podatke, ko te pošiljajo sem in tja bi včasih... Pri nas je vedno gneča, tudi ko gneče ni in vse bolj podobni postajamo eni od trgovin, kjer čakaš v vrsti, če tudi si v njej sam! Vedno, ko veliko delamo in projekt zaključimo, si rečemo, no zdaj bo pa nekaj časa mir, bo šlo bolj počasi, bolj umirjeno. Pa mislite, da gre res? Kje pa! Se že najdejo nove stvari in novi projekti. Zato smo konec tedna družno zavidali Stanetu Vovku, ki se je z rokometaši podal v Luxemburg. Ne zato, ker mu tega ne bi privoščili, saj si to zasluži, kolikor sobotnih in nedeljskih popoldnevov žrtvuje za šport, ampak zato, ker si je lahko privoščil razkošje, da ni mislil na nič! Če si ga ni, potem... Potem mu ni pomoči. Peter Rihtarič - Pec in Boris Zakošek, eden slavni oblikovalec, drugi pa direktor in velik ljubitelj novosti, sta si omislila novo "mašino". Menda bomo spet korak naprej, v kar ne dvomimo. Tisti, ki se na novosti ne spoznamo kaj prida, vemo le to, da je zadeva strašno velika, da je ah, oh in sploh, in da menda ni več daleč čas, ko bo Naš čas doma nastajal v barvi. mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... BELINDA CARLISLE Ameriška pevka, ki je predvsem pred nekaj leti (sredi osemdesetih) doživl- jala velike uspehe s skladbami, kot so bile Heaven is a plače on Earth, Circle in the sand in druge, se sedaj predstavlja z novimi skladbami, zbranimi na albumu z naslovom" A vvoman & a man", ki je izšel pri založbi Chrysalis. Prvi single s tega albuma je skladba "Always breaking my heart", ki jo je napisal Per Gessle, sicer bolj znan kot avtor večine skladb švedskega dueta Roxette, katerega član je tudi sam. Belinda je posnela tudi skladbo z naslovom California, s katero je očarala tudi nekdanjega člana legendarnih Beach boysov, Briana VVilsona. Ta jo je povabil k sodelovanju in po prvih informacijah je Belinda nad tem navdušena, saj pravi, da se počuti kot sedma članica legendarne zasedbe s kalifornijske obale. ERIC CLAPTON Sloviti britanski kitarist in pevec Eric Clapton, ki sicer že dalj časa živi in dela v ZDA, je minulo poslovno leto zaključil z dobrimi poslovnimi rezultati. Zaslužil je namreč kar 4,8 milijona dolarjev več kot leto poprej, njegov zaslužek v letu 1995 pa je znašal 14,4 milijone dolarjev. Po besedah njegovega managerja, je pred leti njegova popularnost že začela močno usihati, nato pa se je leta 1992 z znanim, akustičnim albumom "Eric Clapton Unplugged" njegova pot spet obrnila navzgor. Podjetje Marshbrook Ltd., v katerem ima Eric Clapton kar 99,9 % delež je na ta račun podvojilo svoj zaslužek. SMOKIE V petek, 15. novembra bo v Rdeči dvorani v Velenju nastopila legen- darna pop skupina Smokie. Skupina, ki je svoje največje uspehe doživljala v sedemdesetih letih, ko je bil njen član še pevec Chris Norman, ki je s svojim značilnim hripavim glasom predstavljal zaščitni znak skupine, se bo tokrat verjetno predstavila v precej drugačni zasedbi. Zadnja leta se je ta namreč večkrat spreminjala, nazadnje pred leti, ko se je v prometni nesreči ubil njihov pevec. Kljub temu pa bo v petek na koncertu prav gotovo moč slišati večino največjih uspešnic iz bogate zgodovine te zasedbe, kakor tudi nekaj novejših skladb, predvsem tistih z albuma Burnin' ambition, ki je izšel leta 1993. Začetek koncerta je napovedan za 20. uro, vstopnice paje v predprodaji moč dobiti po 2000, na dan koncerta pa po 2500 SIT. MADONNA Verjetno se Madonna, ko se je odločila za otroka, ni zavedala, s čim vse se bo morala ubadati po njegovem rojstvu. Tako je menda morala k posebnemu strokovnjaku, ki se ukvarja z vedenjem živali, nekakšnemu pasjemu psihiatru, odpeljati svojega psa. Mala živalica, ki sliši na ime Chiquita in spada med čivave, je namreč po prihodu male Marie Lourdes postala tako ljubosumna, da je začela trgati in resno uničevati pohištvo na domu slovite pevke. U2 Manager znane irske skupine U2, Paul McGuinness, se je resno poškodoval v nesreči, ki se je zgodila na neki zasebni zabavi na Irskem. Med ognjemetom je namreč v rokah nesrečnega McGuinnessa eksplodirala ena od raket in ga močno opekla po obeh rokah in obrazu. Morali so ga odpeljati v bolnišnico, kjer so poskrbeli za njegove rane in kjer bo po prvih podatkih moral ostati vsaj do konca tega tedna. LIAM GALLAGHER Britanska policija je pred kratkim zaradi suma posedovanja opojne substnace, točneje kokaina, aretirala člana skupine Oasis, Liama Gallagherja. Po plačilu kavcije so enega od obeh slovitih dvojčkov sicer javiti na policiji. Liama so aretirala v zgodnjih jutranjih urah po burni zabavi, na kateri so člani skupine praznovali osvojitev prve nagrade za najboljši nastop, ki jim jo je podelila britanska revija Q-magazine. MiČ Zgodilo se je ... 14. listopada leta 1959 "Velenje dobi novo sušilnico lignita" je naslov članka, ki smo ga povzeli iz mariborskega Večera: "Zaloge javnega premoga gredo pri nas počasi h koncu in bil je že skrajni čas, da se je Velenje odločilo za sušenje lignita. S sušenjem bo velenjski lignit dobil približno 4600 do 4800 kalorij, s čimer bo lahko v celoti nadomestil rjavi premog v naši industriji. Velenjski lignit vsebuje približno 40 ods. vlage in ima povprečno 2800 kalorij. Tak odstotek vlage potrjuje dejstvo, da dnevno prevažamo v našem, že tako visoko pasivnem prevoznem železniškem parku 40 odstotkov vode. Zato se je rudnik lignita Velenje že dalje časa ukvarjal z mislijo, da bi začeli premog sušiti. Stanovanjska izgradnja novega Velenja pa je v zadnjih letih terjala tako ogromne investicije, da seje morala zamisel o novi sušilnici lignita za čas umakniti. Ker pa je znano, da bodo rudniki rjavega premoga pri nas kmalu izčrpani, narekujejo gospodarski razlogi velenjskemu rudniku, da s sušenjem lignita ne kaže več zavlačevati. Sušen premog (lignit) bo imel neprimerno višje kalorije (4600 do 4800) in bomo tako lahko v celoti nadomestili rjavi premog. Prodajna cena sušenega lignita bo po vsej verjetnosti nekoliko nižja od današnjih cen rjavega premoga. Novo sušilnico bodo začeli graditi v bližini novega jaška v prvih mesecih prihodnjega leta. Objekt bo stal približno 5 milijard -veliko denarja, vendar lahko pričakujemo, da se bo ta investicija že v nekaj letih bogato obrestovala. Sušilnica lignita v Velenju bo pomenila zametek bodoče kemične industrije, ki jo bodo začeli v Velenju graditi v prihodnjih letih." Kot verjetno veste, s sušenjem lignita in s kemično industrijo v Velenju, kljub velikim naporom in še večjimi finančnimi izdatki, ni bilo nič. V isti številki Večera so lahko leta 1959 Slovenci prebrali še en prispevek iz Šaleške doline: "Velenjska Svoboda se pripravlja na proslavo dneva republike. Sekcije DPD Svobode Velenje se že pripravljajo na svečano proslavo, ki bo na predvečer dneva republike. S kulturnim sporedom, bodo simbolično pokazali borbo našega ljudstva za svobodo in enakopravnost. Ker bodo na proslavi sodelovale vse sekcije s približno 200 člani, bo prireditev zelo pestra in kakovostna." 14. listopada leta 1961 Dve leti kasneje je bil v istem časopisu objavljen tudi članek z naslovom "Še eno veliko poslopje v Velenju": "V novem središču Velenja so spravili do strehe še eno veliko stanovanjsko poslopje. V pritličju kjer danes vidimo le okrogle betonske stebre, bodo lepi prostori za številne lokale. Razen tega poslopja gradijo v Velenju še eno stolpnico, ki bo namenjena samcem, medtem pa pripravljajo pri hotelu pričetek gradnje še enega velikega stanovanjskega bloka." V zadnjih letih pa člankov iz Velenja s podobno vsebino v slovenskem časopisju ni mogoče več zaslediti! , s , Damijan Kljajič izpustili, vendar pa se bo moral že 13. decembra zaradi preiskave ponovno THE KELLV FAMILV 28. oktobra 1996 je skupina The Ke!ly Family izdala svoj novi album z naslovom "Almost Heaven". To je njihov že 15. album po vrsti in pričakovati je, da bo po prodaji dosegel uspeh predhodnega albuma "OverThe Hump", kije potolkel vse rekorde doslej. V Evropi so ga prodali več kot štiri milijone izvodov, od tega samo v Nemčiji, kjer je skupina najbolj popularna, kar tri milijone. S tem so po prodaji presegli tudi taka imena kot so Michael Jackson, Rolling Stones ali Phil Collins. Veliko so nastopali (in še nastopajo) tudi v živo in ocenjuje se, da si jih je na koncertih ogledalo več kot dva milijona oboževalcev. Svojevrsten rekord so potolkli na Dunaju, ko jih je na enem samem koncertu gledalo kar 250 000 ljudi. Poleg tega so kar devetkrat razprodali eno največjih evropskih dvoran, ki sprejme 16 000 ljudi, igrali pa so tudi na petnajstih največjih evropskih stadionih. V skupini deluje devet članov, bratov in sester, starih od 14 do 33 let, vsak od njih pa igra več instrumentov in za namenček vsak zase tudi komponira. Kot skupina trdo delajo že dvajset let, rezultat njihovega dela pa je tudi lastna založba KEL-life, ki deluje pod okriljem založbe EMI. Večino dela, od organizacije in priprav koncertov, izbire producentov, do izdaj plošč, opravijo sami. Njihovo izjemno glasbeno potovanje seje začelo, ko seje Dan, oče članov zasedbe, odločil za profesionalno glasbeno pot. Ob konceu šestdesetih let se je z ženo in štirimi otroci preselil iz ZDA v Evropo, na reven jug Španije. Novo okolje je močno vplivalo na otroke, ki so se pri mami Barbari, kije bila sicer plesalka, učili baleta, glabene osnove pa so spoznavali pri učitelju v mestu Talvera. Sprva so prepevali na zabavah pri prijateljih, nato pa ob praznovanjih in festivalih po okoliških mestih. Ko so se pojavili prvi, zaslužki seje oče Dan prenehal ukvarjati s svojim starim poslom, prodajo starin in se popolnoma posvetil delu v skupini. Prvi medijski nastop so imeli na španski nacionalni televiziji leta 1975, naslednje leto pa so že nastopili po Italiji. Na prvi hit so čakali pet let, ko je leta 1980 skladba "Davids song" postala uspešnica v Belgiji in na Nizozemskem. Nato je sledil udarec: mama Barbara je leta 1982 umrla za rakom. Družine pa to ni potrlo in že leta 1983 so ponovno začeli nastopati po Evropi. Do leta 1988 so osvojili tako rekoč vse evropske države in ZDA, takrat pa so osvojili tudi lastno založbo. Ta poteza seje izkazala za več kot uspešno, kajti prodaja njihovih plošč se je vsako leto podvojila. Danes The Kelly Family odigrajo dvesto koncertov na leto in so sposobni napolniti tako rekoč vsako dvorano ali stadion v srednji Evropi. Njihova nova plošča "Almost Heaven" je torej že v prodaji in prvi rezultati kažejo, da se strokovnjaki niso motili, ko soji prerokovali velik komercialni uspeh. (povzeto po Dallas Records info.) MiČ LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 10. novembra: 1 .MLADI PRIJATELJI: Zelena Štajerska 9 glasov 2.CVERLE: Srečno pot nevesta 7 glasov 3.HENČEK: Pazi se punca ti! 6 glasov 4.GAŠPERJI: Polka je ključ do srca 5 glasov 5.EKART: Izlet na Boč 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 17. novembra: 1 .ALPSKI: Deklice mlade slikajo se rade 2.AVSENIKI: Beli mlinar 3.MIHELIČ: Janez se ženi 4.RUBIN: Na pomoč 5.ŠTRK: Majolka Vili Grabner Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Prihaja triglavski župnik France Urbanija Danes, 14. novembra, ob 19.00, bo v Knjižnici Velenje zanimiv kulturni večer, na katerem se bo predstavil France Urbanija, župnik z Dovjega pri Mojstrani. Pogovor s triglavskim župnikom, ki je tudi goreč naslednik Jakoba Aljaža v veri in ljubezni do gora in bo prikazal tudi nekaj svojih najlepših diapozitivov, bo vodil Marjan MARINŠEK. Gostu na čast bo nekaj pesmi zapel Mešani pevski zbor Kajuh iz Velenja. Vstopnine ni! Gobja družina Sobotni obisk pri babici v jima usoda ne bi namenila Rakovljah pri Braslovčah se je krožnika, za brata Primoža in Tomaža Besedilo in slika: -er Znidar iz Podvina iztekel še bolj veselo kot ponavadi. Na spre- Ponosna Primož in Tomaž s hodu v bližnjem gozdu sta nam- svoJ° naJdb°- reč našla pravo dežnikarsko družino. Na enem kupčku so rasle kar štiri dežnikarice, ki so se ponašale z zavidljivimi merami. Naj: večja, ki smo ji rekli oče, je merila skoraj pol metra, mama mu je segala do klobuka, medtem ko sta malčka že kazala, da bi lahko zrasla v prava sinova svojih staršev, če Obiskali smo krajevno skupnost Šentvid - nekaj več kot 30 prebivalcev šteje Iskanje lepših poti v dolino Zlata poroka zakoncev Jelen iz Dobriča Zdravje in sreča je nujno bogastvo Ivan in Marija Jelen iz Dobriča v KS Andraž sta 50-let-nico skupnega življenja slovesno praznovala. Pri tem so se jima pridružili njuni štirje otroci z družinami, vseh svatov pa je bilo kakih petdeset. Civilni zlatoporočni obred je v žalski poročni dvorani opravil župan, prof. Milan Dobnik, cerkvenega pa v domači cerkvi v Andražu župnik Niko Kranjc. Oče Ivan, ki ima 76 let, je bil rojen v številni kmečki družini kot peti izmed devetih otrok v Dobriču. Po končani osnovni šoli je ostal doma na kmetiji, leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko in trikrat ranjen. Po vrnitvi z nemške vojske je šel v partizane, bil kurir in ob tem spoznal svojo bodočo ženo Marijo. Marija je štiri leta mlajša, rodila pa se je v Skornem pri Šoštanju. Ko ji je bilo štiri mesece, je umrl oče, tako daje mati morala sama preživljati na majhni kmetiji svojih sedem otrok. Marija se je po končani osnovni šoli želela zaposliti v Vošnjakovi tovarni usnja, kjer je delala tudi mati, vendar je zaradi šibkosti niso zaposlili, zato je odšla k bratu v Andraž, kjer je ostala vse do svoje poroke. Sreča mladoporočencev pa je trajala komaj 9 dni, ko je moral mož Ivan na služenje vojaškega roka v Slavonski brod, od koder se je jeseni 1947 vrnil ter se zaposlil v Rudniku Velenje, kjer je delal do upokojitve leta 1977. Največja želja mladih zakoncev je bila priti na svoje. Ta želja se jim je uresničila leta 1953, ko sta se vselila v svojo hišo. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, jesen življenja pa jima lepša 10 vnukov in dva pravnuka. Radi ju obiskujejo, s sabo prinašajo dobro voljo, veselje in pesem, tako da je tudi jesen življenja lepa. S slovesnosti v žalski poročni dvorani. Pred tednom dni smo se povzpeli 1096 metrov visoko, med prijazne in klene hribovske ljudi, kijih življenje nenehno postavlja na trdo preizkušnjo: na višinskih kmetijah se iz dneva v dan borijo z naravo in iščejo lepše poti v dolino. Ali pa poti iz doline do njih. Kakor hočete. Namenili smo se na obisk v najmlajšo krajevno skupnost občine Šoštanj, v Šentvid, ki se od drugih razlikuje po tem, da šteje le nekaj več kot 30 prebivalcev. Samo malo je v četrtek manjkalo, pa bi ob našem obisku osebno spoznali vse. Spremljali so nas predsednik krajevne službe Milan Kretič, člana Tatjana Čopar in Franc Urlep, po domače Kranjc in Radoslav Šumah ml., po domače Delopst. Zleb-niki, Čoparji, Jeleni, še eni Žlebniki, Odli, Konečniki, Kranjci, Delopsti, dvojni Virtiči... Sama pristna domača imena, in še koga smo najbrž, ne zanalašč, izpustili, so domačije postavljene v široka prostranstva Šentvida. Na njih živijo vztrajni ljudje. Imeli smo srečo, da nas je čakal čudovit sončen dan, brez snega. Šentvid zima obišče zgodaj in se tam visoko tudi dolgo obotavlja. Milan Kretič, predsednik krajevne službe, torej tudi "šef" osmih kilometrov razvejanih cest, pravi, da nima Šentvid niti enega metra asfalta in je tudi po tem prepoznaven ter dodaja, da zima pri njih res ne pozna milosti. Šentvid je bil še do pred letom dni sestavni del krajevne skupnosti Zavodnje: "Pa smo se vedno čutili odmeknjene od vsega, tudi od denarja. Minulo zimo, ki je pri nas trajala do aprila in se je zgodaj začela, smo bili nekaj dni povsem odmaknjeni od sveta. Cest nam niso mogli niti zorati. Zdaj, ko smo stvari sami vzeli v roke, se počutimo bolje, čeprav smo za ureditev cest, to pa je naša boleča rana, iz šoštanjskega proračuna za letos dobili le 80.000 tolaijev." Naj je pogovor šel v to ali ono smer, zavil čisto drugam, vedno se je končal s cestami. Če ne s pluženjem pozimi, pa z urejanjem makedamskih cest od pomladi do jeseni, za kar pridno skrbijo kar sami, ali z asfaltom, ki si ga vsaj kakšen meter tako zelo želijo. Ko bo prišel na vrsto, bodo prvi metri Milan Kretič ko je povedal, da osnovnošolskih otrok v Šentvidu ni več. Spraševali pa smo ga o tem, kako je pozimi v Šentvidu. "Pozimi? Sama žalost. Sneg in zameti. Cele dneve delamo samo na tem." Tudi Radoslav Šumah ml., po domače Delopst, ki je velikokrat "na cesti", kjer ga srečate pri urejanju cest, meni enako. "Ljudje pa se tukaj tudi družimo. Malo nas je, nimamo se za kaj kregati. Ko je treba, stopimo skupaj in naredimo, kar je v naši moči," pravi Milan Kretič. In čeprav so ceste osnovna skrb prebivalcev pod Uršljo goro, jim pogled tu in tam zaide tudi drugam. Radi bi najprej pridobili, potem pa uredili v dom krajanov učni center bivše teritorialne obrambe, ki je zdaj predmet delitvene bilance med občinami in kot pravijo domačini, v poraznem stanju. Nekih posebnih in velikih želja pa nimajo. Potem so spet pri cestah: Franc Žlebnik živi z družino v Šoštanju. V Šentvidu ob Virtičevi kašči gradi novo hišo. "Če se bo kaj spremnilo, se bom preselil. Od tod pa pozimi ne bi mogel na delo v Gorenje." Šentvidu. Zelo dobro se zavedajo, da do njih ne bodo prišle nikoli vse tiste dobrine, ki jih premorejo prebivalci v dolini ali kot pravi Franc Urlep: "Nikoli ne bo centralnega ogrevanja, kabelske televizije, javnega prevoznega prometa, radi pa bi vsaj cesto, ki bo primerna za kolikor toliko normalen transport. Samo to. Nič več in nič manj." Si želijo preveč? ■ Milena Krstič - Planine m Foto: Stane Vovk Tatjana Čopar speljani proti kmetiji Jelen, po domače Žonk, o tem so enotni, tako kot so še v marsikateri drugi stvari. Ko so imeli sestanek krajevne službe, so velik del debate namenili temu, kako porabiti 80.000 tolarjev namenjenih urejanju cest. Kot pravi Franc Urlep, je bilo najprej slišati vprašanje, kaj naj bi s tem denarem sploh počeli. "Potem smo zavihali rokave, na cesto navozili nekaj nasipnega materiala, zdaj se trudimo urediti odvodnjavanje. Da delamo vse samo udarniško pa se najbrž razume samo po sebi." Največ prebivalcev Šentvida je starejših, pravi Tatjana Čopar, ena od mlajših predstavnikov najmlajše krajevne skupnosti v občini Šoštanj. Doma je ostala zaradi navezanosti na domači kraj in tu bo vztrajala. "Mladi, glede na pogoje, kakršni so, odhajajo." Franc Urlep je to potrdil, Radoslav Šumah, ml. Janez Knez, po domače pri Kranjcu: "Zadnja kmetija v Šentvidu, naprej je že Razborje." Franc Urlep Fani Konečnik: "Štiri dni smo bili pozimi odrezani od sveta. Pa še marof nam je podrlo. Najprej voda, potem pa še sneg." Radoslav st. in Stanislava Šumah, po domače pri Delopstu. Stanislava je povedala, da je še do pred kratkim v Šoštanj po opravkih in nazaj šla peš: "Tri ure v dolino, nazaj pa precej več." "Verjamemo, daje dolina bolj pomembna kot smo mi, ampak tudi od tu hodijo ljudje na delo v dolino. Za to zimo bomo poskušali ob pomoči občine in Cestnega podjetja dobiti izvajalca za oranje, ki bo kompleksno reševal to problematiko. Ne bomo več čakali, da se bo spodaj vse zoralo, potem pa bo nekdo iz usmil-jenaja prišel še do nas. Preveč nam je še v spominu lanska zima, ko so bili pri Urlepu in Konečniku bolni, pa zdravnik ni mogel do njih," pravijo v Upanje Upajmo, da se bo tokrat res zgodilo, da bomo Slovenci dobili oblast, kakršno si zaslužimo! Prehitro Ob poročilih, da zdaj v Premogovniku nakopljejo največ najslabšega premoga, laiki sprašujejo, če se odkopavanja ne lotevajo prehitro. Če bi malo počakali, bi iz rjavega premoga morda nastal črn. Megla Med Zgornjo Savinjsko dolino in Ljubljano je očitno postalo čudno ozračje. Zaradi nameravane gradnje radarjev od tu pošiljajo na "državo" jasna vprašanja, dobivajo pa meglene odgovore. Vsaj nekaj Vsaj nekaj je dobro. Da se tisti, ki so najbolj uničili Šaleško dolino, zdaj pojavljajo kot dobrotniki, ki podpirajo mlade, ki preučujejo posledice tega uničevanja. Uresničevanje V velenjskem Premogovniku bodo uresničili letošnji plan izkopa in prodaje. Tega so veseli. Ampak uresničile se bodo tudi njihove napovedi o izgubi. Za pet V Zgornji Savinjski dolini vendarle prevladuje spoznanje, da je najbolje urediti odlagališče za vseh pet občin. Vsi pa še vedno niso prepričani, da je ta rešitev res "za pet"! (Ne)aktualno Naloga mladih gimnazijcev z naslovom Jezikovna sredstva za prepričevanje in utemeljevanje v umetnostnih besedilih je na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije dosegla prvo nagrado. Pa čeprav bi v sedanjem času bila morda bolje sprejeta naloga, kjer bi vse to veljalo za politična besedila. Ogenj V Žalcu sta zgorela mercedes in renault. Vsaj dva policista sta bila res hitro na kraju požara. Praznična Letos so marsikje praznovanje Martina prestavili za en teden. Ob "pravem" Martinu zaradi volitev še niso vedeli, če se lahko veselijo. Ostanek Od volitev so nam ostali le še (nekateri) voli! ■ Sendvič s pravo frekvenco! Saj ni res, pa je! Le to je lahko človek rekel ob pogledu na papir, v katerem je bil zavit sendvič, ki si gaje na soboto, dan pred volitvami, kupil predsednik Zelenih Vane Gošnik. Cena je namreč znašala natančno 107,8. Pa tokrat ne Mgh, ampak tolarjev. Seveda, to je frekvenca Radia Velenje. Tn kakšen je recept? Rezina kuhane šunke, rezina sira in kumarica. Sendvič je bil kupljen v Nami, Vane pa nam je, še preden gaje pojedel, dal na papir svoj avtogram. Tako, da je vse dokumentirano. Brez besed, saj papir pove vse! Krajevna služba Lokovica Ni pravega zadovoljstva V krajevni službi Lokovica ocenjujejo, da ne bi mogli biti zadovoljni, če bi ta trenutek potegnili črto čez opravljeno delo v tem letu. "Saj smo naredili nekaj, vendar je bilo to predrago. Prejšnja .leta smo z manj denarja naredili več. Ljudje so namreč pripravljeni narediti tudi kaj udarniško. Pozna se, da krajevna služba ni pravna oseba, saj nima nikakršnega vpliva na naložbe, le predlog plana za prihodnje leto lahko pripravili. Več kot očitna je, na primer, naša nemoč pri ponovni postavitvi avtobusne postaje na križišču za Podkraj," je povedal predsednik krajevne službe Lokovica Leopold Kušar. Največ posodobitev so namenili cestam (povezavi Križnik-Penk, Velenje-Lokovica-Šmartno ob Paki, delni rekonstrukciji Šaleška magistrala-Orožnov križ-Hudobreznik). V bližnji prihodnosti pričakujejo sadove prizadevanj šoštanjskega župana glede ureditve z gnojevko. Z reševanjem drugih, zanje Sedaj bodo gradili kabelsko omrežje, po obljubah sodeč pa bodo kmalu urejali kanalizacijo in toplifikacijo prav tako pomembnih ne vedo pa, kako bo ta strošek vprašanj, pa je zadovoljstva precej manj. Po besedah sogovornika ima krajevna služba na voljo mnogo premalo denarja za redna vzdrževalna dela na domu krajanov in za večnamenska igrišča. Čeprav vsa dela pri domu naredi gospodar sam, je namenjenega denarja dovolj komaj za kurjavo in elektriko. Letos so morali zamenjati žlebove, za to so porabili 180 tisoč tolarjev, poravnali. "Za nameček imamo sedaj še težave z igriščem, ki so ga krajani uredili udarniško na Donikovem vrhu. Zanj nimamo potrebne dokumentacije, inšpektorji jo zahtevajo,..." Izgradnja kabelskega omrežja je v tem trenutku njihova osrednja skrb. Anketa, ki so jo izvedli med krajani, je pokazala, da se približno 70% gospodinjstev ogreva za ta sis- tem, večina med njimi pa je izrazila tudi željo za priključitev na velenjsko kabelsko omrežje. Člani iniciativnega odbora so se tako dogovorili, da bodo pristopili k pripravi projekta, nato ponovno zbirali ponudbe in izbrali naugodnejšega izvajalca, ki bo izdelal omrežje "na ključ". Po sedanjih predračunih naj bi ta naložba veljala vsako gospodinjstvo približno 1500 nemških mark, brez izkopa od hiše do hiše. "To je predrago, zato bomo zadevo temeljito proučili in se šele na to odločili. Skrajni čas pa je, da že 2 leti načrtovano nalogo naposled tudi uresničimo. Čeprav gre za naložbo krajevne službe in ne občine Šoštanj, mislimo, da bi nam družba morala priskočiti na pomoč." Še več te pa pričakujejo pri izpeljavi nadaljnjih aktivnosti. Šoštanjski župan naj bi namreč na zadnjem pogovoru Leopoldu Kušarju obljubil, da bodo začeli postopek za ureditev dokumentacije za kanalizacijo in toplifikacijo v Lokovici. ■ (tp) Če je varen traktor, je varna tudi vožnja z njim Mislinjska občina je spet bogatejša za eno pridobitev. Drago Grabner iz Šentilja je namreč odprl mehaniko za vse vrste kmetijske mehanizacije, katero so tukajšnji in okoliški kmetje še kako pogrešali. Sploh pa je Drago znan daleč naokoli, kajti kot avtomehanik sije včasih v podjetju Transport-servisi v Pamečah nabiral izkušnje s tega področja. Tako skoraj ni kmetije, da je ne bi tako ali drugače obiskal. Odslej bo popravljal in opravljal mehaniko tudi na terenu, torej na samem kraju, kjer se je vozilo pokvarilo. Ko smo ga obiskali, je med klepetom omenil, da je še kako pomembno, kako preglejujejo in vzdržujejo traktorje in mehanizacijo. Mnogi lastniki se namreč premalo zavedajo, da med vzroke številnih nesreč štejemo ravno nepazljivost, neizkušenost, vožnjo pod vplivom alkohola, izsiljevanje prednosti, neprimerno hitrost, nepravilno naložen tovor, okvare na mehanizmih in še bi lahko naštevali. Tudi med samim delom je potrebno tako traktor kot ostale stroje redno vzdrževati. Sedaj ko se jesen preveša proti zimi, je ravno pravšnji čas, da temeljito poskrbimo zanje, zato nič čudnega, da ima Drago toliko dela. Upamo, da smo s temi Dragovimi nasveti in mislimi dosegli vsaj kanček tistega, ki mu rečemo - šlo je na bolje. Drago bo s svojim delom in nasveti pomagal vsakomur, ki ga bo obiskal, saj prav rad ustreže. Delavnico ima v Šentilju pri Mislinji, o njegovem delu in prisrčnosti pa smo se prepričali tudi sami, ko smo ga pred kratkim obiskali. ■ Silvo Jaš Velenje - mafija? Takale prometna tabla, ki stoji pod gostiščem Zaje v Trebuši, pozdravi voznika, ki se iz celjske smeri pripelje v mesto. Vsaj že en mesec jih "pozdravlja", pa izgleda da to ne moti nikogar na MO Velenje. Ali pa si morda mislijo, daje napis resničen. Dajte no, storite že kaj, da se vsaj ta tabla znebi mafije! ■ L. O. Gospa Pavla in mož sta pomagala mesarju, saj je bil silak težak 222 kilogramov. Čas kolin je tu - V KS Konovo, pri Pavli Zelenik, so kar malce pohiteli s kolinami. Doma vzrejen prašičje imel na vagi 222 kg žive teže, kar je kar pravšnja teža za zakol. Po svoje pa je rekorder, saj je zrasel skorajda v pravem mestnem vrvežu. Gospa Pavla nam je povedala, da je to zadnji prašič, ki so ga zredili doma, zaradi pomanjkanja krme pa so to vozili kar iz Ptuja. Ja, za Martinovo so se pri Zelenikovih mastili in veijamem, da dobrote tudi pošteno zalili, saj so pridelali tudi 850 litrov dobrega vina. ■ L.O. 12 KAK ČAS MNENJA, REPORTAŽE 14. novembra 1996 Človek človeku človek Ljudje smo brezbrižni do dogajanj, v katere nismo tako ali dru-gačcsami vpleteni. To je lahko dobro, lahko pa je tudi slabo. Slednje takrat, ko sočlovek trpi, mi pa smo pri tem le opazovalci. Že naši predniki so radi rekli, da je za vsakogar vgrajen kamen tudi v bolnišnici. S tem so hoteli reči, da nihče od nas ni večno zdrav. Kadar iščemo kot bolniki pomoč pri ljudeh v belem, smo zelo hvaležni za vsako pozornost, posebno za dobroto, ki nam jo v bolnišnicah naklonijo, če seveda jo. To, da je tako v Topolšici, smem trditi po številnih preiskavah, ki sem jih bil deležen v tej zdravstveni ustanovi. Odnos do bolnika je načelno in prvo pravilo zdravstvenega osebja. Kaj pomeni bolniku prijazna beseda, pojasnjevanje bolezni in podobno, ni treba posebej poudarjati. Takšno vzdušje je pogoj za medsebojno zaupanje, ki je prav v času zdravljenja pogoj za uspeh. Mnogi, ki so z menoj vred čakali na razne zdravstvene usluge, so enakega mnenja. Ljudem v belem in modrem gre torej vse priznanje. Presegajo običajno ravnanje drugod, so vljudni, prijazni in človeški do vsakogar, ki to potrebuje. To pa je v današnjih časih že redkost. Zato je tembolj čudno ravnanje oblastnikov, ki strežejo po življenju take zdravstvene ustanove kot je Topolšica. Bolniki iz Šaleške in Savinjske doline imajo do nje kratko pot, je njihovo domače okolje, pa še prijazno povrhu. Mar zanima človek birokrate, ki o tem odločajo mimo volje in želje ljudi v naših krajih? Iz centrov moči seveda marsikaj ni opazno, ker temelji odločanje na temelju papirne logike. Bodo novoizvoljeni politiki kaj drugačni od dosedanjih, ali pa bodo prav tako preslišali glas ljudstva, ki ga baje zastopajo? UAleksander Videčnik, Mozirje Bo avto šola dokončno uničila lastno društvo? V Velenju imamo dve društvi, ki sta povezani z Avto moto zvezo Slovenije: Avto moto društvo Velenje in Avto turing klub Velenje. Prvi je gospodarsko zelo močan, saj ima za vse svoje dejavnosti lastne prostore. Drugi pa je brez imetja ter ima vključene v glavnem ljubitelje avtomobilskega športa. So zelo delovni, saj so dobri organizatorji prireditev avtomobilskih rallyjev na društvenem in mednarodnem nivoju. Avto moto društvo Šaleška dolina pa se nahaja v izredno težavnem gospodarskem položaju. Posebno jim manjka volje do dela ter organizacijskih sposobnosti. Stagnirajo že od leta 1990, ko so starejši funkcionarji odstopili. Stagnacija društva se je začela, ko sta predsednik T. F. in sekretarka D. S., ki je postala nato direktorica avto šole, začela z novo politiko: dati vse v najem in od tega dobro živeti. Nista pa hotela upoštevati nasvetov starejših funkcionarjev in društvenega načrta dela. Pred leti je sicer zavladal optimizem, da bo zapihal nov veter v društvu, saj je bil izvoljen nov predsednik Č. A. in sekretar K. M. Opitimizma je bilo kmalu konec, saj je ostalo staro vodstvo, na čelu z direktorico avto šole, ki je vzela vajeti v svoje roke v korist avto šole, društvene dejavnosti pa ji ni bilo mar. Največji problem je Rekreacijski center Trebeliško, čigar dejavnost je popolnoma zam- rla, saj ni več športa niti turizma. Danes pa ni nihče odgovoren za redno vzdrževanje objektov. Društvo nima niti denarja, da bi vzdrževalo objekt, kaj šele nadaljevalo dolgoročni načrt izgradnje RCT. Najprej so objekt dali v najem, računajoč na pogodbeno vsoto 2000 DEM mesečne najemnine. Vse lepo in prav, toda denarja ni bilo. Niso redki primeri, ko pridejo na ogled ljudje z namenom, da bi organizirali medsebojno srečanje kot nekoč, ko pa ugotovijo, da objekti razpadajo, se potrti vrnejo domov. Moram povedati, da je RCT še vedno v denacionalizacijskem postopku, kljub temu da je znano, da zakon o denacionalizaciji določa, da se objekti ne vračajo bivšim lastnikom oziroma dedičem, če je bilo vloženo 30 % kapitala v objekt. Leta 1989 je sodni cenilec ocenil vrednost na prek 11 milijonov DEM. Na tem objektu se dela velika gospodarska škoda. Radoveden sem, kaj bo po treh letih moratorija v primerjavi z letom 1945 pred nacionalizacijo. Kaj storiti, da se stihija ukine? Dati RCT nekomu, ki ima sredstva oziroma je sposoben zbrati privatni kapital in nadaljevati program RCT - to je izgradnjo SOMMER RODEL BAHN. To je naprava, zgrajena tako, da je polkrožna pločevina vgrajena v zemljo, po kateri se vozijo s posebnimi vozički, ki dosežejo hitrost do 80 km na uro. Dolžina proge je odvisna od terena; to je od 500 do 1500. RCT ima izredno ugodno figuracijo terena za izgradnjo tovrstne naprave. Teh narav je izredno dosti v zahodni Evropi v vseh tistih krajih, kjer ima smučarijo. S tem pa podaljšajo turistično sezono prek celega leta. Od izvajalca teh naprav v Nemčiji smo dobili pregled, kje po svetu so že postavili te naprave. Poleg tega so poslali tudi ekonomski izračun, iz katerega je razvidno, da se celotna investicija povrne v pičlih dveh letih. Z izgradnjo te naprave na RCT bi dosegli nov zalet v turizmu, saj bi dosegli poln razmah pri nadaljnji izgradnji športnih objektov in dali novo ponudbo. Moramo priznati, da je infrastruktura zgrajena in s tem bi opravičila sredstva, ki jih je dala družbena skupnost za RCT. V Avstriji smo si tudi ogledali omenjeno napravo pri nekem zdomcu iz Češke, ki je imel svoj hotel v Palma de Malorci in ga prodal, sredstva pa naložil v tovrstne naprave. Hoteli smo se lotiti te investicije, pri čemer bi s pomočjo domače industrije zgradili tak objekt, pa smo naleteli na ovire pri društvu, saj je bila primarna naloga le avto šola. To je tista avto šola, ki je uničila vse dejavnosti pri društvu. Društvo je imelo 32 motornih vozil, od tega 5 motornih koles. Zaradi ustanovitve privatnih šol se je pokazala potreba, da se prodajo vozila ter sredstva vložijo v druge društvene dejavnosti, kot na primer v avto negovalnico, v kateri bi imeli člani v vsakem času možnost, da očistijo svoje vozilo. Danes ima avto šola 3 avtomobile, pa še ti niso v celoti v njeni lasti. Samopostrežno avtopralnico, ki je bila zgrajena s pomočjo družbenih sredstev in ki so jo koristili člani, da so si očistili jeklene konjičke, je zaradi malomarnosti osebja inšpekcija zaprla, ker ni imel očiščenih čistilnih naprav. Namesto da bi odstranili pomanjkljivosti, so objekt raje dali v najem g. Stanetu Knezu - lastniku avto hiše. Povedati moramo, da avtopralnica ni bila več v lasti avto moto društva, ker so jo kompenzirali za RCT, vendar je ostalo v pogodbi, da ostane v nadaljnji uporabi avto moto društva vse do rušitve objektov. Društvo je imelo za potrebe avto šole tudi lasten avtobus, s katerim so poučevali kandidate motornih vozil, zaradi večje izko-riščanosti pa so člane društva vozili na razne izlete. Vlečno vozilo je bilo v prid društvu v sklopu AMZS, ki je vozilo poškodovane vozile tudi iz tujine, in to brezplačno, saj je imelo v društveni članarini vračunane te stroške. Zaradi takega stanja pri društvu je padlo članstvo od nekdaj 4000 članov na 1543. Sicer pa to ni čudno, saj seje popolnoma pozabilo, zakaj je bilo društvo ustanovljeno. Na koncu moram povedati še, da so v teh letih napravili le eno investicijo. Predelali so društveno pisarno v bife, ki so ga dali v najem. Prodali so garsonjero v Stinici na morju in jo nadomestili z novim objektom v Ptujskih toplicah v avto kampu. Apeliram na vse člane društva, še posebej na veterane, ki so s svojim delom pripomogli, da je društvo dosegalo tako lepe rezultate in dobilo toliko priznanj od AMZJ in AMZS ter pomagalo, da smo izvedli preko 50 raznovrstnih športnih tekmovanj, od cestno-hitrostnih dirk do avto rallyjev, karting dirk in nazadnje moto cross dirk, da vplivajo na sedanji upravni odbor, naj skliče izredni oziroma občni zbor, na katerem bi postavili tako vodstvo, ki bi skušalo rešiti, kar se še rešiti da. ■ Ivan Fece Nasilje Velenje - mesto priložnosti. Ko hodiš po mestu, imaš na vsakem koraku plakat s takšnim stavkom. Tudi po lokalnih časopisih in televiziji ga velikokrat zaslediš. Sliši se dobro, zlasti tujcu. Vendar mislim, da ni tako. Za primer bom opisal dogodek, ki se mi je pripetil pred približno letom dni. Bil je lep sončen popoldan. S sošolcem sva šla skozi park. Nenadoma so k nama pristopili trije mladoletniki. Mislila sva, da jih morda zanima, koliko je ura. Vendar sva se zmotila. Od naju so zahtevali, da jim slediva. Nisva se strinjala z njimi, zato so nama začeli groziti in sva jih morala ubogati. Odpeljali so naju na precej samoten in oddaljen kraj od glavne poti. Zahtevali so, da jim izročiva ves denar, kolikor ga imava, drugače naju bodo pretepli. Odgovorila sva, da nimava pri sebi nič denarja. Eden izmed njih je iz žepa izvlekel nož in začel z njim mahati po zraku. Druga dva sta pristopila najprej k meni in me začela pregledovati. Ker pri meni nista našla ničesar, sta pregledala še sošolca. Tudi pri njem nista našla ničesar. Od naju so zahtevali še osebne podatke, češ naj molčiva, sicer se nama lahko kaj zgodi. Nato so naju še z nekaj grožnjami izpustili. Ta dogodek ni moj edini, ampak je drugače zelo pogost pri mojih vrstnikih. V našem mestu je takšnega in še hujšega kriminala iz dneva v dan več. Najhujše pri vsem tem pa je, da to počnejo vedno mlajše osebe in predvsem Neslovenci. Velenje je zelo znano po kriminalu in ne kot lepo in čisto mesto. Mene velikokrat stisne pri srcu, ko sem v kakšenm drugem mestu in me vprašajo, od kod prihajam. Ko jim odgovorim, velikokrat slišim: "To je pa tam, kjer..." ■ Dijak Maraton v Neiv Torku Peto zaporedno gostovanje slovenskih maratoncev, združenih pod okriljem Gorenja, na 27. maratonu v New Yorku od 29. oktobra do 6. novembra, je minilo v znaku imenitne promocije Slovenije na tem izredno velikem zboru ljubiteljev teka iz več kot sto držav sveta. Res se je letos samo za maratonski tek prijavila le peščica tekačev, vendar je Gorenjeva skupina štela skupno 28 udeležencev, saj se je večina odločila za sodelovanje na slovesni otvoritvi maratona pred palačo OZN in mednarodnem teku prijateljstva. Potovanje smo pričeli v torek, 20. oktobra, v zgodnjih jutranjih urah v Velenju. Po avtobusnem prevozu na dunajsko letališče in deveturnem poletu v New York smo nekateri udeleženci še istega dne obiskali Times Square na Manhattnu. Že v sredo opoldne smo maratonci in ostali, ki smo želeli doživeti ta velik spektakel v živo, obiskali prijavni center in razstavo športne opreme v prostorih Columbus Circla ob jugozahodnem delu Centralnega parka. Po dvigu štartnih številk za maraton (nanj se vsako leto do začetka maja prijavi.več kot 100.000 tekačev, z žrebanjem pa prejme številko "samo" 30.000 Piše: Hinko Jerčič tekačev,) in nakupu štartne številke za mednarodni tek prijateljstva (na voljo je "samo" 10.000 številk) smo se z avtobusom trgovine športne opreme Paragon odpeljali proti jugu, do 18. ulice, kjer večinoma Evropejci pridno nakupu-jemo športne copate in drugo opremo vseh pomembnejših znamk. Trgovina pa poleg avtobusnega prevoza podari še kosilo (več vrst juh, pizza, hrenovka, sadje, brezalkoholna pijača...) na ulici pod stojnico. In prav toliko časa je drugega dne ostalo, da smo lahko spoznavali Manhattan s ptičje perspektive, kajti Empire State Building je še vedno med najvišjimi zgradbami sveta, čeprav tudi v New Yorku ni več najvišji, saj ga prekašata slovita dvojčka Svetovnega trgovinskega centra. Tretji dan je bil namenjen obisku Washingtona in na slovenski ambasadi je odmerjena ura pogovora z ambasadorjem kar prehitro minila. V lepem vremenu je bila zgradba Capitola še lepša, parki s spomeniki so oživeli ne samo z obiskovalci, temveč tudi tekači Washingtona, zadnji hip pa smo ujeli tudi še vstop na pokopališče Arlington, kjer smo postali pred grobovi Kennedyjev. Se vedno je vožnja z ladjo in ogled Kipa Svobode skoraj obvezna, saj se je prav na tem delu in sosednjem otočku Ellis - '"J*] Island pričela pot za tisoče in tisoče priseljencev v Ameriko. Popoldne je prehitro minilo s potepanjem po Kitajski četrti, kjer pač nakupuješ in baran-taš za ceno in se počutiš prijetno, ko zbiješ ceno na polovico in sta tako zadovoljna oba, prodajalec in kupec. Sobota, 2. novembra, se je pričela že zgodaj zjutraj, in tako smo bili med prvimi, ki smo zasedli v parku OZN kar prvo linijo med desettisoči tekači iz 103 držav, kolikor jih je bilo letos prijavljenih za maraton. Tako sta se vili naši zastavi in tabli z napisom Slovenija najprej v parku palače OZN in nato še po 42. cesti in 7. aveniji proti Centralnemu parku. Vsa prizadevanja vseh slovenskih udeležencev so bila kmalu poplačana. Na slovesnosti so se jim pridružili še ostali slovenski tekači in Slovenci v New Yorku, med drugimi zakonca dr. Lango, ki sta bila prisotna že na prvi "promociji" Slovenije leta 1991 na newyorškem maratonu, kjer se je tudi porodila zamisel o skupnem nastopu Slovencev na tej največji maratonski predstavi na svetu, tedaj še s peticijo za priznavanje Slovenije in napisom SLOVE-NIA - INDEPENDENT. Sledile so dobrodošlice maratoncem v materinih jezikih in kmalu smo lahko slišali tudi naslednje besede: "Dobrodošli maratonci nove države samostojne republike Slovenije". To je bil nedvomno trenutek, ki se ga bomo udeleženci vselej spominjali s ponosom. Nedvomno smo dobili z 9-letnim Nejcem Raz-gorškom iz Dravograda, kije bil prvi nosilec napisa, novega junaka. Pa tudi za Franca Rata in Avgusta Cerovca iz Velenja ni bilo najbolj enostavno teči z napisoma, kot nosilci zastav pa so se odlikovali še Jože Jere iz Sevnice ("Sledil sem kameram vso pot!") ter Velenjčana Feliks Doki in Jože Glavač. Nekaj med našimi udeleženci pa je bilo tudi takšnih, ki so prvič v življenju pretekli pot, dolgo 6 km, v družbi s tekači iz celega sveta. Seveda je teči s samokol-nico povsem drugače, kot so to letos storili Italijani, Japonci so spet prinesli skrivaj svoje "adute" (od oblačil do zastav", Nizozemci ponovno niso zmogli brez piščalk... Slovenci pa smo zadnji hip poskrbeli za zelo vidne vetrovke z ustreznimi napisi in tudi tokrat smo bili zelo oblegani in prav te naše vetrovke so dosegale najvišjo kotacijo - dragocen mehiški sombrero, kvalitetna trenerka Brazilije, čudovito poslikana japonska majica ali mehiški tekaški dres je bil ekvivalentna menjava. In prav ta tek prijateljstva so si naši severni sosedje privoščili drugače, in sicer so med tekom razvili velikanski napis Austria in tekli skupaj z njihovim nacionalističnim prvakom. Zato pa nič čudnega, če smo že naslednji dan po maratonu naleteli na letake, ki pozivajo maratonce, naj "Teli Austrian Nazi Haider To Go Home!" Popoldanska Pasta Party v Tavern on the Green v Centralnem parku je sklepno dejanje zadnjega dne pred samim maratonskim tekom po vseh petih okrožjih New Yorka. Nedelja, 3. november 1996. Zgodaj je treba do avtobusov, ki v dveh urah prepeljejo iz osrednjega dela Manhattna na Staten Island 30.00 tekačev. Poskrbljeno je za zajtrk, telovadbo, priporočajo pitje vode... Mi pa se ovijamo v ogrinjala in polivinilaste vrečke v enem od številnih šotorov. "Slovenia... Moj stari oče je od tam..." Žal Američanka ni vedela, iz katerega kraja. Počitek pred tekom je bil predolg in po svoje smo zamudili na štart, kajti številni ograjeni prostori so bili že pretrgani. Skoda, kajti pozneje se je izakazalo, da bi nekateri lahko dosegli še boljše rezultate. Seveda tisti, ki tečejo za rezultat in mesto. ■ nadaljevanje prihodnjič Rezultati slovenskih tekačev na 27. maratonu v New Yorku, 3. novembra 1996 (skupna uvrstitev, ime in priimek, klub - kraj, čas, uvrstitev v kategoriji): 514., 267,- Tone Erjavec, LBS, Ljubljana - 2:55,58; 1431., 296,-Vasja Jerčič, MTS Gorenje,Vel. - 3:12,23; 1479., 77.-Jožica Šiftar, Radenci - 3:13,06; 1508., 353.- Jože Jere, MTS Gor., Sevn,- 3:13,24; 3654., 1515,- Alojz Klaneček, MTS Gor.,Ljublj.- 3:31,34; 8334., 2101.- Ivan Rogelj, Ptuj - 3:54,49; 8927., 729,- Hinko Jerčič, MTS Gorenje,Vel,-3:57,07; 10883., 3853,- Janez Lipavšek, Ptuj - 4:04,06; 15087., 14.- Kazimira Lužnik, Slovenj Gradec - 4:22,22; 21581., 935,- Edita Jerčič, MTS Gorenje, Vet,-..a 4:53,11; 14. novembra 1996 ZA RAZVEDRILO NAS VAS 13 novo Primero ilSis^ Iz vsemi novostmi: novim podvozjem in novimi lučmi, kt dajejo sedemdeset odstotkov več svetlobe,,.. Že od 29.400 DEM dalje. Nemški inštitut TUV je Primero testiral in postavil na prvo mesto med konkurenti. Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: KOS. P fie 701060 BARLOG, Trebnje telefon: 06f" 45 700 NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana AVTOHIŠA, Murska Sobcla, seL: 069' 32 »9 ASM FERK, Maribor, telefon: 069/ 224 478 (-o k t m področje t MG, Mu'> lelefoi 01 760 AVTO MOČNIK K. a i, RHo tf fr >45 277 AVTONiSS. Ljubljana, telefon: 061/: 1S9 7Š 31 FABJAN. Branik, telsfom 0Š5/ 57052 VAŠ AVTO. Celje, telefon: 063/ 441160 KRULC, Moravče, telefon: 061/731 143 PIŽEM, Domžale, telefon: 061/ 372 333 SALON NISSAN Lipnik, Velenje, tel.: 063/893549 fi VIDRIH, Otoceč-Novo mesto, telefon: 068/ 76 180 TRUNK, Ljubljana - Jezica, telefon: 061/ 342 692 AUTOCOMFORT, Nova gorica-Solkan, 065/23274 ft ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/81389 AVTOSALONKovinarska,Vrhnika,tel.:061/753842 NISSAN HVALEČ, Ptuj, telefon: 062/778 507 < HOROSKOP Oven od 21. marca do 21. aprila Težko se boste izognili neprijetnostim, ker pa ne bodo trajale predolgo, se vam tudi ni treba bati hujših zapletov. Ob pomoči zanesljivega človeka boste storili tisto, kar si že dolgo želite. Odleglo vam bo in od torka dalje se boste bolje počutili. Bik od 22. aprila do 20. maja Preveč ste zagnanai, partnerja s tem odbijate, saj čuti, da vam ne more biti kos. Čustvene vezi, na katerih ste nameravali graditi del svoje prihodnosti, se bodo močno zrahljale, kar pa vam bo kdaj pa kdaj celo prijalo. Prijazna beseda bo dosegla svoj namen, utrdili si boste položaj, ki vam veliko pomeni. Dvojčka od 21. maja do 21. junija ne zaupajte človeku, ki vam kaže vedno le prijazen obraz, ampak se zanesite predvsem na svoje mnenje in presojo. Okoliščine, na katere niste bili rpipravljeni, yas bodo spravile iz tira, doživeli boste vse tisto, o čemer si nekoč niti sanjati niste upali. Spremeljive volje boste, ker vas nekdo zanemarja. Rak od 21. junija do 22. julija Ce boste prijazni, vas bo nekdo iz dneva v dan bolj cenil, če boste odločni, pa boste prav kmalu dosegli cilj svojih želja. Zanimiv pogovor se vam obeta za petek, v soboto pa boste praznovali dogodek, kakršnega ne pomnite. Sodelavka vas bo spravila v zadrego, ker niste storili vsega tako kot bi morali. Lev od 23. julija do 23. avgusta Preveč ste zaupali človeku, ki slovi po svoji nezanesljivosti, zato ste se znašli y položaju, iz katerega ne vidite izhoda. Najkasrteje do konca prihodnjega tedna boste spoznali, kaj morate storiti, da vam bo lepo. V čustvenih zadevah pretiravate, pri delu pa ste počasni in zamišljeni -najbrž imate tehten razlog. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Neprijetnosti gredo h koncu, začenja se srečno in sončno obdobje vašega življenja. Skrbi boste preložili na tuja ramena, sebi in drugim pa boste pripravili mnogo lepih trenutkov. Z darilom boste osrečili starejšo osebo. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Krepko boste morali poprijeti za delo, če boste hoteli ugoditi vsem, ki si želijo vaše pomoči in sodelovanja. Naključno znanstvo vas bo spravilo v dobro voljo, takšnega srečanja in takšnega pomenka ne pomnite. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Začudeni boste nad tem, kar vam bo povedal bližnji sorodnik. Ne prehitevajte dogodkov, ampak počakajte, da se stvari uredijo same po sebi. Nekdo, ki vam je všeč, bo govoril o vas same lepe stvari. Prijetni trenutki v dvoje vas bodo spodbudili k odločitvi, ki je pravzaprav niste načrtovali. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Zaskrbljeni ste, ker vam ne gre vse od rok tako, kot ste ši želeli in kot ste tudi obljubljali vsem prizadetim. Poskusite znova, sreča vdm bo tokrat bolj naklonjena. Globoko v sebi nosite skrivnost, ki jo nočete razodeti nikomur; pazite, da se ne boste zaradi tega zapletli v nerešljive težave! od 23. decembra do 20. januarja Tisto, kar ste izgubili, boste prav kmalu spet našli. Naveličali ste se mirnega življenja, torej storite kaj, da boste dočakali spremembe in tudi tisti preobrat, ki bi vam bil najbolj povšeči. Zaradi denarja si ne delajte skrbi, ko ga boste najbolj potrebovali, ga boste tudi dobili. Nekdo vas bo iskal. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Napaka, ki vam jo očitajo, v resnici sploh ni napaka, kar pa se bo pokazalo šele takrat, ko boste že globoko prizadeti. Ne zaupajte partnerju svojih skrbi, poskusite premagati težave najprej sami. Samo če ne bo šlo drugače poiščite tujo pomoč.-nakupovanje še za nekaj časa odložite, da vam ne bo žal. Ribi od 20. februarja do 20. marca Čustva, ki ste jih dolgo tlačili v sebi bodo zopet vzplamtela. Pa čeprav tega nočete in si ne želite. Težko jih boste brzdali, saj bodo obojestranska. Pretehtajte, kaj lahko s korakom več dobite in kaj izgubite. Morda bi bilo vseeno najbolje, če se čustvom tokrat prepustite in pozabite na posledice. Kozorog ilustracije:Pia <šS£l