Gustav Pirc (1859-1923) ANDREJ ŠALEHAR, STANE RUPNIK, METKA ŽAN LOTRIČ KMETIJSKI STROKOVNJAK, POTOVALNI UČITELJ, TAJNIK, RAVNATELJ IN PREDSEDNIK KRANJSKE KMETIJSKE DRUŽBE, UREDNIK KMETOVALCA (1884-1918 (1-9)) IN KMETIJSKIH IN ROKODELSKIH NOVIC (1884-1893) IN AMATERSKI FOTOGRAF AGRICULTURAL EXPERT, TRAVELING TEACHER, SECRETARY, DIRECTOR AND PRESIDENT OF CARNIOLAN AGRICULTURAL SOCIETY, EDITOR OF KMETOVALEC (1884-1918 (1-9)) AND KMETIJSKE IN ROKODELSKE NOVICE (1884-1893) AND AMATEUR PHOTOGRAPHER Gustav Pirc (1859-1923) Avtorji: Prof. dr. Andrej Šalehar Stane Rupnik Metka Žan Lotrič Tehnična urednika: Prof. dr. Andrej Šalehar in doc. dr. Marija Klopčič Jezikovni pregled: Marjana Cvirn Tisk: Cerdonis d.o.o., Slovenj Gradec Oblikovanje: Lidija Smolar, u.d.i.a. Naklada: 200 izvodov 1. izdaja, 1. natis Založnik: Kmetijska založba d.o.o., Slovenj Gradec © Kmetijska založba d.o.o., Slovenj Gradec Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika kopiranje v kakršnikoli obliki ni dovoljeno. Leto in kraj izdaje: 2011, Slovenj Gradec Maloprodajna cena: 22,00 € CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929Pirc G. 63(497.4):929Pirc G. ŠALEHAR, Andrej Gustav Pirc (1859-1923) / Andrej Šalehar, Stane Rupnik, Metka Žan Lotrič. -1. izd., 1. natis. - Slovenj Gradec: Kmetijska založba, 2011 ISBN 978-961-6418-16-4 1. Rupnik, Stane 2. Žan Lotrič, Metka 256441856 KAZALO PREDGOVOR................................................................................................................................................................................................................7 PRISPEVKI K BIOGRAFIJI GUSTAVA PIRCA....................................................................................................................................9 CONTRIBUTIONS TO THE BIOGRAPHY OF GUSTAV PIRC...................................................................................................................9 Izvleček...............................................................................................................................................................................................................................10 Abstract.............................................................................................................................................................................................................................10 Uvod.....................................................................................................................................................................................................................................11 Poreklo................................................................................................................................................................................................................................11 Potovalni učitelj kmetijstva.....................................................................................................................................................................................12 Urednik Kmetovalca od 1884 do 1918..............................................................................................................................................................13 Tajnik (1884-1894), ravnatelj (1894-1919) in predsednik (1921-1923) kmetijske družbe....................................................14 Ustanavljanje podružnic............................................................................................................................................................................................15 Ustanavljanje mlekarskih in živinorejskih zadrug........................................................................................................................................16 Ustanavljanje odsekov in zavodov.......................................................................................................................................................................16 Sadna drevesnica in pospeševanje sadjarstva.......................................................................................................................................16 Ustanovitev samostojnega ribarskega odseka.......................................................................................................................................17 Ustanovitev Kmetijskega kemijskega preskuševališča v Ljubljani................................................................................................17 Ustanovitev Kmetijsko-gospodinjske šole...............................................................................................................................................17 Prizadevanje za delovanje podkovske šole...............................................................................................................................................17 Oskrba z reprodukcijskim materialom.......................................................................................................................................................17 Širina njegovega strokovnega dela.......................................................................................................................................................................17 Odlikovanje......................................................................................................................................................................................................................18 Še o Kranjski kmetijski družbi................................................................................................................................................................................18 Osebno življenje.............................................................................................................................................................................................................20 Za konec............................................................................................................................................................................................................................22 Uporabljeni viri...............................................................................................................................................................................................................23 PRISPEVKI GUSTAVA PIRCA K RAZVOJU ŽIVINOREJE NA KRANJSKEM.......................................................25 GUSTAV PIRC'S CONTRIBUTIONS TO THE DEVELOPMENT OF LIVESTOCK PRODUCTION IN CARNIOLA.........25 Izvleček...............................................................................................................................................................................................................................26 Abstract.............................................................................................................................................................................................................................26 Uvod.....................................................................................................................................................................................................................................27 Kranjska kmetijska družba in živinoreja............................................................................................................................................................27 Ustanovitev in povzetek dela Kranjske kmetijske družbe...............................................................................................................27 Statistični podatki o živinoreji na Kranjskem.........................................................................................................................................28 Zakonska pravila v živinoreji...........................................................................................................................................................................29 Živinoreja na Kranjskem............................................................................................................................................................................................30 Govedoreja................................................................................................................................................................................................................31 Konjereja.....................................................................................................................................................................................................................32 Prašičereja..................................................................................................................................................................................................................32 Kozjereja.....................................................................................................................................................................................................................33 Ovčereja......................................................................................................................................................................................................................33 Perutninarstvo.........................................................................................................................................................................................................33 Čebelarstvo...............................................................................................................................................................................................................34 Ribogojstvo...............................................................................................................................................................................................................34 Prispevki Gustava Pirca..............................................................................................................................................................................................34 Potovalni kmetijski učitelj na Kranjskem..................................................................................................................................................34 Tajnik (ravnatelj, predsednik) Kranjske kmetijske družbe.................................................................................................................36 Pomembnejši doprinosi Gustava Pirca h Kranjski kmetijski družbi...........................................................................................38 Izbrane strokovne objave..........................................................................................................................................................................................39 Monografije.............................................................................................................................................................................................................39 Objave v serijskih publikacijah ......................................................................................................................................................................41 Zaključna misel...............................................................................................................................................................................................................44 Uporabljeni viri...............................................................................................................................................................................................................46 PIRČEV KMETOVALEC, STROKOVNA KMETIJSKA REVIJA ŠE SEDAJ ...............................................................49 PIRC'S KMETOVALEC (FARMER), THE PROFESSIONAL AGRICULTURAL JOURNAL TO THE PRESENT DAYS......49 Izvleček...............................................................................................................................................................................................................................50 Abstract.............................................................................................................................................................................................................................50 Uvod.....................................................................................................................................................................................................................................51 Serijske publikacije c. kr. Kranjske kmetijske družbe pred Kmetovalcem.......................................................................................51 Predlog za nov gospodarsko-podučiven list in pot do prve številke.................................................................................................51 Poimenovanje novega slovenskega strokovnega kmetijskega lista....................................................................................................54 Novi gospodarsko-podučivni list: K m e t o v a l e c...................................................................................................................................57 Prvi urednik Gustav Pirc - (1884-1918 (1-9))..............................................................................................................................................57 Ob tridesetletnici Kmetovalca...............................................................................................................................................................................58 Ob zaključku urednikovanja...................................................................................................................................................................................59 Kmetovalec - oživljen 1993.....................................................................................................................................................................................60 Kratko o pomenu Kmetovalca za razvoj kmetijske stroke v Sloveniji.............................................................................................60 Za konec ............................................................................................................................................................................................................................60 Uporabljeni viri...............................................................................................................................................................................................................61 PRVI UREDNIK KMETOVALCA GUSTAV PIRC MED PRVIMI AMATERSKIMI FOTOGRAFI...........63 GUSTAV PIRC, THE FIRST EDITOR OF KMETOVALEC (FARMER) AMONG THE FIRST AMATEUR PHOTOGRAPHERS............63 Izvleček...............................................................................................................................................................................................................................64 Abstract.............................................................................................................................................................................................................................64 Uvod.....................................................................................................................................................................................................................................65 Predstavitev fotografij................................................................................................................................................................................................65 Za konec............................................................................................................................................................................................................................71 Uporabljeni viri...............................................................................................................................................................................................................72 PRISPEVKI K BIBLIOGRAFIJI: GUSTAV PIRC (1859-1923)..............................................................................................73 CONTRIBUTIONS TO THE BIBLIOGRAPHY: GUSTAV PIRC (1859-1923)...................................................................................73 Izvleček...............................................................................................................................................................................................................................74 Abstract.............................................................................................................................................................................................................................74 Uvodna pojasnila...........................................................................................................................................................................................................75 Monografije in tiski......................................................................................................................................................................................................76 Serijske publikacije........................................................................................................................................................................................................78 Kmetijske in rokodelske novice......................................................................................................................................................................78 Kmetovalec...............................................................................................................................................................................................................80 Vrtnar - Uredniška priloga Kmetovalcu....................................................................................................................................................87 Dolenjske Novice...................................................................................................................................................................................................87 Ostale publikacije..................................................................................................................................................................................................88 Fotografije.........................................................................................................................................................................................................................88 Urednik...............................................................................................................................................................................................................................88 1843 - 2. KMETIJSKE IN ROKODELSKE NOVICE.................................................................................................................................89 1884 - 110. KMETOVALEC...............................................................................................................................................................................89 1888 - 122. VRTNAR...........................................................................................................................................................................................89 SLIKOVNO GRADIVO................................................................................................................................................................................................90 PREDGOVOR V drugi polovici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja je za razcvet kranjskega kmetijstva posebno zaslužen Gustav Pirc, kmetijski strokovnjak, potovalni učitelj za kmetijstvo na Kranjskem (1884-1914), tajnik (18841894), ravnatelj (1894-1917), generalni ravnatelj (1917-1919) c. kr. Kranjske kmetijske družbe in predsednik (1921-1923) Kmetijske družbe za Slovenijo, urednik Kmetovalca (1884-1918 (1-9)) in Kmetijskih in rokodelskih novic (1884-1893) in amaterski fotograf. Njegovo delo in zasluge je v jubilejni številki Kmetovalca v sestavku, posvečenem 160-letnici Kranjske kmetijske družbe, opisal Lah (1928): »Pirčevo dobo, ki jo štejemo od leta 1884 do l. 1923, je smatrati kot dobo kmetijskega preporoda na Kranjskem. V tem razdobju je dosegla Kmetijska družba svoj pravi pomen ter se posvetila edino pospeševanju kmetijstva in izboljšanju gospodarskega stanja našega kmeta. Šele sedaj je prišel naš kmet do veljave in tudi beseda »kmet« je izgubila tisti zaničevalni pomen, ki ga je imela prej. To zaslugo je pripisati ravno tajniku Gustavu Pircu, ki je povsod poudarjal izredno važnost, ki jo ima kmečki stan za celokupno narodno gospodarstvo in obenem tudi za obstoj vsake države. V tem času je prešla Kmetijska družba v roke kmetov in se je odpravilo s starimi predsodki, po katerih je smel biti njen predsednik samo pleminitaška oseba ali pa osebnost na visokem družabnem stališču. Zato je tudi šteti Pirčevo dobo med najsrečnejše dobe Kmetijske družbe in za naše kmetijstvo najbolj zaslužne, kar bo naš kmet znal še dolgo let primerno ceniti.« Kot potovalni učitelj za kmetijstvo na Kranjskem v številnih predavanjih (okoli 40 predavanj letno) ni širil samo kmetijskega znanja, ampak je veliko prispeval k razvoju slovenske strokovne terminologije in uveljavljanju slovenskega jezika. Posebej je potrebno poudariti njegovo publicistično delo, številne strokovne knjige in sestavke ter urejevanje Kmetovalca, kar je opravljal 35 let. Rohrman (1928) se sprašuje: »Koliko je s tem koristil našemu kmetijstvu in našemu kmetu? Gustav Pirc je pisal za kmeta.« Gustav Pirc je zelo zaslužen za razvoj in napredek kranjskega kmetijstva in živinoreje. Nikoli ni pristajal na neznanje, ampak je vedno v ospredje postavljal in zahteval kmetijsko znanje in kmetijski pouk. Vedno se je postavil v bran kmetijstvu in še posebej živinoreji, ki je bila tudi v njegovem času najpomembnejša kmetijska dejavnost na Kranjskem. Iskal in našel je pot do pravega kmetovalca. S spoštovanjem postavimo njegovo delo na častno mesto slovenskega kmetijskega slovstva in z globoko hvaležnostjo ohranjajmo spomin na njegove zasluge za zlato dobo kranjskega kmetijstva. Rodica, april 2011 Prof. dr. Andrej Šalehar, zaslužni profesor PRISPEVKI K BIOGRAFIJI GUSTAVA PIRCA CONTRIBUTIONS TO THE BIOCRAPHY OF GUSTAV PIRC Pripravila: Stane Rupnik, univ. dipl. inž.1 Prof. dr. Andrej Šalehar, zaslužni profesor2 1 - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj 2 - Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Kranj in Domžale, marec 2011 Prispevki k biografiji Gustava Pirca Contributions to the biography of Gustav Pire Izvleček Gustav Pirc je bil rojen leta 1859 v Škofji Loki. V štiridesetletnem obdobju od leta 1883 do leta 1923 je imel v takratnem kranjskem gospodarstvu, kmetijstvu in politiki pomembno vlogo kot potujoči učitelj kmetijstva (1884-1914), tajnik (1884-1894) in ravnatelj (1894-1917), generalni ravnatelj (19171919) c. kr. Kranjske kmetijske družbe in predsednik (1921-1923) Kmetijske družbe za Slovenijo. Pod njegovim vodstvom se je delovanje kmetijske družbe bistveno spremenilo. Prizadeval si je za razvoj kmetijstva in gospodarski ter politični pomen kmetijske družbe. Kmetijska družba se je širila tako po številu članov kot tudi podružnic po terenu. S tem se je približala potrebam kmetov in zagovarjala njihove potrebe. Organiziral je preskrbo članov s kmetijskim reprodukcijskim materialom. Strokovno revijo Kmetovalec, ki izhaja še danes, je urejal 35 let. Ogromno je njegovo predavateljsko in publicistično delo. Na njegovo pobudo so ustanovili sadno drevesnico v Ljubljani, Kmetijsko kemijsko preskuševališče v Ljubljani (današnji Kmetijski inštitut Slovenije) in Kme-tijsko-gospodinjsko šolo. Pomembno je tudi njegovo udejstvovanje na kulturnem in političnem področju. Ključne besede: biografija, Gustav Pirc, Kranjska kmetijska družba, kmetijstvo, gospodarstvo Abstract Gustav Pirc was born in 1859 in Skofja Loka. In the forty-year period from 1883 to 1923 he was holding an important role in the Carniolan economy, agriculture and politics as a traveling teacher of agriculture (1884 to 1914), a secretary (1884-1894) and a principal (1894-1917), a managing director (1917-1919) of the Carniolan Agricultural Society and a president (1921-1923) of the Agricultural Society of Slovenia. Under his leadership, the functioning of the Agricultural Society has changed significantly. He strove for the development of agriculture and the economic and political importance of the Agricultural Society. Agricultural Society has expanded both in the number of members, as well as the number of its branches in the field. This way the Society came closer to the needs of farmers and was able to advocate their needs. He organized the supply of agricultural reproductive material to the members of the Society. For 35 years he edited a professional journal Kmetovalec (Farmer journal), which has been published to the present day. Huge is his teaching and publication work. To his initiative a Fruit tree nursery in Ljubljana, Agricultural chemical test plant in Ljubljana (now the Agricultural Institute of Slovenia) and the Agriculture - Home economics school were established. Important is also his participation in the cultural and political spheres. Key words: biography, Gustav Pirc, Carniolan Agricultural Society, agriculture, economy Prispevki k biografiji Gustava Pirca Uvod Gustav Pirc je imel v štiridesetletnem obdobju od leta 1883 do leta 1923 v takratnem kranjskem gospodarstvu, kmetijstvu in politiki pomembno vlogo kot potujoči učitelj kmetijstva (1884-1914), tajnik (1884-1894) in ravnatelj (1894-1917), generalni ravnatelj (1917-1919) c. kr. Kranjske kmetijske družbe in predsednik (1921-1923) Kmetijske družbe za Slovenijo (v nadaljevanju kmetijska družba). Pod njegovim vodstvom se je delovanje kmetijske družbe (KD) bistveno spremenilo. Prizadeval si je za razvoj kmetijstva in gospodarski ter politični pomen kmetijske družbe. Kmetijska družba se je širila tako po številu članov kot tudi podružnic po terenu. S tem se je približala potrebam kmetov in zagovarjala njihove potrebe. Organiziral je preskrbo članov s kmetijskim reprodukcijskim materialom. Strokovno revijo Kmetovalec, ki izhaja še danes, je urejal 35 let. Ogromno je njegovo predavateljsko in publicistično delo. Na njegovo pobudo so ustanovili sadno drevesnico v Ljubljani, kmetijsko kemijsko preskuševališče v Ljubljani (današnji Kmetijski inštitut Slovenije) in Kmetijsko-gospodinjsko šolo. Pomembno je tudi njegovo udejstvovanje na kulturnem in političnem področju. O življenju in delu Gustava Pirca so podrobneje pisali Adamič (1996) in drugi. Našemu prispevku k njegovi biografiji bomo dodali nekatere zapise in objave o njegovem delu v takratnih časnikih in periodičnih publikacijah. Poreklo Pirčev rod izvira iz Kranja. Že od začetka 18. stoletja so imeli obrt in kasneje manufakturno barvarno platna, ki je delovala do leta 1922 in prenehala po uvedbi industrijske proizvodnje tekstila v Kranju. Imeli so tudi trgovino platna in tekstila, ki se je obdržala do nacionalizacije po drugi svetovni vojni. Njihova hiša je v drugi polovici 19. stoletja imela naslov Mesto 27 in so ji rekli Pr' Lorenčk po prvem članu družine Lovrencu. Po sedanjem uličnem sistemu v Kranju je ta hiša v Vo-dopivčevi ulici 11 in se jo še vedno drži domače ime Barvarna ali pa Pirčeva barvarna. Rodovina Pirc je bila vitalna in podjetna. Iz družine vsakokratnega lastnika barvarne so otroci študirali, eden od njih pa je bil določen za prevzem družinskega podjetja. Gustav Pirc se je rodil v Škofji Loki 20. junija 1859. Njegov oče Matej je bil rudarski inženir. Kot pripravnik je delal v rudniku živega srebra v Idriji. Tu je spoznal tudi svojo ženo Katarino, roj. Hartl. Delo je nadaljeval kot vodja topilnice bakra pri Topličarju v Kopačnici. Družina je takrat bivala v Škofji Loki na naslovu Mesto št. 116. Po podatkih Štuklove Knjige hiš danes ta hiša nosi naslov Mestni trg 39. Domače ime hiše je Grbec, Koceli. Ker očetova sestra Neža, ki je bila določena za prevzem barvarne, ni imela otrok, je moral vodenje obrti prevzeti Gustavov oče Matej. Zato se je njegova družina že v letu 1860 preselila v Kranj. Matej Pirc je bil pri vodenju podjetja zelo uspešen. Barvarno je razvil v srednje veliko manufakturo in odprl tudi trgovino s platnom. Prav tako je bil uspešen v tudi v dužbenem življenju Kranja, saj je bil v letih 1866-1869 tudi župan občine Kranj. V Kmetovalcu (8 (1891), št. 3) je objavljena informacija o smrti očeta Gustava Pirca: »Gospod M. Pirc, posestnik, trgovec in obrtnik v Kranji, umrl je 31. januarija v Kranji. Pokojnik je bil nad 30 let družbeni ud, mnogo časa predsednik kranjski podružnici v Kranji ter oče kmetovalčevega urednika ter tajnika c. kr. kmetijske družbe kranjske.« To dokazuje, da se je Gustav že v mladosti preko očeta spoznal s kmetijsko družbo. Podobno usodo kot Gustavov oče Matej je doživel tudi njegov brat Ciril, ki je študiral pravo na Dunaju, pa je moral zaradi smrti brata Metoda, ki je bil namenjen za prevzem barvarne, prekiniti študij in prevzeti vodenje podjetja. Tudi Ciril se je posvetil javnemu delu in bil državnozborski poslanec ter kranjski župan v letih od 1921 do 1936. Gustav Pirc je mladost preživel v Kranju. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota za Gorenjsko v Kranju, smo v fondu Osnovna šola Kranj našli podatek, da je mladi Gustav Pirc obiskoval štiriletno osnov- no šolo Kranj v času od šolskega leta 1866 do 1869. Isto šolo sta obiskovala tudi njegova sestra Olga (roj. 1863) in brat Ciril (roj. 1865). Pirčeva družina je živela v Kranju številka 27 (pod mestom), za očetov poklic pa je navedeno, da je bil trgovec. Triletno nižjo realko je Gustav obiskoval v Ljubljani od leta 1869 do leta 1873. Študiral je kmetijstvo na višji šoli za sadjarstvo in vinarstvo v Dečinu - Libercu na Češkem. Na tej šoli so v tem času študirali tudi drugi kasneje uspešni kmetijski strokovnjaki (dr. Ernest Kramer, Viljem Rohrman, Franc Štupar). Ta znanstva so bila pomembna tudi na njegovi nadaljnji strokovni in službeni poti. Po končanem študiju je bil leta 1878 imenovan za inštruktorja in upravnika vinogradov Kmetijske šole na Slapu pri Vipavi. Ker z delom ni bil zadovoljen, se je priglasil na razpis deželne vlade za mesto deželnega potujočega učitelja za kmetijstvo. Leta 1884 je bil imenovan za potovalnega učitelja na Kranjskem in v istem letu izvoljen tudi za tajnika Kranjske kmetijske družbe. Pri tem delu je pokazal in razvil vse svoje osebnostne lastnosti in sposobnosti. Potovalni učitelj kmetijstva Gustav Pirc je bil leta 1884 imenovan za potovalnega učitelja kmetijstva. Cesarsko kraljeva deželna vlada je z imenovanjem in zaposlitvijo potovalnih učiteljev podpirala razvoj kmetijstva na svojem območju. Potovalni učitelji so bili imenovani za določeno območje ali za določeno stroko: npr. potovalni učitelj za mlekarstvo, vinogradništvo. Njihova glavna naloga je bilo izobraževanje kmetov, zato so izvajali številna predavanja, demonstracijske poskuse in razstave na terenu. Potovalni učitelji so bili najboljši strokovnjaki v tistem času. Poleg g. Pirca še: Rado Lah, Ivo Sancin, Ivan Tram-puž, Ivan Jurančič, Anton Štrekelj, Rudolf Zdolšek in drugi. Pirc je delo potovalnega učitelja tesno povezal z njegovim delom na kmetijski družbi in uredniškim delom pri Kmetovalcu in Novicah. Predavateljsko delo je opravljal kot poslanstvo z veliko zavzetostjo. Predaval je po celi takratni Kranjski in o vseh pomembnih strokovnih temah. Predaval je v lepem in razumljivem jeziku, strokovno, pa vendar tudi tako poljudno, da so ga poslušalci razumeli in mu tudi zaupali. Predaval je o vseh panogah kmetijstva: od sadjarstva, vinogradništva, gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili do živinoreje, mlekarstva, ekonomike in ustanavljanja mlekarskih zadrug in podružnic kmetijske družbe. Prizadeval si je za prenos tehnoloških novosti v kmetijstvu med kmete in izboljševanje ekonomskega položaja kmetov. Letno je opravil nad štirideset predavanj. Skupnega števila predavanj ni mogoče ugotoviti, presega pa število tisoč. Predaval je skoraj v vsaki fari na Kranjskem in poučeval kmete o umnem gospodarstvu. Zato je izmed kmetijskih strokovnjakov najbolje poznal Kranjsko in dušo kranjskega kmeta. Tudi kmetje so poznali njegovo delo, mu zaupali in se nanj obračali z vprašanji in za nasvete, ki so jih od njega vedno tudi dobili. Delo potovalnega učitelja je Pirc uspešno opravljal trideset let do upokojitve 1. februarja 1914. O delu potovalnih učiteljev so takratni časopisi (Slovenec, Slovenski narod, Laibacher Zeitung, Gorenjec, Dolenjske Novice) pogosto poročali in se pohvalno izražali o znanju in sposobnosti predavatelja Pirca. Primeri takih obvestil in zahval: ~ »Za popotovalnega učitelja na Kranjskem je namesto g. E. Kramarja, kteri je sedaj na Primorskem, imenovan g. Gustav Pirc, tajnik kmetijske družbe.« Slovenec, 12(1884)80, 7. april 1884 ~ »Kmetijsko potno predavanje imel bode dež. potovalni učitelj Gustav Pirc dne 29. t. m., t. j. Na praznik sv. Petra in Pavla v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Predavanje se prične po popodanski službi v tamo-šnji ljudski šoli.« Slovenski narod, 17(1884)141, 21. junij 1884 ~ »Predavanje o kmetijstvu na tukajšnjem c. kr. učiteljišči in bogoslovji prevzel je tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske g. Gustav Pirc. Omenjeni gospod ob enem vrednik »Novic« je slovenščine popolnoma zmožen in v umnem kmetijstvu vrlo izšolan. Gospodom slušateljem prav iz srca častitamo!« Slovenec, 12(1884)261, 12. november 1884 ~ »Iz Prečine 10. februarja. - Dne 7. t. m. popoludne predaval je velečastiti gospod popotovalni učitelj Pirc o kmetijstvu osobito o vinoreji, kletarstvu in sadjereji. Ljudi bilo se je zbralo mnogo, najodličnej-ši možje - nad 200 posestnikov, tako da je prostor v šolski sobi bil popolnoma napolnjen. Da je prišlo toliko ljudi, se je pač zahvaliti le našima gg. duhov- noma, zlasti vrlemu g. kaplanu, ker se je več nedelj poprej v cerkvi pojasnilo in priporočilo. Gospod učitelj se je pa tudi tako prikupil se svojim jedrnatim govorom, da si žele naši ljudje le, da bi ga mogli še več poti slišati. Po sklepu pojasnil je še g. učitelj marsikaj, kar so ga prašali radovedni ljudje. Naposled mu je pa domači učitelj podal zapisnik, kaj je delal zunaj šole pri posestnikih v sadjereji in cepljenji trt. Živili g. učitelj! A mi poslušalci pa želimo kmalu zopet kaj podučnega slišati.« Dolenjske Novice, 2(1886)4, str. 29 ' »Iz Št. Jerneja 28. sušca. - Danes je pri nas predaval gospod popotovalni učitelj Gustav Pirc ob 8. uri zjutraj v šolski sobi občanom o trtoreji, kletarstvu, nekoliko o sadjereji in živinoreji, in kmetijstvu kolikor je bilo mogoče omeniti v tem času. - Bilo je nad 200 poslušalcev. Govoril je jasno, temeljito in spod-budljivo. Povedal je mnogo v tem kratkem času o kmetijstvu, kako zelo rada vlada podpira kmetijski, sedaj prepadajoči stan, da bi mu zopet pomogla do boljšega. Hvaležni smo mu za poduk, ki gotovo ne bo brez koristi, hvaležni smo pa tudi slavni deželni vladi, ki ga je poslala.« Dolenjske Novice, 2(1886)7, str. 56 ' »Kako se trte cepijo, razlagal je tajnik c. kr. Kmetijske družbe g. Gustav Pirc v nedeljo 11. aprila dopoldne v Križevem pri Kostanjevici, popoludne pa v Čateži. To je za te kraje kaj pomembno; kajti trtna uš je na desnem bregu Krke, zlasti v fari križevski že velik del lepih vinogradov uničila. Te vinograde treba je zdaj zasaditi z amerikanskimi trtami, ki se pa morajo z našimi požlahtniti, da bodo rodile dobro kapljo. Nekaj amerikanskih trt je že došlo na Dolenjsko, v Novo mesto in Krško.« Dolenjske Novice, 2(1886)9, str. 72 ' »Kmetijsko predavanje ima tajnik c. Kr. Kmetijske družbe gosp. Gustav Pirc v nedeljo 6. t. m. Popolu-dne po cerkvenem opravilu v šolskem poslopji na Brezovici.« Slovenski narod, 20(1887)50 ' » Zahvala. Podpisano županstvo si šteje v dolžnost slavni c. kr. kmetijski družbi kranjski tem potom svojo najtoplejšo zahvalo izreči, da je blagovoljno priredilo dne 11. septembra konjsko dirko v Št. Jerneji, kar je gotovo v čast Št. Jernejcem, katero si pa hoče ohraniti še za prihodnje čase, z vestno in skrb- no izrejo konj; tudi še posebno zahvaljuje vsem gospodom te komisije, posebno gospodu tajniku c. kr. Kmetijske družbe kranjske Gustav Pircu za njegov poduk in spodbudo k temu napredku. Županstvo v Št. Jerneji dne, 14. septembra 1889. Jože Poljanec, župan.« Dolenjske Novice, 5(1889)19, str. 154 - »Nedeljo pred binkošti predaval je tu spoštovani tajnik c. kr. kmetijske družbe Gustav Pirc. Govoril je obče o trto -, sadje - in živinoreji. Ljudstva se je obilo zbralo. Da pa je njegov govor bil sejan na plodno njivo, kaže nekaj, s čimur se sme ponašati Čatežka fara. V nedeljo dne 4. junija sklical je učitelj g. Peter Pogačnik farane v šolo, da se posvetujejo, bi li bilo moči vstanoviti podružnico kmetijske družbe. In glej! Podružnica se je ustanovila in broji 40 udov, in je po številu farnih prebivalcev - tišoč duš - torej najmočnejša na Kranjskem.« Dolenjske Novice, 9(1893)13, str. 106 ^ »Gustav Pirc, ravnatelj KD je bil obenem od c. kr. kmetijskega ministrstva nastavljeni potovalni učitelj za Kranjsko in je kot tak s 1. februarjem t. l. vpokojen. Zaradi predavanj naj se torej nihče več nanj ne obrača, dasi bo semintja še vedno rad prevzel kako predavanje, če bo nujna potreba in ne bo koga drugega mogoče dobiti. Nov kmetijski potovalni učitelj za Kranjsko od države ne bo več nastavljen, pač pa je KD od kmetijskega ministrstva dobila podporo, da ji bo z njeno pomočjo svoje strokovne uradnike pošiljati predavat. Ravnatelj Pirc ostane še pri družbi in obdrži uredništvo »Kmetovalca« dokler se razmere ne urede in družba namesto njega ne nastavi koga drugega.« Kmetovalec, 31(1914)1 Urednik Kmetovalca od 1884 do 1918 Nastanek Kmetovalca in pomen Pirca za kmetijsko stroko kot urednika in pisca strokovnih člankov je podrobno obdelan v prispevku Šaleharja (2011) v sestavku: »Pirčev »Kmetovalec«, strokovna revija še sedaj«. Isti avtor je napisal tudi »Prispevki k bibliografiji: Gustav Pirc«. Tajnik (1884-1894), ravnatelj (1894-1919) in predsednik (1921-1923) kmetijske družbe Za tajnika kmetijske družbe je bil Pirc izvoljen leta 1884. Izvolitev ni potekala gladko in je podrobno opisana v prispevku »Pirčev »Kmetovalec«, strokovna revija še sedaj« - Šalehar (2011). Pirčevo delo je pregledno razvidno iz njegovih poročil na občnih zborih kmetijske družbe. (Glej tudi Šalehar, Žan (2011): Prispevki Gustava Pirca k razvoju živinoreje na Kranjskem.) Da je bilo njegovo delo tajnika in ravnatelja zelo uspešno, kažejo tudi zahvale in razprave na občnih zborih kmetijske družbe. Poleg pohval pa je zaradi uspešnosti in drugih interesov doživljal tudi podtikanja in obtožbe. Za dobrim konjem se praši. Tako je tudi za delovanjem Pirca nekaj prahu, ki so ga sprožali njegovi konkurenti in politični nasprotniki. fz objav: ~ »Glavni odbor ukrene dati pismeno, posebno zahvalo tajniku Gustavu Pircu za njegov veliki in uspešni trud, ki ga je imel z razstavo, in to tembolj, ker ne vzprejme nikake remuneracije.« (Deželna sadna razstava in vinska pokušnja v proslavo štiridesetlenega vladanja Nj. Vel. presvetlega cesarja Frana Josipa I.) Kmetovalec, 5(1888)21, str. 181 ~ »Gospod H. Kavčič izreka zahvalo g. tajniku Pircu za njegovo res trudaljubivo izvrstno delovanje, s katerim je KD povzdignil na res izredno stopnjo. Tajnik Pirc se zahvali za to pohvalo, ki ga dokaj veseli, a prav za prav jo mora odkloniti, ker zasluga za procvitanje družbe gre glavnemu odboru, kateri nobene prilike ne zamudi naše kmetijstvo pospešiti. Kar pa se njega tiče izpolnjuje pa le svojo dolžnost, to pa s tem večjim veseljem, ker dela ob enem tudi za blaginjo slovenskega naroda.« Kmetovalec, 7(1890)22 ~ »Predsednik je povedal, da je družba preteklo leto dosegla najlepše uspehe na vseh poljih kmetijstva. Da se je vse to tako lepo vršilo, se je zahvaliti v prvi vrsti neumornemu delovanju društvenega ravnatelja g. Gustava Pirca.« Občni zbor, 7. junij 1906 ~ »Družbeni tajnik je poročal o govoricah, ki se širijo o njem, češ da ima on pri naročanju umetnih gnojil osebne dobičke, povedal je kdo je to govoril in je prosil glavni odbor, naj bi se proti njemu uvedla disciplinska preiskava. Odborniki so se sicer izrekli, da tega ni treba, ker poznajo neresničnost teh očitanj a odbornik gosp. pl. Wurzbach je iz pravnega stališča utemeljeval opravičenost tajni-kove prošnje, vsled česar se mu je ugodilo.« Kmetovalec, 19(1899), str 152 V tem letu so se začeli tudi hujskaštva in težave na volitvah članov glavnega odbora ter poskusi strank, da bi delegirale svoje člane, in pa nesoglasja glede ustanavljanja zadrug. To je razvidno iz dveh člankov v 19. številki Kmetovalca leta 1899. V prvem članku »Kmetijska družba in politika«, v katerem je jasno napisano, da kmetijska družba ni politična organizacija, zato dobro uspeva in složno v njej delujejo Slovenci in Nemci. Opozarja na potrebnost boja proti vplivu strank na delovanje družb. V drugem članku »Naša družba in kmetijska organizacija« pa se opredeljuje proti ustanavljanju obveznih kmetijskih zadrug. Svoje delo, načela in prizadevanja je z grenkobo ob neutemeljenih očitkih opisal v članku »Pirca proč od kmetijske družbe« v Kmetovalcu 36(1919)6. S ponosom je opisal svoje uspehe in prizadevanja ter osvetlil svoje delo v času prve svetovne vojne in dodal željo za uspešno nadaljevanje razvoja kmetijstva. Meil vojno je seveda prenelialo pospeševalno delo v prospch kmetijstva, zato pa vendarle nisem drlal križem rok, ter sem neprestano tudi v teh hudih časih delal v prid našega kmeta. Z dokazi morem služiti, kako sem se z uspehom zavzemal za kmeta iii konsumenta o priliki nasilnih rekviiicij, s kako vehemenco sem nastopril proti odiranju kmetov in konsumentov po centralah ■, veliko sem storil za oprostitev kmetovalcev od vojaške službe; iiastopal sem z vso silo in brez bojazni proti škodljivemu početju tuje soldateske; uvažal sem pod pretvezo preskrbe gospodarskih potrebščin krompir, žito itd. Samo lansko lelo sem kupi! 112 vagonov žita. in tako neposredno in posredno aproviziral mnoge naSe pokrajine; nekatere sem to zimo naravnost rešil pred gladom in v iiajubožneiši del Istre sem dal 10 vagonov pšenice. Zaposlen nisem bi! pri prav nobeni centrali; moje delo je pa naravnost zniževalo cene in vrhujega sem po svojih močeh vsestransko skrbel za živež na deželi, V nobeni bivšil» kronovin ni glavna kmetijska korporacija v tem pogledu toliko storsla, kakor edino po moji zaslugi pri nas kmetijska družba. Kmetovalec, 36(1919)6 Vedel bi veliko povedati, kar je meni v čast, toda bodi dovolj, a danes sem prisiljen dogodjaj objaviti, ki ga pozna le pičlo število oseb. Odlikovali so me namreč z visokim redom, a jaz sem to cesarsko odliko zavrnil v najkriličnejšem času, ko so se drugi hlinili, ali pa bali za svoj vrat. V bivši kranjski kroiioviiii ga ni danes človeka, ki se mora z menoj kosati glede pridobljenih zaslug za povzdigo našega kmetijsko - ekononiijskega položaja. Res je danes kmetijstvo zelo porušeno, toda trdni temelj za njega izboljšanje je ostal in na njem bodo po kmetijski družbi neposredno ali posredno probnjeni kmetovalci z lastno močjo zgradili novo blagostanje, ki bo dokaj let skoraj ediiio tisto, kar Vai bo vse skupaj kvišku driaio. Kmetovalec, 36(1919)6 Ustanavljanje podružnic Po prevzemu tajniške funkcije kmetijske družbe si je g. Pirc prizadeval za povečevanje števila članov in ustanavljanje novih podružnic, ki bi delo družbe širila na terenu. Pri tem delu je združeval svoji funkciji potovalnega učitelja in tajnika kmetijske družbe. Izvedel je veliko število predavanj na sestankih iniciativnih oborov za ustanavljanje podružnic. Pri tem delu so mu bili v veliko pomoč pri organizaciji sestankov krajevni učitelji in duhovniki. Tako z enimi kot drugimi je izredno dobro sodeloval za skupno korist kmetov in podeželja. S takim načinom dela je kmetijsko družbo približal kmetom in usmerjal delovanje družbe na osnovi ugotovljenih potreb kmetov. V tridesetih letih delovanja je uspel število podružnic od 26 v letu 1885 povečati na 164 v letu 1914. V istem obdobju se je število članov povečalo od 568 na 10.000. Po združitvi s Štajersko kmetijsko družbo po ustanovitvi nove države Slovencev, Hrvatov in Srbov konec leta 1918 se je število članov povečalo na 18.000. V letu 1922 je kmetijska družba imela 30.000 rednih članov, ki so za članarino prejemali tudi glasilo Kmetovalec s prilogami. V letu 1886 je predlagal ustanovitev podružnice v Logatcu. Iz objav: ~ »Nedeljo pred binkošti predaval je tu spoštovani gospod tajnik c. kr. Kmetijske družbe Gustav Pirc. Govoril je v obče o trto-, sadje- in živinoreji. Ljudstva se je obilo zbralo. Da pa njegov govor bil sejan na plodno njivo kaže nekaj, s čimur se sme ponašati Čatežka fara. V nedeljo dne 4. junija sklical je učitelj g. Peter Pogačnik farane v šolo, da se posvetujejo, bi li ne bilo moči vstanoviti podružnico kmetijske družbe. In glej! Podružnica se je vstanovila in broji 40 udov, in je po številu farnih prebivalcev -tisoč duš - torej najmočnejša na Kranjskem.« Dolenjske Novice, 9(1893)13, str. 106 Vabilo k obtncmu iboni, ozlniia ii ustanavljenju nove pidniiiice c, kr. kmetijske družbe la polJ»naka dolin«, ki bsde v itedeljo, dne 28. april« t. t. popoldne po kerioansken nauku v iolakcm poslopju na Tr«Ut. VZPORED: 1.) Prednaajo Gastivd-Pit», tajnik» t. kr. kmetijelo dniibe. 2.) VolitfT odbora. 3.) Vsprejem ndoT. 4.) Fosameini nasFeti. K mnognhrnjni vibi vabi te«! p. n. dosrilanj« gg. Alane, kalcoT tudi splo^v vse kmttotalce v poljanski dolini, z namenom, da T obilni rdeleZbi pokaietno, Ua nam je v nsnici mar u oa-pr«dek kmctijitTa in doto iiiUnOTljen« podniink». Za zatasni odbor; Pavel DoUn&r, Ajid. SraJ, eian C. kr. Inietijskf dražbe. Kmetovalec, 12(1895)7 ' »Dobova, dne 26. januarja. (Nova kmetijska podružnica in drugo) - Danes po dokončanej popol-danskej službi božji zbralo se je na tukajšnej šoli 87 posestnikov gospodarjev iz domače občine. Vrli g. Gustav Pirc, p. n. tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske govoril je celih sedem četrt ur kaj zanimivo o poljedelstvu, živinoreji, prekoristnem sadjarstvu, splošnih gospodarskih razmerah, gospodinjstvu, zboljšanji travnikov, domačih in tujih pridelkih, njihovej medsebojnej vrednosti, raznih konkurencijah, o hlevskih in umetnih gnojilih itd. Navajal je kaj mnogo krepkih pripomočkov v zboljšanje sedanjega žalostnega položaja, pod katerim zdihuje »steber države«, kmetski stan. Zlasti pa je omenjal, kako koristne so kmetijske podružnice. Ves govor je bil tako poljudno-domač, da so ga vsi navzoči z največjim zanimanjem poslušali in ga od prvega do zadnjega konca popolno odobravali. Gotovo ne ostane za našo občino brez njabolših posledic.« Dolenjske Novice, 12(1896)3, str. 21 ' »Iz Selc nam sporočajo: V nedeljo, dne 8. malega travn t. L. Ustanovila se je v Selcih podružnica c. Kr. Kmetijske družbe za selško dolino. Pri tej priložnosti je imel gospod ravnatelj Gustav Pirc poldrugo uro trajajoče predavanje. K podružnici je pristopilo do sedaj 50 članov vkljub strastni agitaciji z gotove strani. Za predsednika je bil izvoljen gospod Franc Hajnriher, posestnik v Selcih.« Gorenjec, 1(1900)14 »Vabilo kmetovalcem in prijateljem kmetijstva na shod, ki bode 4. junija popoldne ob ^ 4. ure v gostilni pri Kroni v Škofji Loki. Posvetovalo in sklepalo se bode : o ustanovitvi kmetijske podružnice c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko v Škofji Loki o ustanovitvi mlekarske zadruge v Škofji Loki. Gospod Gustav Pirc, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, bode iz prijaznosti poročal. Za osnovalni odbor: A Sušnik« Kmetovalec, 16(1899)10 Ustanavljanje mlekarskih in živinorejskih zadrug Zaradi ugotovitve, da se kakovost bohinjskega sira slabša, je na Pirčev predlog kmetijska družba za izboljšanje stanja sklenila na sirarski tečaj v St. Mihael na Tirolskem v začetku leta 1896 poslati štiri kranjske mladeniče. Udeležbo na sirarskih tečajih je kmetijska družba (KD) podpirala tudi v naslednjih letih. Kmetovalec je v tretji številki leta 1902 objavil članek o delovanju mlekarskih zadrug: »KD je prve mlekarske zadruge začela snovati že leta 1875. Izmed obstoječih zadrug mlekarskih zadrug jih je več kakor tri četrtine osnovanih na po nasvetu naše družbe in njenih podružnic. To tiho a uspešno delovanje bodi odgovor kričavim sovražnikom družbe, ki venomer trobijo, da je naša družba proti kmetijskim zadrugam«. Kot dokaz za prizadevanja kmetijske družbe za ustanavljanje mlekarskih zadrug so tudi vzorci ustanovitvenih aktov in obrazcev za vodenje evidenc poslovanja mlekarskih zadrug, ki jih je pripravil g. Pirc in jih je družba izdala. Ustanavljanje in delovanje mlekarskih zadrug je bilo za pridelovalce mleka v tistem času zelo pomembno. Na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja je bil velik razcvet kmetijskega zadružništva. Kmetovalec je v tretji številki 17(1900) objavil pobudo za ustanavljanje živinorejskih zadrug: »Družbeni tajnik je predlagal, naj se prične s snovanjem živinorejskih zadrug za rejo bikov, razložil je potrebo in osnovo takih zadrug ter predložil pravila ter vse potrebne vzorce golic in knjig za živinorejske zadruge (31 komadov) in zadruge za rejo bikov (19 komadov) po osnovi štajerskega deželnega odbora. Glavni odbor je soglasno sprejel ta predlog.« Na osnovi teh predlogov in prizadevanj je bila v Selcih ustanovljena prva živinorejska zadruga v Sloveniji. »Njen namen je v registru takole vpisan: Povzdigniti govedorejo pincgavske pasme, izrejevati jo posebno za mleko in meso, skrbeti in za povzdigo cene in odjemalcev kakor tudi za zadostno število zadružnih bikov te pasme.« Zbornik: Kmetijsko zadružništvo in mlekarstvo na Loškem, Škofja Loka, 1999 Živinorejska zadruga za rdeče cikasto govedo v Selcih nad Škofjo Loko je že v letu 1905 kot prva v Sloveniji začela ugotavljati mlečnost krav v kmečkih čredah in predpisala osnovna pravila za člane, vključene v kontrolo mlečnosti. Ustanavljanje odsekov in zavodov Sadna drevesnica in pospeševanje sadjarstva Že v letu 1884 je Pirc pričel s prizadevanji za preureditev sadnega vrta v sadno drevesnico. Na njegov predlog je KD zaprosila Kranjsko hranilnico za podporo pri urejanju sadne drevesnice. S svojo energijo je dosegel, da so sadni vrt preuredili v družbeno sadno drevesnico in že v letu 1885 zaposlili vrtnarja Josipa Urbančiča. Že v poročilu KD za leto 1887 je, da se je drevesnica v poskusnem družbenem vrtu zelo razširila. V Kmetovalcu 5(1888), št. 15 je na strani 131 obvestilo: »V založbi KD je ravnokar izšla nova knjiga Vrtnarstvo s posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov. Knjigo je spisal po naročilu vis. C. kr. Kmetijskega ministrstva Gustav Pirc, tajnik KD in potovalni učitelj. Knjiga obsega 10 pol in ima 180 podob.« (Podrobnosti glej v Bibliografiji.) Kmetijska družba je iz sadne drevesnice že v letu 1891 po določenih pogojih dajala članom sadne sadike brezplačno oziroma po minimalni ceni. Do leta 1897 je sadna drevesnica v Ljubljani postala največja v Avstriji in je na leto vzgojila 16.000 sadik. Sadne drevesnice so z istim namenom ustanavljale tudi podružnice kmetijske družbe. V letu 1901 je bilo ustanovljenih že 28 sadnih drevesnic. Ustanovitev samostojnega ribarskega odseka V letu 1891 je kmetijska družba po sklepu glavnega odbora začela postopek ustanavljanja samostojnega ribarskega odseka. Postopke ustanovitve je ob podpori Pirca vodil g. prof. Ivan Franke, ki je bil tudi družbeni odbornik. Prof. Ivan Franke je samostojni ribarski odsek vodil tudi po njegovi ustanovitvi. Prof. Franke in odsek, ki ga je vodil, sta pomembno prispevala k razvoju ribogojske stroke in gojenja rib. Kmetijska družba je že pred tem podpirala gradnjo vzrejališča za ribe v Trbojah, ki ga je vodil prof. Franke. Kmetovalec, 3(1886)24 Ustanovitev Kmetijskega kemijskega preskuševališča v Ljubljani Na Pirčevo pobudo je kmetijska družba v letu 1898 ustanovila Kmetijsko kemijsko preskuševališče (današnji Kmetijski inštitut Slovenije). Kot zanimivost navajamo, da je bil prvi ravnatelj kemijskega preskuševa-lišča dr. Ernest Kramer, ki je bil tudi škofjeloški rojak in ima spominsko ploščo na rojstni hiši na Mestnem trgu v Škofji Loki, le nekaj korakov od Pirčeve rojstne hiše. Ustanovitev Kmetjsko-gospodinjske šole Na pobudo g. Pirca je Kmetijska družba leta 1898 ustanovila Kmetijsko-gospodinjsko šolo v Ljubljani. (Kmetovalec 16(1899)14 poroča o občnem zboru, ki je sprejel informacijo o ustanovitvi dveh novih zavodov kmetijske družbe.) Prizadevanje za delovanje podkovske šole Prizadeval si je za nemoteno delovanje podkovske šole. Oskrba z reprodukcijskim materialom V letu 1906 je kmetijska družba že 20 let oskrbovala svoje člane s kmetijskimi potrebščinami. Blagovni promet je v tem letu znašal 710 vagonov ali 35 polno naloženih vlakov. Leta 1933 se je kmetijska družba preoblikovala v zadrugo z omejenim jamstvom in v tej organizacijski obliki nadaljevala oskrbo članov z reprodukcijskim materialom za kmetijsko pridelavo. Fran Trček v svoji knjigi Oris zadružništva (tretja izdaja, Ljubljana, 1939, str. 142), ko govori o vrsti zadrug, omenja tudi kmetijsko-nabavljalne zadruge. »Najmočnejša med njimi je Kmetijska družba s preko 10.000 člani in okrog 250 milijoni dinarjev prometa.« Širina njegovega strokovnega dela S svojim strokovnim delom je Pirc intenzivno posegal na vsa področja kmetijstva. Enako zavzeto kot za sadjarstvo in vinogradništvo se je zanimal tudi za živinorejo, prašičerejo, konjerejo kot tudi za urejanje planinskih pašnikov. Svoj strokovni ali organizacijski doprinos je dal vsem panogam kmetijstva. Svoje znanje in izkušnje je kmetom posredoval tako ustno na predavanjih kot tudi s pisano besedo. Bil je plodovit pisec strokovnih prispevkov in knjig. Mnogo je prevajal iz tujih jezikov. V svojem publicističnem delu se je dotaknil vseh vprašanj modernizacije slovenskega kmetijstva od amerikanske sadne sušilnice in trsne uši do ustreznega gnojenja in hranilnih snoveh v tleh. Bil je neumoren organizator kmetijstva in zadružništva. Bil je pobudnik za ustanovitev Čebelarskega društva. Zato je Slovenski čebelar (XXVI(1923)6) v osmrtnici zapisal: »Pokojnik (Gustav Pirc) sicer ni bil čebelar, ali za čebelarstvo se je zanimal kakor za vse druge kmetijske panoge. Njegova ideja je bila, da se je 8. nov. 1897 ustanovilo čebelarsko društvo, ki se ni samo ohranilo, ampak ohranilo v važno organizacijo, ki že 26. leto z velikim uspehom deluje v povzdigo našega čebelarstva.« Čebelarskemu društvu je pomagal tudi pri reševanju začetnih finančnih težav. »Kot umen čebelar, ki bolehnega panja ne prežene takoj ali ga zaduši, temveč mu pomaga s primernimi sredstvi, tako je storil tudi ravnatelj c. Kr. Kmetijske družbe, velezaslužni gosp. Gustav Pirc, oče našega društva in njegov podpredsednik. Čerav- no je videl, da je društvo na smrt bolno, ni obupal, temveč je navduševal posamezne odbornike, naj ne zgube poguma, in zopet je izposloval pri sl. C. Kr. Kmetijski družbi 250 gld., da se lahko pokrijejo do malega vsi dosedanji stroški. In naše društvo bo prebolelo to nevarno rano, bo prišla spomlad in zopet bo čvrsto ostalo na nogah.« Preko zanimanja za čebelarstvo se je Pirc spoznal tudi s prelatom Kalanom, ki je bil tudi loški rojak iz Pevna in je ob prevratu 1918 imel pomembne funkcije tudi pri kmetijski družbi in Deželni vladi. Poleg strokovnega dela je bil dejaven tudi na področju družbenega in kulturnega dogajanja v svojem času in v gospodarskih družbah: ~ Urednik Novic v obdobju 1884 do 1893. Za Novice je obelodanil opise svojih potovanj po vzornih čeških, šlezijskih in ruskih veleposestvih. ~ Član šolskega odseka Občinskega sveta Ljubljanskega (Učiteljski tovariš, 32(1892)10, str. 156). ~ Podpredsednik Slovenskega čebelarskega društva. ~ Član načelstva Mlekarne Ljubljana (Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 30. 11. 1907). ~ Odbornik Dramatičnega društva (dvajset let), nato pa predsednik in blagajnik Gledališkega podpornega društva. V Ljubljano je pripeljal lepo število čeških in poljskih opernih pevcev in umetnikov. ~ Tajnik kluba amaterjev - fotografov v Ljubljani. Izvoljen je bil 17. julija 1889. Fotografsko društvo v Ljubljani je bilo po nastanku četrto fotografsko društvo v Evropi. Bil je tudi amaterski fotograf. O fotografski dejavnosti Gustava Pirca piše Šalehar (2011). ~ Soustanovitelj Samostojne kmetske stranke (1919). ~ Član načelstva Samostojne kmetske stranke, podpredsednik Upravnega odbora sveta Jadranske banke, član nadzorstva blagovne zadruge Ekonom, član vodstva Zveze slovenskih zadrug in drugih gospodarskih združenj. V strankarskem boju za oblast nad kmetijsko družbo in njenim premoženjem je bil leta 1921 izvoljen za njenega predsednika, kar je bilo zanj usodno. Leta 1923 se je politični in gospodarski položaj zelo zaostril. Samostojna kmetska stranka je izgubila volitve za državni zbor in s tem izgubila privilegirani položaj. To in pa očitki opozicije znotraj kmetijske družbe je strlo moralno doslednega, občutljivega in bolnega Pirca. Odlikovanje Za svoje življenjsko delo je bil leta 1921 odlikovan z redom sv. Save III. reda. Vse njegove zasluge, za katere je odlikovanje prejel, so napisane v Kmetovalcu, 38(1921)23, str. 221 in 222, in je povzetek članka v celoti (glej str. 19). Na žalost pa naša zgodovina Pirčevega pomena še ni ustrezno ovrednotila. GUSTAV PIRC, predscdnlic Rinctlj«kc drutUc z d Slovenijo, DdUKovan z redom Sv. Sov« m, r Kmetovalec, 38(1921)23 Še o Kranjski kmetijski družbi Gustav Pirc je bil vso svojo dejavno delovno dobo povezan s Kranjsko kmetijsko družbo, zato jo je potrebno na kratko predstaviti. Mogoče je najkrajša predstavitev in realna ocena njenega pomena zapis v Spominskem zborniku Slovenije ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, ki je izšel v Ljubljani leta 1939. V poglavju Strokovne organizacije na strani 342 je napisano: »Na prvem mestu je treba med strokovnimi društvi omeniti staro »Kmetijsko družbo«, ki je v času svojega obstoja (razvila se je iz l. 1767 ustanovljenega »Društva poljedelstva in koristnih umetnosti na Kranjskem«, dejansko se je začela l. 1821 z ustanovitvijo »C. kr. Kmetijske družbe Kranjske«) mnogo storila za napredek kmetijstva. Ob prevratu 1918 je ta družba sporazumno z odborom štajerske Kmetijske družbe svoj delokrog razširila na celo Slovenijo (ko- Na prvt strani prinalamo sliko, posneto dne 21. novembra t. 1. o priliki slovesnega odlikovariia predsedniki KmtHjskt družlvc g.Giisliva Pirca v lično okinfini dvornni Kmctijslvc Jni^bt z redom Sv. III rnjr?da. Iti Ra i« izvršil kmetijski mini^ier r. Ivan Pi;w!i. K:itj')-ineje o tem zpodovitiiikrn) JupoOkti smo norolOi h- v laOnji Številki ..KmcIovaVa" na str. ?lfi. !?!ika nnm v.srL'tJi cnilik«vun:;i, na nvEOvi delili p. miiltNtra Piicelia in urndniSlvo dniJ.hc ter nekaj čniplli udclc?cnccv tc s!avno.<>ti. Naj nani bo dovolitno re na vkljub (emu v njem naSd vclllto dobrfsra in izrodliudncra. intenrivno ic hiifi nšerovn rft-lov.^nie na tw)-))u knutlfskeja rou''® po deželi. Pai je h'l v. Pirc skri'o ic v vsaki vasi na Kranlskeni. kier prcfiava) m val kmetovalce n iimncm pnsrKi<'9rsrvii. P^i^naii so inii mnri. da on naibolic roina l*m'-(l krtiolilli stro'-fivnh-kov debelo Kranisko in drSo kranisVrra kmeta Pa tudi kmetic pornain niTa in nic^nvo dHovarie naiSnti'*. kaili vedflo eo s< cbraiali nanj zi ra.we(t, ki so jih (udi redno prejemali. Nac^efiek žiTinorcIe v dcž^H je v ver'H m-n □'"'Ova kattl .vpdno se j' trur'M. da s« *iv'no. rtfcl dobre nViiienin da «n iiTi tu li r3iT>o!ie otV^KnvalL Da s^ boItS pkinenski material, ie ustanivlfal »Ki-noreiske radmce In v^rodhnial kmetovalce s tef^n prjho-rcn^mi (Jrfavrftni in dc^i-in^ml Podporami, ki jih ic rsK-delie''?! nipd 7«drure. k ra^redk«. Mlel(«retvo na Kranisk^m k* on Vot nrvi p-^o- paglratt tn ustanov)! Je veMIco 5te\'ilo mlekarskih zadru);, t , I ki 50 do pred vojne prav lepo uspevale. Hoinejc so mo. rali druKl prevzeti nadaljnjo organizaci» mlekarstva, ker !e postalo delo ta. tijeta prcocromito. Naš.i Gorenjci se Rotovo îponiîn.iajo r. Pirca, ko je îirjbofiuil r« plaiiiiiul) in kiiietovake iiCil. kako se morajM iboljïatl, da bo njih živina imela več in l)oljîn paio. Priskrbel jim je na tudi podpore /a i/bnlj^nje planin. Iti rnuTsikult-ra pbrinj iikazuie îe dandanes sledove nie-covcca ds'!a. Cc Iw^irri) pravilno oceniti tijeRovo delovanje za pflv/diKO Dofjetfelslva. je treba, da samo omenimo ninoiii-no iinieliiili Rnojtl. ki jih je naj kmet letno uporabil Mala l;raiiiska s'eielica je letno potrosila do 1600 ratonov ioio-ilt in ic (îleJe U'ca stala na prvih mestih v tckmovaniii 7 ' drusiini prtkiaiiiiawu biv.^e Avstrije. To je zadosten doVaz napredka v naStm kmetijstvu in kuKtirne stopnic naSeta limcta, 7a k-itcrn jrre v prvi vrsti rasltica f. Pircii. Pride lovanic kroiskUt rastllti jc pospeševal c. Pirc z rn^îirjanjcm deteljo. Inccme in travnih temen, ki so prej M'a med naïîini kmeti nepoznana. S tem je tudi omoRO-îil inti-nzivnejlin govedoiejo in lažje prehranjevanje ïl-vinc fc^ 7imo. Pa tudi uporabo modnih krnili jc vplejal in pospcSil s tem ni'ckartK'fi. ZholiSal jc naSe hleve in 7. nagradami Ta vromo tzd-'Urc lilevc je nivaial kmttovalcc, da so to-l)e itf-dili hivaliSCa za svoio živino. Pa tiidi v vseh tlniirllt naiinrali kmetijstva se j« mlei-st^nval ir pokazal povsod unievanlc la potrebe naSesa kmeta. Poschno Intenrivno^ ic l'clnval v Sašu vïnsk^ krÎTic. krt je trfna un^f^la ('olrnlsk« vInotracW', V veliki meri ir pnrisati n^e^nvi ar'lnosti, da ?iO se virorradi v tako kraikftn Ca*^« p»enovili. KrrFn]Xp«!ne. NaCfn. kako 'ffolovt llttl ta la?rntrit dritodek Imbljik) v omacaiM p»* jvrhe. je rredefi r»e obsodbe. Mof, ki I« » »volim ncuinornlni tu tvdj pož'tTt>-vAtnrm detom lx n«inaTiit >Kmelt!«k« dro-fh«> astvarfi cvatoč mottvC«ii uvod. t« 9'! nslulU. da M 1 njim postopa drusiSe, kaVor nn ro »torfll ajerovi «Url polJfčnl sj*rrt>tT»'VI. Slovenski narod, 56(1923)108 Kmetovalec, 40(1923)10, se je takole poslovil od svojega očeta in urednika: ^ Predsednik Gusfsiv I>irc- Na ti-iKiCcu luičiii je koiičitlo življtiijc moža, ccgar hiie jc tesno zdi-užeiio z ZKOdovinn Kmetijske družbe pa tudi z razvojem slo-vctiskeKii l zaslii-RC, ki si jiii Ju pridobil Pirc za iiapredL-k iiii-šega kmetijstva. Nad na raziiialia našo dnižijc. Kot pijtovaliii učitelj je liudii in bodril slovenske Kiiictoviilee vscslraiiskciiiii delu x,a iiaivrcilek. iCot driižbiii tajnik jc pa reiortniral iii oifratiiziral tlriižberio delov:iii.ie. I'i)d vplivom iiicj.'ovo.ira iJspuSinjKa i»i i/.;idev;nijii ju i)ar,islk> sčasuiiia itcvilo članov od 500 iia .jO.OlKl, na eclo ai-nuido. Družbi sami ic ponniKal do ne|>rič;i-kovanofia razvoja in loi>oKa imetja. Polon kmetijskih podrir/iiiu je ornatiiziral v tem času tudi iiilukar.ske iii drusre zadniirc. Najlepši si>onieiiik si je p;i i>ostavil s Kmetovalcem", ki fra jo zaeel izdajati tak(»j 1. 1.S.S4. in ki jra je urejal nonretrffonia celili 35 k-1 do čiisa, ko jc stoiiil v ziiskižeiii poktij, Ne~ številni so čliniki, ki jlli je spisal v tem čiisii. Pa tudi še v č;usii jiokoja jc spisuval članke, dokler ni oinaKuln pero p*«] lularci krnic usode. Ni še doluo. ko nji je potožil, d:i ne spravi pri najboljši volji nobenega članka več skupaj, lako strta je njei'ova duša. i^i-kojni Pire je spisal pa tudi razne brošure in kiiji;fe. ki liodo poznim rodovom pričale o iijeKovem nadvse iiožrtvovalrieir in inidit-jubivcin delu za bhijior našejra kmctovalca. Mož, ki jc bil p« naravi 7xio danivit in odlično naobražen strokovnjak, je z njeiiiii lastno lalikoio obdeloval najtežja strokovna vprašanja, ki so nin prišla na vrsto. Kakor je bil Pirc iieimiorL>n delavec na polju kmetijstva, tako jc bil tudi skrben nče 40 let je neLUtiortio delal nu njugrovuin razvoju in s takim uspehom, ki iiiti zagotavlja trajen 5iM>inin v po-vestnici n.išejja kmetijstva. Lahko bi imenovali to dobo dobo kmetijskeKa i>re|KTO-da. Sknpaj s. svojimi tovariši je oral ledino in sejal, da so poKiiali na!lei)Si sadovi. i^iičevo pravo delovanje se je pričelo z I. iSS^., ko jc poslal tajnik Kmeliiskc dru/,-be in je prevzel ttidi mesto državjie^a pr»-lovafiieg-a učitelja •ia\ kinetijstvo. S tuni je iristtfjiilii doba najbolj i!spešne?a njeerove>j:) delovanja iti največjem j;os!hkI:ii'. tic Ic thn/hi knl Liki, anip;ik indi svnjcnni nr.idiiišlvn. kalereniit je Iii! darežljiv iii dober do zadiijejia. V /.ailiijum č;iMi je /ačcl ilnševno ni telesno hirali, lako da se je bilo bati za nie-k'ovo življenje. Ttv bedno slanje si jc skušal lajšati ■!. veroiKiloin. i^le-dnjič je imdlci^cl duševni iHilesli. Pire se je rodil I. v Škofji Loki na fiorenjskein in je dtfpolnil ().?. Ido svoje starosti. Po dovirSeitili šttidijali in kmetijski praksi je služboval na.i[irej kot pristav tui hiv.ši vinnrski in sadjarski šoli na Slapu pri Viinivi. L. !iSM4. je prišel v LjubljLino, kjer je naSel pravo mesto, da je tnoirel razviti vse svoje sposul)ii(isti v ktM'isl slllvenslie^^a Isinelijslva iii kjer jc v<»dil Knieiijsko dinžbo od nspt;iiu do ii.spi:iiii. i^a vjvtfj;; /aslin-c je bil iela !y_'l,odlik'.:van z visokim redom sv. Save 111. ■•■i/.r. O!) jirobii svojc^ra ustaiiKvilcIja in iii;-imrornc.ira uredniku židnje danes ..Kmeht-vidcc", ki jc i/..ii-(cij, ki je iZHiihila svoje»;:» dobrc,na. skriuictrn očeta in soproK:!. Icžko prizadeti ohitclji naše globoko srtžuljc ! k. Kmetovalec, 40(1923)10 Za konec Zavedamo se, da so naši prispevki k biografiji Gustava Pirca nepopolni in jih bo potrebno dopolnjevati z novimi viri in spoznanji o njegovem prispevku k razvoju kmetijstva v burnih časih na prehodu iz 19. v 20. stoletje, v času prve svetovne vojne, razpada Avstroogrske monarhije in nastanka nove države Slovencev, Hrvatov in Srbov. V ta zgodovinski kontekst je potrebno vstaviti obsežen življenjski opus Gustava Pirca in njegovega obdobja delovanja kmetijske družbe in ga ustrezno ovrednotiti. Uporabljeni viri 1. Adamič, France. Škofjeloški rojak Gustav Pirc: (1859-1923). 43(1996), str. 205-212, Loški razgledi 2. Bleiweis, Janez. Zgodovina ces. kralj. Kranjske kmetijske družbe s statističnim popisom na Kranjskem. Ljubljana 1855, 32 strani 3. Bleiweis, Janez. Zgodovinske črtice važnejšega delovanja c. k. kmetijske družbe na Kranjskem od pričetka njenega v letu 1767 do konca leta 1867. Ljubljana 1867,40 strani 4. Časopisje na digitalni knjižnici Slovenije. April 2011 5. Enciklopedija Slovenije. 8. knjiga. Ljubljana 1994, str. 349 6. Kmetijsko zadružništvo in mlekarstvo na Loškem, Škofja Loka 1999, 186 strani 7. Kmetovalec, glasilo Kranjske kmetijske družbe. Letniki: 1884 - 1944 8. Lah, Rado. Stošestdesetletnica Kmetijske družbe za Slovenijo: 1767-1927. 45 (1928) 16, jubilejna številka, str. 123-125, Kmetovalec 9. Ob 160 letnici Kmetijske družbe za Slovenijo. 4(1928)36, str. 284, Ilustrirani Slovenec 10. Okorn, Darja. Rodbinski arhiv Pirčevih. Osebna sporočila, maj 2011 11. Rohrman, Viljem. »Kmetovalec« 1884-1928. 45(1928)16, jubilejna številka, str. 125-126, Kmetovalec 12. Slovenski biografski leksikon: Pirc Gustav, Ljubljana 2009 (http://nl.ijs.si:8080/Jedora/get/sbl:sbl/VIEW/) 13. Strokovne organizacije. str. 342-343. V: Spominski zbornik Slovenije ob dvajsetletnice Kraljevine Jugoslavije. Ljubljana 1939, 703 strani 14. Šalehar, Andrej, Žan-Lotrič, Metka: Prispevek Gustava Pirca k razvoju živinoreje na Kranjskem. Tipkopis 2010, 36 strani 15. Šalehar, Andrej: Pirčev »Kmetovalec«, strokovna kmetijska revija še sedaj. Tipkopis 2010,19 strani 16. Šalehar, Andrej: Potovalni učitelj in drugo - Gustav Pirc. Izpiski iz digitalne knjižnice Slovenije. Ljubljana 2011, 46 strani 17. Šalehar, Andrej: Prispevki k bibliografiji: Gustav Pirc (1859-1923). Tipkopis 2010,23 strani 18. Šalehar, Andrej: Prvi urednik kmetovalca Gustav Pirc med prvimi amaterskimi fotografi. Tipkopis 2010, 8 strani 19. Štukl, France. Knjiga hiš v Škofji Loki II. Škofja Loka 1984, 221 strani 20. Trček, Fran. Oris zadružništva. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Ljubljana 1939,145 strani 21. Umek, Ema. Kranjska kmetijska družba: 1767-1787. 29(2006)1, str. 1-34, Arhivi 22. Valenčič, Vlado. Organizacije za napredek agrarne proizvodnje, specialno šolstvo in strokovna literatura. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. Ljubljana 1970, str. 523-556 23. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Osnovna šola Kranj (SI-ZAL_KRA_87), arhivska enota 51, škatla 8. PRISPEVKI GUSTAVA PIRCA K RAZVOJU ŽIVINOREJE NA KRANJSKEM GUSTAV PIRC'S CONTRIBUTIONS TO THE DEVELOPMENT OF LIVESTOCK PRODUCTION Pripravila: Prof. dr. Andrej Šalehar, zaslužni profesor Metka Žan Lotrič, univ. dipl. inž. zoot. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Rodica, marec 2011 IN CARNIOLA Gustav Pirc's contributions to the development of livestock production in Carniola Prispevki Gustava Pirca k razvoju živinoreje na Kranjskem Izvleček Gustav Pirc je zelo zaslužen za razvoj in napredek kranjskega kmetijstva in živinoreje. V sestavku je predstavljeno njegovo delo potovalnega učitelja za kmetijstvo na Kranjskem, tajnika in ravnatelja c. kr. Kranjske kmetijske družbe, strokovnega pisca in urednika (Kmetovalec in Novice). V njegovih številnih objavah, predavanjih, pri urednikovanju in delu na Kranjski kmetijski družbi se zrcalita njegovo strokovno znanje in kritičnost. Nikoli ni pristajal na neznanje, ampak je vedno v ospredje postavljal in zahteval kmetijsko znanje in kmetijski pouk. Vedno se je postavil v bran kmetijstvu in še posebej živinoreji, ki je bila v njegovem času najpomembnejša kmetijska dejavnost na Kranjskem. V »Pirčevi dobi«, ki jo štejemo od leta 1884 do leta 1923, je dosegla kmetijska družba svoj pravi pomen ter se posvetila edino pospeševanju kmetijstva in izboljšanju gospodarskega stanja našega kmeta. Šele sedaj je prišel naš kmet do veljave in to je doba kmetijskega preporoda na Kranjskem. Ključne besede: Kranjska kmetijska družba, kmetijstvo, živinoreja, Gustav Pirc Abstract Gustav Pirc is a very well deserved person for the development and progress of agriculture and livestock production in Carniola. The article presents his work as a travelling teacher of agriculture in Carniola, a secretary and head of the Carniolan Agricultural Society, a professional writer and editor of Kmetovalec and Novice (Farmer and News journal). In his numerous publications, lectures, his editorial work and his part in the activities of the Carniolan Agricultural Society reflects its expertise and criticism. Never did he agree with ignorance, but had always put agricultural knowledge and farming education in the forefront. He has always been willing to stand up for agriculture and particularly for the livestock production, which was in his time the most important agricultural activity in Carniola. In »Pirc era«, which includes the years 1884 to 1923, the Agricultural Society has made its real meaning and focused only on promoting agriculture and improving the economic situation of our farmers. Only now, the farmer came to its real value, and this time represents an agricultural revival in Carniola. Key words: Carniolan Agricultural Society, agriculture, livestock production, Gustav Pirc Prispevki Gustava Pirca i » v» » * k razvoju živinoreje na Kranjskem Uvod dežele in njenega prebivalstva, kedor želi pomagati, da si zagotovimo svojo narodnost, kedor zamore za kmetijsko družbo vplačati vstopnino in letne doneske, ta mora biti ud kmetijske družbe.« V tem delu bomo uvodoma v krajših povzetkih predstavili Kranjsko kmetijsko družbo, stalež domačih živali po vrstah, zakonsko ureditev živinoreje, stanje kmetijstva in posameznih vrst živinoreje na Kranjskem pred letom 1884. Prispevke Gustava Pirca k razvoju živinoreje na Kranjskem bomo pokazali z njegovim delom kmetijskega potovalnega učitelja, tajnika Kranjske kmetijske družbe in izbranimi strokovnimi objavami. Ob izvolitvi g. Gustava Pirca za tajnika Kranjske kmetijske družbe v letu 1884 je minilo 117 let od njene ustanovitve. V tem času je, ob občasnih prekinitvah, prehodila uspešno razvojno pot in opravila veliko koristnega za napredek kranjskega kmetijstva ter še posebej za živinorejo. Vpeljana so bila načrtna oplemenjevanja posameznih pasem domačih živali, nove kmetijske vrste in sorte, skrbela je za razvoj sadjarstva, kmetijskih strojev, skrbela je za šolanje in usposabljanje ter pospeševala izdajanje strokovnih knjig in publikacij. Tiski so bili pretežno nemški in tako slovenskim kmetom, večinoma neveščim nemškega jezika, nedostopni. Slovenski jezik se je le postopoma uveljavljal in zato je bilo zelo pomembno, ko je družba leta 1843 pričela izdajati Kmetijske in rokodelske novice in ko je izšla Bleiweisova knjiga »Bukve za kmeta«. S pričetkom pouka na družbeni podkovski in živinozdravilski šoli v letu 1850 smo dobili reden pouk o živinoreji v slovenskem jeziku. Število članov je bilo majhno in večino je predstavljala nemška gospoda. Gustav Pirc je bil v letu 1884 poleg izvolitve za tajnika Kranjske kmetijske družbe imenovan tudi za kmetijskega potovalnega učitelja za Kranjsko in hkrati je postal urednik tako Kmetijskih in rokodelskih novic kot Kmetovalca, nove strokovne družbi-ne publikacije. Postal je ena od osrednjih osebnosti kranjskega kmetijstva s širokimi in neposrednimi možnostmi za delo na razvoju in pospeševanju. Med prvimi njegovimi uspešnimi ukrepi je bilo približevanje kmetijske družbe slovenskemu kmetu. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1887 objavil razmišljanje »Kedo naj je ud c. kr. kmetijske družbe«, v katerem je pojasnil svoje poslanstvo z naslednjim zapisom: »Kedor ljubi lepo deželo kranjsko in nje slovensko ljudstvo, komur je ležeče na blagostanji Kranjska kmetijska družba in živinoreja Ustanovitev in povzetek dela Kranjske kmetijske družbe Kranjska kmetijska družba je ustanova, ki je dve stoletji odločilno vplivala in usmerjala razvoj kmetijstva in v veliki meri tudi celotnega gospodarstva na Kranjskem. Njen prispevek h gospodarskemu razvoju, omiki Slovencev in še posebej k ohranjanju ter uveljavljanju slovenskega jezika je neprecenljiv. O Kranjski kmetijski družbi je veliko zapisov in med njimi smo izbrali: Umek (2006), Bleiweis (1855, 1867), Illyrisches Blatt (1828), Naznanila (1869-1882), Enciklopedija Slovenije (1991) in Stoletnica (1867). V nadaljevanju bomo poudarili predvsem njeno delo na področju živinoreje pred nastopom tajnika Gustava Pirca. Ustanovitev Kranjske kmetijske družbe je podrobno opisala Umekova (2006). Ustanovno zborovanje je bilo 26. oktobra 1767 v Ljubljani. Poimenovali so jo: Družba za poljedelstvo in koristne spretnosti na Kranjskem. Za prvega predsednika je bil izvoljen baron Josip Brigido. V nastopnem nagovoru je, kakor poroča Bleiwies (1855), poudaril dve izhodišči: »Med družbeniki ne sme biti noben razloček« in »Svobodna ima biti družba v delavnosti svoji«. V Enciklopediji Slovenije (1991) je zapisano: »Kmetijsko znanje je širila s publikacijami in šolami. V sedemdesetih letih je izdajala »Sammlung nützlicher Unter- richte« v letih 1770-1779 in v letih 1775-1776 tednik »Wöchentliches Kundschaftsblatt«. Na njeno pobudo so v drugi polovici 18. stoletja v Ljubljani nastale mehanična (1769), kmetijska (1771) in risarska šola (1785) ter šole za predenje v Škofji Loki, Ljubljani in Kočevju (od 1785. dalje). Leta 1787 je družba nehala delovati, obnovljena je bila 1820. Družba je imela od srede 19. stoletja ves čas slovenski značaj, kar je bila zasluga vodstva F. Terpinca (predsednik 1849-1868) in J. Bleiweisa (tajnik 1842-1881). Poleg v nemškem jeziku pisanega letopisa »Annalen« (1822-1849) je v slovenskem jeziku izdajala »Kmetijske in rokodelske novice« (1843-1902). Ker so se Novice vse bolj ukvarjale s politiko, je družba pričela izdajati gospodarski polmesečnik »Kmetovalec« (1884-1944). Izdala ali pomagala je izdati tudi več temeljnih slovenskih knjig o kmetijstvu«. Naznanila (1877) podatke iz Enciklopedije (1991) dopolnjujejo, ko pišejo, da je bila na cesarjev ukaz iz leta 1814 obnovljena 13. februarja 1815 in poimenovana kot c. kr. kmetijska družba v Ljubljani leta 1820. Takrat je štela 32 pravih in 64 častnih članov. Kranjska kmetijska družba je izdajala tudi slovensko-nemško pisana Naznanila-Mitheilun-gen (1869-1882). Naznanila (1877) so objavila poročilo c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem o svojem delu, ki so ga poslali dunajskemu kmetijskemu ministrstvu. Iz njega je mogoče razbrati področja njenega delovanja. Poročali so: ~ da ima 25 podružnic in skupaj 1004 članov, ~ o izgradnji vzornih gnojišč, ~ o »Planinarstvu (planšarstvu)«, ~ o reji goveje živine, ~ o reji drobnice (vključene ovce in prašiči), ~ o vodnjakih in napajališčih za živino, ~ o sviloreji, ~ o čebelarstvu, ~ o podkovski učilnici in živinozdravniški šoli v Ljubljani. Posebej je treba opozoriti na obsežno poročilo o planšarstvu, ki je dober in pregleden strokovni prispevek o tedanjem planšarstvu na območju Kranjske kmetijske družbe. Kranjska kmetijska družba je prejemala za pospeševanja in spodbujanje razvoja kmetijstva državne podpore. Leta 1876 so bile podeljene državne podpore: 1. za povzdigo živinoreje (govedorejo) - 4.500 gld 2. za rejo drobnice in čebelorejo - 400 gld 3. za šolske vrte - 600 gld 4. za nakup Rigajskega lanenega semena - 650 gld 5. za vodnjake (kali) - 800 gld 6. za popotne poduke - 400 gld 7. za pospeševanje mlekarstva - 400 gld 8. za dve štipendiji za kranjske učence na viši kmetijski šoli v Tečen - Liebwerdu - 900 gld 9. za podporo podkovske šole - 500 gld 10. za sestavo poljske statistike - 650 gld Za živinorejo, brez konj, in z njo povezana področja je namenila 64,3 % podpor in dobrih 45,9 % za govedorejo. Statistični podatki o živinoreji na Kranjskem Statistični podatki o živinoreji na Kranjskem, ki so prikazani v preglednici 1, so povzeti iz del: Novak (1970), Erben (1866), Ferčej (1996), Orožen (1901) in Stefančič (1951, 1966). Na Kranjskem so redili največ govedi in prašičev. V zadnji vrstici preglednic so primerjalni izračuni sprememb staleža v obdobju 1880-1910, ko je bil med vodilnimi na čelu Kranjske kmetijske družbe Gustav Pirc. V tem času se je povečal stalež konj z indeksom 1,24, goveda 1,01, prašičev 2,42 in oslov in mul 1,26 Preglednica 1. Statistični podatki o živinoreji na Kranjskem v letih 1822-1910 Leto Konji Govedo Prašiči Ovce Koze Osli in mule Perutnina Čebele (panji) 1822 152.635 96 018 1851 20.269 147.302 75.200 67.542 7.500 49 1857 20.753 189.063 94.689 82.068 23.852 326 1869 19.782 189.540 63.358 85.161 16.555 222 25.203 1880 21.975 225.144 73.130 67.431 15.636 156 32.125 1890 23.771 227.613 94.985 53.462 8.418 195 49.295 1900 24.821 253.839 107.836 38.629 6.384 220 897.000 41.699 1910 27.153 226.977 177.300 24.195 4.719 196 974.000 1910/1880 1,24 1,01 2,42 0,36 0,30 1,26 ter zmanjšal stalež ovac - 0,36 in koz 0,30. Kmetovalec (1894) v članku »Živinoreja na Kranjskem« piše, da je po podatkih popisa leta 1890 na Kranjskem na 100 ha površine 28, na 100 ha kmetijske površine 52,6 in na 100 prebivalcev 53,56 velike živine (stalež preračunan v takratne enote velike živine). Na 100 ljudi je bilo na staležu 4,76 konja, 43,79 govedi (izračun avtorjev), 10,71 ovc, 1,59 koz in 19,04 prašičev. Stefančič (1966) je izračunal, da je bilo leta 1900 na Kranjskem na 1000 prebivalcev 47,6 konj, 452 govedi, 107 ovac, 16 koz, 190 prašičev, 0,4 oslov in mul ter 897 kljunov perutnine (izračun avtorjev). V primerjavi s takratno Avstrijo so na Kranjskem redili na 1000 prebivalcev več govedi in prašičev. Zakonska pravila v živinoreji Zakonska pravila v živinoreji so bila tudi v preteklosti številna. V slovenskem slovstvu so o takratni zakonodaji na področju živinoreje pisali: Štefančič (1966), Bojkovski in Šalehar (2010), Šalehar (2008, 2009, 2010), Šalehar in Gregori (2009) in drugi. Iz teh objav povzemamo najprej nekaj izbranih in zanimivih poudarkov iz predpisov v 18. stoletju: ~ v 17. stoletju je cesar Karel VI zaukazal izločiti iz čred ovne z zelo grobo volno, ~ ustanovitev vzrejališča za plemenite ovce v Merko-palju, ~ letno poročanje o napredovanju ovčereje in pošiljanje vzorcev volne, ~ podatke o staležu živine je potrebno poslati v določenem času, ~ presoja potomcev španskih in padovanskih ovnov, ~ razširitev in izboljševanje ovčereje, ~ uredba o prepovedi prostega tekanja prašičev, ~ škoda, storjena po živini, ~ zakon o prepovedi, da konjederci in rablji redijo in pitajo prašiče, ~ inštrukcija glede izboljšanja konjereje, ~ zakon za razširjenje čebel ~ in številni drugi. Že v letu 1764 smo dobili tiskani dvojezični (nem-ško-slovenski) zakonski predpis o mesnem krajcarju, ki je najstarejši do sedaj najdeni slovenski tisk na področju slovenske živinoreje. To je bil: »Patent Marije Terezije, s katerim uvaja naklado mesni krajcar, ki se plačuje od vsake posamezne vrste živine Ministerial-ni bančni deputaciji«. V skupini dvojezičnih tiskov »Osnanila« z zakonskimi predpisi in strokovnimi navodili na področju živinoreje do leta 1850 je bilo dosedaj najdenih 26 tiskov - Šalehar (2010). V drugi polovici 19. stoletja je bil na Štajerskem v letu 1868 objavljen prvi zakon o živinoreji, ki ga je podrobno opisal Šalehar (2008). Namen zakona je bil rešitev številnih težav, kot na primer: ~ kdo je dolžan skrbeti za zadostno število plemenja-kov (bikov), ~ ali mora imeti plemenjak (bik) uporabno dovoljenje in kako se ga podeli, ~ kako pogosto lahko bik plemeni, ~ starost bikov in telic ob prvem plemenenju, ~ krma za živino, ~ hlevi za živino, ~ oskrba in reja živine, ~ delitev premij in daril _ Za slovensko živinorejo je objava tega zakona pomemben mejnik. Njegovi snovalci so dobro poznali živinorejo. Takrat znana strokovna spoznanja so smiselno vgradili v posamezne člene in pri tem celovito zakonsko opredelili vsa pomembnejša področja živinoreje. Prav ta celovitost je velika odlika prvega zakona o živinoreji. Morda so bili sestavljalci zakona prav v strokovnem znanju preveč pred praktično živinorejo in tako nekatere zakonske rešitve za številne rejce niso bile razumljive. Zakon je obsegal 32 členov in je bil vsebinsko razdeljen v naslednje strokovne skupine: ~ uvod in vsebina zakona (1. in 2. člen), ~ živinorejske strokovne (nadgledne) komisije in plemenski biki (3.-15. člen), ~ reja, hlevi, krma in ukrepi okrajnega odbora (16.21. člen), ~ premije (darila) za vzpodbudo živinorejcev in izboljšanje govedoreje (22.-30. člen), ~ kazenske določbe (31. in 32. člen). Zelo zanimiva so strokovna pojasnila posameznih členov zakona, ki jih je avtor z incialkami A. B. objavljal v Slovenskem gospodarju (1870) v 13. nadaljevanjih od 35. do 47. številke in so kot nekakšen učbenik za živinorejo ter slika stanja živinorejske stroke v sedemdesetih letih 19. stoletja V prvem pojasnilu je z izračunom škode zaradi neuspešnih pripustov pokazal, kako pomembno je, na koliko krav je na voljo en bik. Opozoril je tudi na pomen pravilne razporeditve in na pojav jalovih krav zaradi nepravilne rabe (prepogostega pri-puščanja) bikov. V drugem pojasnilu je svetoval, kako naj se živina zavaruje, in pri tem je pojasnjeval pomen solidarnosti med živinorejci. Za preprečitev škod zaradi bolezni pri živini je bilo treba preprečiti delo mazačev in podpreti delo veterinarjev. V živinoreji je osnovnega pomena dobra krma in svetoval je, katere krmne rastline naj pridelujejo živinorejci ter kako naj bi izboljševali svoja zemljišča. Veliko pojasnil je avtor namenil reji in ravnanju z živino. Pri tem je opisal, kakšen mora biti plemenski bik (brez telesnih napak in podedovanih bolezni, dobrega zaroda _), plemenska krava, piše o plemenski zrelosti, optimalnem času pripuščanja, o krmljenju in napajanju, čistoči živali in v hlevu, o prostoru za živino, o obremenitvi pašnikov in na koncu: 10. živinorejce in oni, ki ima g iiriao opraviti (gove-darj mora imeli ljubezen dosihdob dospel |iri reji naie domače goveja liTine. Dolenjske Novice, 24(1908)20 Obveznosti prejemnika premije: 1. Prsrieo do premij imajo vsi živinorejci deločene pokrsjne. 2. Do desetih dopoldne mor» vsa živina biti na mestu mz-stave, iu sicer posebej junci, posebej telice in posebej travo, za ograjo privezane. V.sak la.nnlk morn sam akrlietl, da Ima cjo-g;ara živina hlaiii» ali deklo, ki ji streže. 3. Da živina moro biti deležna premije, mora najmanj že pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s sprikiom svojcpfa županstva. 4. Možje, ki bodo sodili o premovatijii živine, se izber6 po dotičnem predpisalku c. kr. ministrstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, 7jiU) doloi^enih, 5. Kilar je premijo dobil, BO mora s posebnim pismom vezati, da spolni vso, kar veleva omenjeni miniacrskt predpisnik, tOT da obdarovano govedo najmanj «"o 'eto obdrži «a plcmo, 6. V rasMavo «s prIpu.^ž4jo: junci, ki ao '/2 <1» 3 leto stari, breje tolico, ki so najmaig 3 leti stare, molzne krave, ki so imelo eno, dve,, tri. Štiri, kvečjemu pet telet. Dolenjske Novice, 24(1908)20 Na Dolenjskem so premovali goveda enobarvnih (sivih ali pšeničnih) pasem, govedo simodolske pasme (lisasta pasma) in živali domače reje, ki so bile po zunanjosti podobne pasmam, upravičenim do premije. Na Gorenjskem je pravico do premije imelo govedo marijadvorske, muriške, belanske in pincgavske pasme ter križana domača živina s pasmami, ki so imele pravico do premije. Sestavki o slovenskih pasmah ~ Pirc, Gustav. Bohinjska goveja pasma. 26(1909)20, str. 204-205, Kmetovalec ~ Pirc, Gustav. Star bohinjski konj. 37(1920)4, str. 49, Kmetovalec ~ Pirc, Gustav. Ovčja pasma v slovenskih Alpah. 39(1922)5, str. 42-43 in št. 6, str. 54-55, Kmetovalec ~ Pirc, Gustav. Ali kaže ovčerejo pospeševati? 36(1919)7, str. 74-75, Kmetovalec Gustav Pirc je opisal in kritično presodil nekatere slovenske pasme. Pisal je o bohinjskem govedu, bohinjskem konju, bohinjski kozi in slovenskih pasmah ovac. Pri vseh je opisal nastanek pasme, njene morfološke značilnosti, standard, prirejo, stanje in potrebne ukrepe (program) za ohranitev pasme. Pri bohinjskem govedu tako za ponovno oživitev starega bohinjskega goveda svetuje določitev standarda pasme, izvajanje zakona za povzdigo živinoreje, materialne podpore za živinorejce, vpeljavo strokovne »čredne knjige (rodovniške knjige)«, kamor bi se vpisovale le živali, ki izpolnjujejo standard, ter na koncu ustanovitev živinorejske zadruge, katere član bi lahko bil le tisti, ki ima vsaj eno plemensko govedo vpisano v čredno knjigo. Pri bohinjskem konju toži nad izgubo stare pasme, ki je bila prilagojena za strme bohinjske planine. Pri bohinjski kozi spodbuja osvežitev pasme, ki je zelo mlečna in skromna, nezahtevna za rejo ter je oslabela zaradi sorodstvenih parjenj. Med ovčjimi pasmami omenja pasmo ovac iz Gornje Savske doline, kamniško ovco in solčavsko ovco, za katero meni, da je to ista kot jezerska. Kako pionirska sporočila imajo ti sestavki. To, kar danes poudarjamo o pomenu biotske raznovrstnosti v živinoreji in ohranjanja slovenskih pasem domačih živali, je Gustav Pirc sporočal in naročal že pred sto leti. Poleg strokovne vsebine pa ti članki potrjujejo veliko domoljubnost, ohraniti vse, kar je slovenskega, tudi naše avtohtone pasme. Pravila »Slovenskega čebelarskega društva« ~ Pirc, Gustav. Pravila »Slovenskega čebelarskega društva«. 1(1898)1, str. 2-3, Slovenski čebelar V prvi številki slovenske čebelarske revije »Slovenski čebelar« so objavljena Pravila »Slovenskega čebelarskega društva«, ki ga je pomagal obuditi Gustav Pirc. Sestavil je pravila njegovega delovanja, ga kot ravnatelj Kranjske kmetijske družbe materialno podprl in kot podpredsednik glavnega odbora veliko prispeval k nadaljevanju v letu 1873 pričetega organiziranega slovenskega čebelarstva. Petindvajsetletnica »Čebelarskega društva za Slovenijo« ~ G.P. (Gustav, Pirc). Petindvajsetletnica »Čebelarskega društva za Slovenijo«. 39(1922)20, str. 182, Kmetovalec V uvodnih stavkih Gustav Pirc piše: »Čebelarstvo je bilo že izza starih časov med Slovenci zelo razširjeno in izredno upoštevano, dokaz slovenska čebelna pasma »sivka«, njen svetovni sloves in nenavadno teoretično znanje slovenskih čebelarjev, ki so bili učitelji umnega čebelarstva drugim večjim narodom« in nadaljuje: »Kako žalostno je primerjanje slovenskega čebelarja, ki pozna življenjeslovsko skoraj vsestransko svojo živalco, z večino kmetovalcev, ki silno malo ali nič ne vedo o življenjeslovju kmetijskih rastlin in domačih živali.« Posebej še poudarja veliko pripadnost članov čebelarjev svojemu društvu. Prof. dr. Frančišek Ks. pl. Hlubek ~ Pirc, Gustav. Prof. dr. Frančišek Ks. pl. Hlubek. 53(1920)57, str. 1-2, Slovenski narod ~ Pirc, Gustav. Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranjski. 36(1919)24, str. 222224 in 37(1920)1, str. 8-9 in štev. 2, str. 19 in štev. 3, str. 34-35 in štev. 4, str. 39, Kmetovalec Gustav Pirc je z objavo obširnega zapisa o prof. dr. Frančišku Ks. Pl. Hlubeku v Slovenskem narodu (1920) predstavil velikega tedanjega kmetijskega učenjaka, ki je bil po rodu iz Češke in v letih 1834-1840 profesor naravoslovja in kmetijstva na ljubljanskem liceju. Bil je tudi član Kranjske kmetijske družbe in njenega glavnega odbora. Hlubek je dobil 21. aprila 1836 dekret ljubljanskega gubernija z nalogo izdelati statistično poročilo o kmetijskih, in- dustrijskih in trgovskih razmerah na Kranjskem. Po štiriletnem prepotovanju Kranjske je predložil obširen rokopis, pripravljen za tisk, ki pa nikoli ni izšel in so ga hranili na Kranjski kmetijski družbi. Gustav Pirc poudarja, da so Hlubekove zasluge za napredek kranjskega kmetijstva izredno velike in pri tem piše: ~ da je Hlubek naglašal, da je potrebno našega kmeta poučevati v slovenskem jeziku in tožil, da ni slovenskih poljudnih strokovnih knjig; ~ njegovo opozorilo, da je kranjski kmet zato tako ubožen in beraški, ker se peča v prvi vrsti s pridelovanjem žita, namesto da bi iskal boljši dohodek v živinoreji; še posebej je opozoril na posebno revščino na Dolenjskem; ~ razpravo na občnem zboru kmetijske družbe 5. maja 1837, ko je predlagal, da je treba blagostanje kmeta dvigniti s preureditvijo gospodarjenja v umno živinorejo. Njegov predlog je naletel na velik odpor, celo tako daleč, da je niso dovolili objaviti v družbenem glasilu »Annalen«. Pirc pa ob koncu sestavka ugotavlja, da so se Hlu-bekova teoretična razmišljanja tekom let uveljavila v praksi, da so doprinesla k umnejši živinoreji na Kranjskem in da je iz kranjskega kmeta - berača na ta način postal relativno dobro stoječ kmetovalec. S to objavo so bili dopolnjeni tudi pomanjkljivi zapisi Bleiweisa (1855, 1867), ki je delo Hlubeka v pregledu zgodovine Kranjske kmetijske družbe popolnoma prezrl. Pirc pa je v svojih sestavkih »Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranjski«, ki so bili objavljeni v Kmetovalcu (1919, 1920), temeljito povzel ugotovitve, ki jih je Hlubek zapisal v svojem žal nikoli objavljenem poročilu o kranjskem kmetijstvu. Zaključna misel Po pregledu dela Gustava Pirca kot potovalnega učitelja, tajnika in ravnatelja c. kr. Kranjske kmetijske družbe, strokovnega pisca in urednika je mogoče pritrditi njegovemu zapisu v članku »30 let« v Kmetovalcu 1913, ko pravi: »S 30-letnico »Kmetovalca« je pa združen tudi preporod ne le c. kr. kmetijske družbe kranjske, ampak kranjskega kmetijstva sploh, saj je v tej dobi zavel v njem drugi duh in zavladal je splošni napredek, ki je z velikimi težavami zgrajen temelj, ki na njem ni več težko naprej zidati. Ves tehniški napredek v kmetijstvu na Kranjskem je delo c. kr. kmetijske družbe Kranjske. S to trditvijo pa ne odrekam tudi drugim zaslug, ki so že na oranih in pripravljenih tleh tudi resnično veliko storili; simpatičen mi pa nikakor ni tisti, ki se šopiri s tujim pavovim perjem in ki, enako na volovem komatu sedeči muhi, ošabno okoli sebe zre ter kliče v svet: Ali me vidite kako orjem!?« Kritičen je torej tudi v tem zapisu, tako kot v svojih številnih objavah, predavanjih, pri urednikovanju in delu na Kranjski kmetijski družbi. Nikoli ni pristajal na neznanje, ampak je vedno v ospredje postavljal in zahteval kmetijsko znanje in kmetijski pouk. Vedno se je postavil v bran kmetijstvu in še posebej živinoreje, ki je bila v njegovem času najpomembnejša kmetijska dejavnost na Kranjskem. Lah (1928) je v jubilejni številki Kmetovalca v sestavku, posvečenem 160-le-tnici Kranjske kmetijske družbe, opisal njegovo delo: »Pirčevo dobo, ki jo štejemo od leta 1884 do leta 1923 je smatrati kot dobo kmetijskega preporoda na Kranjskem. V tem razdobju je dosegla Kmetijska družba svoj pravi pomen ter se posvetila edino pospeševanju kmetijstva in izboljšanju gospodarskega stanja našega kmeta. Šele sedaj je prišel naš kmet do veljave in tudi beseda »kmet« je izgubila tisti zaničevalni pomen, ki ga je imela prej. To zaslugo je pripisati ravno tajniku Gustavu Pircu, ki je povsod poudarjal izredno važnost, ki jo ima kmečki stan za celokupno narodno gospodarstvo in obenem tudi za obstoj vsake države. V tem času je prešla Kmetijska družba v roke kmetov in se je odpravilo s starimi predsodki, po katerih je smel biti njen predsednik samo pleminitaška oseba ali pa osebnost na visokem družabnem stališču. Zato je tudi šteti Pirčevo dobo med najsrečnejše dobe Kmetijske družbe in za naše kmetijstvo najbolj zaslužne, kar bo naš kmet znal še dolgo let primerno ceniti.« Gustav Pirc Ni kaj dodati. Gustav Pirc je zelo zaslužen za razvoj in napredek kranjskega kmetijstva in živinoreje. S spoštovanjem postavimo njegovo delo na častno mesto kmetijskega slovstva in z globoko hvaležnostjo ohranjajmo spomin na njegove zasluge za zlato dobo kranjskega kmetijstva. Uporabljeni viri 1. A.B. Pojasnila postave glede povzdige reje goveje živine. Tečaj iV(1870)35, str.141-142 in 36, str.145-146 in 37, str. 150 in 38, str. 154, in 39, str. 158, in 40, str. 162 in 41, str. 165-166 in 42, str. 170 in 43, str 173-174 in 44, str. 178 in 45, štr. 181-182 in 46, str. 186 in 47, str. 189-190, Slovenski gospodar 2. Adamič, France. Škofjeloški rojak Gustav Pirc (1859-1923). 43(1996), str. 205-212, Loški razgledi 3. Annalen der kaiserl. königl. Landwirtschafts-Gesellschaft in Laibach. 13 zvezkov za obdobje 1822-1849. Ljubljana 18301849 4. Bienenzuchtverbreitung, 8. april 1775. V: Sammlung Verordnungen und Gesetze vom Jahre 1740. bis 1780, Dunaj 1786-1787, zvezek Vii, štev. 1680, str. 204-212 5. Bleiweis, Janez. Zgodovina ces. kralj. Kranjske kmetijske družbe s statističnim popisom kmetijstva na Kranjskem. Ljubljana, 1855, 32 strani 6. Bleiweis Janez. Zgodovinske črtice važnejšega delovanja c.k. kmetijske družbe na Kranjskem od pričetka njenega v letu 1767 do konca leta 1867. Ljubljana 1867,40 strani 7. Bleiweis, Janez. O potrebi deželne postave za povzdigo domače naše živinoreje. Ljubljana, 1877, str. 62, 64, 66, 68, 70, 72, Naznanila-Mittheilungen. 8. Bojkovski, Danijela, Šalehar, Andrej. Zakonska pravila o reji ovac v 18. stoletju. izbrani primeri. 78(2010)2, str. 22-24, Kmetovalec 9. Brigido Pompej. Erfahrungsmässiger Unterricht wie die Schafe durch gute Pflege zur vollkommensten Art gebracht, und bey solcher erhalten werden können. Za leto 1771. 2(1773), str. 77-168, Zweite Sammlung nützlicher Unterrichte. 10. Deželni zakonik in vladni list za kranjsko kronovino 1849- 1918, Ljubljana, 1849-1918 11. Die Thätigkeit der landwirtschaftlichen Wanderlehrer. 113(1894)164, str.1405, Laibacher Zeitung 12. Ferčej, Jože. Razvoj živinoreje na Kranjskem v Bleiweisovi dobi. V: Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. Gorenjski muzej Kranj, 1996, str. 65-75 13. Ferčej, Jože. Opis razvoja govedoreje v Sloveniji. 21(1998), str. 7-61, Znanost in praksa v govedoreji 14. Geschichte der Akademie der Operosen und des Ackerbaues in Krain. (1828)9, str. 34 in štev. 10, str. 3739 in štev. 11, str. 42-44 in štev. 12, str. 46-48 in štev. 13, str. 50-52, illyrisches Blatt 15. Gospodinjam nekaj zastran kokošarstva. 16(1858)3, str. 17-18, Kmetijske in rokodelske novice 16. Historisches Tagesbuch für Krain. Štev. 3., petek 19. januar 1821, str. 9, illyrisches Blatt 17. iz Polšnika.8(1892)15, str. 119, Dolenjske Novice 18. Jubilar gospod Gustav Pirc. i. 47(1914)60, str. 3, Slovenski narod 19. Jubilar cesarski svetnik Gustav Pirc. ii. 47(1914)62, str. 1-2, Slovenski narod 20. Kmetijska predavanja o trtni uši. 42(1884)48, str. 381, Kmetijske in rokodelske novice 21. Kokošarstvo - dobra podpora kmetijstva. 17(1859)49, str. 384-385, Kmetijske in rokodelske novice 22. Kranjska kmetijska družba. V: Enciklopedija Slovenije, 5, Ljubljana 1991, str.393 23. Lah, Rado. Stošestdesetletnica Kmetijske družbe za Slovenijo: 1767-1927. 45(1928)16, jubilejna številka, str. 123-125, Kmetovalec 24. Landwirtschaftlicher Fortbildungscurs für Volksschullehrer.114(1895)155, str.1353, Laibacher Zeitung 25. Načrt deželne postave za vojvodino Kranjsko o ravnanji z junci za pleme. 1879, str. 38 in 40, Naznanila-Mittheilungen. 26. Navuk sa male ofizirje ino priproftnike ali gmajnarje od deshelne kobilje brejije v' iliriji. Ljubljana 1. fvizhana 1820,13 strani 27. Novak, Vilko. Živinoreja. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. Ljubljana 1970, str. 343-394 28. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. 44(1886)22, str. 169-171 in štev. 23, str. 177-178, Kmetijske in rokodelske novice 29. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. 52(1894)25, str. 242 in štev. 26, str. 252-253 in štev. 27, str. 262-263 in štev. 28, str. 272-273 in štev. 29, str. 282-283 in štev. 30, str. 292, Kmetijske in rokodelske novice 30. Orel, Jožef. O reji brav ali ovac. Ljubljana 1869, str. 86-87, Naznanila-Mittheilungen 31. Osnanilo od zefarfiga kral. ilirskiga Poglavarftva v' Ljublani. Od letaf rasdeleniga darila na Kranjskim ino v' Blafhki krefiji sa lepo srejene konje. Nro. 13585. Ljublani 8. liftoviga gnoja 1822, 4 strani (nem.-slov.); (Si AS 1079 Zbirka normalij, šk. 13) 32. Osnanilo od zefarfiga kraljeviga ilirskiga Poglavarftva v' Ljublani. Poftave, po ktirih fe bodo premiloftlivo dovoljne darila vfako leto delile, de bodo na Kranjfkim govejo shivino bol prav redili. Nro. 15564. Ljublana 14. grudna 1822, 5 strani (nem.-slov.); (Si AS 748 KRUMPERK, Fascikel 9, mapa V\14) 33. Osnanilo od zef. Kralj. ilirskiga Poglavarftva v' Ljubljani. V' sadevi od Njih Velizhaftva sdej sa tri leta dovoljene nove poftave savolj letne delitve daril sa bike v' sboljfhanje goveje shivine na Kranfkim. Nr. 3878. Ljubljana 29 maliga travna 1844, 8 strani; (Si AS 1079 Zbirka normalij, šk. 17) 34. Patent Marije Terezije, s katerim uvaja naklado mesni krajcar, ki se plačuje od vsake posamezne vrste živine Ministerialni bančni deputaciji. Ljubljana, 16. julija 1764, 8 strani (nem.-slov.); (Si AS 748 KRUMPERK, Fascikel 14, mapa Vii\17) 35. Personalnachricht.133(1914)64, str.417, Laibacher Zeitung 36. Pirc, Gustav. Pravila »Slovenskega čebelarskega društva«. 1(1898)1, str. 2-3, Slovenski čebelar 37. Pirc, Gustav. Odprto pismo ravnatelja Pirca Bohinjcem in vsem tistim, katerem gre mari. Ljubljana 1901,25 strani 38. Pirc, Gustav. Določanje tolščobe v mleku. Ljubljana 1908, 39 strani 39. Pirc, Gustav. Mlekarstvo. Ljubljana 1884, 62 strani 40. Pirc, Gustav. O naši živinoreji. 42(1884)46, str. 363 in št. 47, str 371-372 in št. 48, str. 379-380 in št. 49, str. 388 in št. 51, str. 404 in št. 52, str. 410-411 in št. 53, str. 419-420 in 43(1885)1, str. 2-3, Kmetijske in rokodelske novice 41. Pirc, Gustav. Kedo naj je ud c. kr. kmetijske družbe. 45(1887)1, str. 2-3, Kmetijske in rokodelske novice 42. Pirc, Gustav. 30 let. 30(1913)24, str. 284, Kmetovalec 43. Pirc, Gustav. Kmetijske razmere na Kranjskem. Ljubljana 1902, 64 strani 44. Pirc, Gustav. Poglavje o govedoreji na Kranjskem. Ljubljana 1909, 63 strani 45. Pirc, Gustav. V obrambo našega ugleda. 30(1913)24, str. 284-286, Kmetovalec 46. Pirc, Gustav. Bohinjska goveja pasma. 26(1909)20, str. 204-205, Kmetovalec 47. Pirc, Gustav. Star bohinjski konj. 37(1920)4, str. 49, Kmetovalec 48. Pirc, Gustav. Ovčja pasma v slovenskih Alpah. 39(1922)5, str. 42-43 in št. 6, str. 54-55, Kmetovalec 49. Pirc, Gustav. Kdo je umen živinorejec ali živinorejec sploh. 27(1910)3, str. 24-25, Kmetovalec 50. Pirc, Gustav. Kako je pripraviti konja za dirko v trab. 5(1889)15, str. 116-117, Dolenjske Novice 51. Pirc, Gustav. Ali kaže ovčerejo pospeševati? 36(1919)7, str. 74-75, Kmetovalec 52. Pirc, Gustav. Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranjski. 36(1919)24, str. 222-224 in 37(1920)1, str. 8-9 in štev. 2, str. 19 in štev. 3, str. 34-35 in štev. 4, str. 39, Kmetovalec 53. Pirc, Gustav. Prof. dr. Frančišek Ks. pl. Hlubek. 53(1920)57, str. 1-2, Slovenski narod 54. G.P. (Gustav Pirc). Petindvajsetletnica »Čebelarskega društva za Slovenijo«. 39(1922)20, str. 182, Kmetovalec 55. Pivec-Stele, Melita. Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820-1945. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1966, Hauptmanov zbornik, str. 359-388, Razprave 56. Poročilo o državnih podporah, katere je kmetijska družba za l. 1876 prejela od slavnega ministerstva kmetijstva in ki jih je subvencijski odsek porabil za povzdigo in pospeh različnih oddelkov kmetijstva. Ljubljana 1877, str. 18,20,22,24,26 in 28, Naznanila-Mittheilungen 57. Povše, Franc. O stanji govedoreje na Gorenskem. 33(1875)45, str. 367-368 in štev. 46, str. 375-376 in štev. 47, str. 384-385, Kmetijske in rokodelske novice 58. Povše, Franc. Postava o plemenskih juncih. 10(1879)2-3, str. 25 - 27. Gospodarski list 59. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino. 24(1908)20, str.164, Dolenjske Novice 60. Postava od 10. decembra 1868, veljavna za vojvodino Štajersko o povzdigi reje goveje živine. 1869, III, štev. 4, str. 6-11, Deželni zakonik in ukazni list za vojvodstvo Štajersko 61. Postava veljavna za vojvodstvo Štajersko glede povzdige reje goveje živine. 4(1870)33, str.133-134 in štev. 34, str.137-138, Slovenski gospodar 62. Postava veljavna za vojvodino Kranjsko, o ravnanji z junci za pleme. 1879, IV, št. 11, str. 13-15, Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko 63. Postava od 18. junija 1879, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško zadevajoča čbelarstvo. Zakonik in Ukaznik za Avstrijansko-Ilirsko primorje. Leto 1879, IX. Izdatek. Trst 1880, str. 27-30 64. Postava od 25. oktobra 1875 veljavna za vojvodino Kranjsko (postava o stavbah). 1875, št. 26, XI, str. 70-102, Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko 65. Predavanje o kmetijstvu. 12(1884)261, 12. november 1884, Slovenec 66. Pregled delovanja c. kr. kmetijske družbe Kranjske in kako so se od julija 1875. leta do julija 1876. obračale državne subvencije. Ljubljana 1877, Dodatek I, soda str. 2-42, Naznanila-Mittheilungen. 67. Razvoj živinoreje od začetka XVIII do konca XIX stoletja. Str. 11-27. V: Ante Stefančič. Začetek in razvoj veterinarstva na Slovenskem do prve svetovne vojne. SAZU, Ljubljana, 1966,141 strani 68. Schollmayr, Franz. Goveja plemena po Kranjskem po preiskovanji v letu 1872, zvezek 1,1873, Doklada, str. 42,44, 46,48, 50, 52, 54, 56, 58, Naznanila-Mittheilungen 69. Schollmayer, Franz. Versuche zur Hebung der Rindviehzucht in Krain (von 1771 bis 1877). 99(1880) 58, str. 479-480 in štev. 59, str. 487-488 in štev. 60, str. 495-496 in štev. 61, str. 503-504 in štev. 62, str. 511-512, Laibacher Zeitung. 70. Stefančič, Ante. Slovenska živinoreja v 19. stoletju. 1(1951)1, str. 28-31 in štev. 2, str. 33-36 in štev. 3-4, str. 95-105, Živinorejec 71. Statistično poročilo trgovske-obrtnijske zbornice v Ljubljani o trgovini, obrtniji in prometu na Kranjskem leta 1870. V Ljubljani 1872, 399 strani 72. Stoletnica ces. kralj. Kranjske kmetijske družbe 24 oktobra 1867. Ljubljana 1868,16 strani 73. Šalehar, Andrej. 140 let prvega zakona o živinoreji v Sloveniji. 76(2008)10, str. 14-16, Kmetovalec 74. Šalehar, Andrej. Zakonska pravila o reji prašičev v 18. stoletju. 77(2009)5, str.19-21, Kmetovalec 75. Šalehar, Andrej. O spodbujanju čebelarstva v 18. stoletju. 112(2010)9, str. 284-285, Slovenski čebelar 76. Šalehar, Andrej. Praktični nauki o reji ovc iz leta 1771. 77(2009)4, str.15, Kmetovalec 77. Šalehar, Andrej. Slovenske knjige in tiski s področja živinoreje [Elektronski vir]: prispevki k bibliografiji: izdaje do leta 1945. DLIB.si, Rodica 2010, 30 strani 78. Šalehar, Andrej, Gregori, Janez. Nujno potrebujemo čebelarski zakon. 111(2009)2, str. 45-46, Slovenski čebelar 79. Šalehar, Andrej. Bohinjski konj. 17(2009)5, str. 26, Revija o konjih 80. Šalehar, Andrej, Gregori, Janez. 130 let prvega zakona o čebelarstvu v slovenskem jeziku. 11(2009)7-8, str. 250, Slovenski čebelar 81. Šalehar, Andrej, Osterc, Jože, Kompan, Drago: Na pariški razstavi leta 1856 nagrajena tudi slovenska živina. 78(2010)8, str. 12, Kmetovalec 82. Štajarska kokoš. 35(1878)47, str.368, Kmetijske in rokodelske novice 83. Thurn, Gustav, Karol, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bode v Kranji v ponedeljek 4. oktobra 1886. 3(1886)17, str. 77-78, Kmetovalec 84. Ukaz c.k.ministerstva notranjih opravil po dogovoru z c.k. najvišjo policijsko oblastnijo 15. Februarja 1855, veljaven za vse krovine, razen vojaške krajine, s katerim se daje postava zoper terpinčenje ali tarpljenje živali. 1855, štev. 75, str. 325, Prvi razdelek, Deželni zakonik in vladni list za kranjsko kronovino 85. Umek, Ema. Kranjska kmetijska družba 1767-1787. 29(2006)1, str. 1-34, Arhivi 86. Upravno poročilo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske občnemu zboru za leti 1899, in 1900. Ljubljana 1901, 30 strani 87. Von dem Fortgaenge der edlern Schaafzucht jaehrlich die Anzeige zu machen und etwas Wolle einzuschicken. Nr. 1691,12. Mai 1775. Sammlung aller k.k. Verordnungen und Gesetze vom Jahre 1740 bis 1780, die unter der Regierung des Kaisers Joseph des II......., Wien, 1786, Siebenter Band, str. 217 88. Zakon z dne 11. avgusta 1890., veljaven za vojvodino Kranjsko, o povzdigi reje goveje živine. 1891, št. 4, IV. Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko, str. 10-15 ali 1891, 4, Landesgesetzblatt fuer Krain, str. 10-15 89. Zakon z dne 13.maja 1903, veljaven za pokneženo grofovino Goriško in Gradiško zastran pospeševanja govedoreje. (1903) XVI, št. 24. Zakonik in Ukaznik za Avstrijsko-ilirsko primorje, str. 51-56 90. Za potovalnega učitelja. 12(1884)80, 7. april 1884, Slovenec 91. Zgodovinski razvoj cen za odstavljene pujske na Kranjskem. 33(1916)13, str. 100-101 in štev. 14, str. 108-109, Kmetovalec. 92. Žan Lotrič, Metka, Šalehar, Andrej. Bohinjska koza. Stara slovenska pasma. 13(2008)5, str. 5-6, Drobnica 93. Živinoreja. str. 49-50 V: Erben Jožef: Vojvodstvo Kranjsko v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem spregledu. Matica slovenska v Ljubljani, Ljubljana 1866, 105 strani 94. Živinoreja, lov in ribarstvo. V: Orožen F. Slovenska zemlja. IV. Del: Vojvodina Kranjska. Ljubljana 1901, str. 222-226 95. Živinoreja na Kranjskem. 11(1894)20, str. 155-156, Kmetovalec PIRČEV KMETOVALEC, STROKOVNA KMETIJSKA REVIJA ŠE SEDAJ PIRC'S KMETOVALEC (FARMER), THE PROFESSIONAL ACRICULTURALJOURNAL TO THE PRESENT DAYS PRIPRAVIL: Prof. dr. Andrej Šalehar, zaslužni profesor Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Rodica, februar 2011 Pirčev Kmetovalec, strokovna kmetijska revija Pirc s Kmetovalec (Farmer), the professional še sedaj agricultural journal to the present days Izvleček Predlog za nov gospodarski poučiven list, ki ga je dal novo izvoljeni tajnik c. kr. Kranjske kmetijske družbe gospod E. Kramer, je bil sprejet z glasovanjem na občnem zboru družbe 15. novembra 1882. Še pred izvolitvijo gospoda Gustava Pirca za družbe-niga tajnika je glavni odbor sprejel 6. januarja 1884 sklep o izdajanju posebnega družbenega gospodarskega lista. Izvolitev g. Gustava Pirca za glavnega tajnika družbe je pripomogla k realizaciji tega sklepa in že v enem mesecu po njegovi izvolitvi je izšla 1. marca 1884 prva številka Kmetovalca. Urednik Kmetovalca je bil vse do devete številke leta 1918. V njegovem času je prešla Kmetijska družba v roke kmetov in število članov se je močno povečalo - leta 1884 je štela družba 450 članov in leta 1912 10.000 članov. V članarino je bilo vključeno tudi prejemanje Kmetovalca, ki je tako močno prispeval k širjenju kmetijskega znanja in uveljavitvi slovenskega jezika. Leta 1993 je začel Kmetovalec ponovno izhajati pri Kmetijski založbi. Kmetovalec je tako ponovno stopil na svojo pot, po kateri hodi še danes v osnovi po programu, ki je bil zapisan že v prvi številki 1. marca 1884. Je osrednje slovensko strokovno kmetijsko glasilo. Pirčevo delo se prav s Kmetovalcem ohranja v sedanji čas. Ključne besede: Kmetovalec, Gustav Pirc, urednik, kmetijsko znanje, slovenski jezik Abstract The proposal for a new economic and educational paper given by the newly elected secretary of the Carniolan Agricultural Society Mr. E. Kramer, was adopted by a vote at the general meeting on 15th November 1882. Even before the election of Mr. Gustav Pirc as the Society's secretary, the main Board brought a decision to issue a special Societies Economic Journal on 6th January, 1884. The election of Mr. Gustav Pirc for the Secretary of the Society facilitated the realization of this decision and within one month after the election the first number of the Kmetovalec (Farmer) was released on 1st March 1884. Mr. Pirc was the editor of the Kmetovalec (Farmer) up to the ninth issue in 1918. In his time the Agricultural Society came into the hands of farmers and the number of members increased significantly - in 1884 it had 450 members and 10.000 members in 1912. The membership fee also included the prescription to the Kmetovalec (Farmer) which contributed considerably to the spread of agricultural knowledge and to the establishment of the Slovenian language. In 1993, the Kmetovalec (Farmer) was published again by the Kmetijska založba (Agricultural Publishing House). The Kmetovalec (Farmer) has thus reintroduced its way and is still based on the plan, which was already mentioned in the first issue on March 1st, 1884 It is the central Slovenian professional agricultural newsletter. The work of Gustav Pirc has been maintained by the Kmetovalec (Farmer) to the current time. Keywords: Kmetovalec (Farmer), Gustav Pirc, editor, agricultural knowledge, Slovenian language Pirčev Kmetovalec, strokovna kmetijska revija še sedaj Uvod Strokovna revija Kmetovalec je začela izhajati marca leta 1884, mesec dni po izvolitvi Gustava Pirca za glavnega tajnika. Bil je njen prvi urednik vse do devete številke leta 1918. V letu 1944 je revija prenehala izhajati in ponovno začela šele po osamosvojitvi Slovenije v letu 1993. Od takrat izhaja nepretrgoma in je naša osrednja slovenska strokovna kmetijska revija. Prvi urednik je oblikoval njeno strokovno vsebino, dal ji je dušo in tako se prav skozi Kmetovalca ohranja Pirčevo delo v današnji čas. V tem sestavku bomo obudili pot do prve številke Kmetovalca in ga spremljali do konca urednikovanja Gustava Pirca. Serijske publikacije c. kr. Kranjske kmetijske družbe pred Kmetovalcem Umekova (2006) piše, da se je že v programu Kranjske kmetijske družbe, ki so ga sprejeli člani na ustanovnem zborovanju leta 1767, predvidevalo izdajanje publikacij kmetijske družbe, v katerih bi se objavljali poučni spisi, nasveti in poskusi. Do uresničitve je prišlo, ko je družba izdala v nemškem jeziku štiri knjige Sammlung nützlicher Unterrichte (Zbirka koristnih nasvetov) v letih 1770-1779. Prva knjiga je izšla v letu 1774 in zadnja v letu 1779. Kranjska kmetijska družba je v letih 1775-1776 izdajala Wöchentliches Kundschaftsblatt, ki je bil prvi tednik za gospodarstvo in politiko na Slovenskem. Po ponovni oživitvi dela Kranjske kmetijske družbe je v letih 1822-1849 izdajala enkrat letno v nemškem jeziku Annalen der K. K. Landwirthschafts-Geselschaft in Krain. Prva je izšla v letu 1830. V letu 1843 so pričele izhajati v slovenskem jeziku Kmetijske in rokodelske novice, ki so tedensko poučevale do leta 1902. Njihova vsebina se je z leti spreminjala, izgubljala je svoje kmetijsko strokovno poslanstvo ter postajala vse bolj splošno glasilo. Zato je bilo vse več zahtev, da Kranjska kmetijska družba prične izdajati podoben kmetijski časopis, kot sta ga izdajali Štajerska kmetijska družba - Slovenski gospodar (1867-1941) ali Goriška kmetijska družba - Gospodarski list (18691902). V letih 1869-1882 je c. kr. Kranjska kmetijska družba izdajala Naznanila - Mittheilungen vzporedno v slovenskem in nemškem jeziku, ki so bila predmet še posebnega nezadovoljstva članov. Predlog za nov gospodarsko-podučiven list in pot do prve številke Kritike Naznanil so bile v osemdesetih letih 19. stoletja vse pogostejše. Še posebej so prišle na dan na občnem zboru Kranjske kmetijske družbe 15. novembra 1882, ko so že uvodoma jeseniška, bohinjska, vipavska, cerkniška in metliška podružnice predlagale, da družba namesto Naznanil izdaja lastni kmetijski časnik. Takrat je bil za naslednika v letu 1881 preminulega dr. Bleiweisa kot edini kandidat na mesto glavnega tajnika družbe izvoljen g. E. Kramer (od 39 prisotnih članov družbe jih je zanj glasovalo 36). V zapisniku beremo , da je novi tajnik, ki je dobil besedo ob koncu občnega zbora, namenil svoj govor oživitvi delovanja podružnic kmetijske družbe in med drugim povedal: Ako hoiemo pri na* podruiaicts probuditi, dud moramo udora kaj v roke. „NasaasiU", kakor jib isd«ja druiba, so nepotrebak ia brei kuristi, ker r njih nabAj» B« nezsnimiTo popisovanja opravit glavnega odbora, in bralci icvedo ie le iez leto, kaj se je sgodilo s sklepi poprejšnjega občnega ibara. Ljudi je treba poduCevati in to se duseie, afcu kmetijska družba sama isd&ja stjJ list, v katerem se priobšujejo v«e draibene lideve, trine ceae, sumnji in podlistek. Enake svoje lista ima koroška, goriška in Stajaraka družba, zadaje iiDecovaaa prilaga g» „Slov. Qoap.'', ia za to plaAoje n» leto po 600 gold. in Egoraj bilo je povedano, koliko udu v Štejejo imenovan« družbe. Ako bi oaU dražba izdajala ■voj list, gotovo ji pristopi 2000 udov, ia ako plafi» vsak ud po 2 gold. na leto, isdaja se lahko list, ker poleg tega pribranilo bi se pri „Naznadilib ' 500 ^Id., pri drugih stroških 600 gold., in gotovo bi tudi nada, ki ie lete 1878. eoriSki drnibi dal» enako podpore 600 gold., d«Ia podpore kakih 300 gold. List isbaj»! bi o» 14 doi ia vr«dovft&j« bila bi nujmanj» akrb, ker tode-lovaloev je dosti. Inioijatire prifiakajejo podružnice od glavaega odbora, pa delovanje tega je pri kraji a iatirja-vanjem letpth doneikov. Vaaka podruioica morala bi imeti vsaj po eokrat na leto svoj obini zbor; pri tej priliki podudeval bi potavalai aiitelj ia it dohodkor po družcjice nakupilo bi »i temena in poljedelskega oredja in atrojev. ~ Eaako bi se d«lu pri teb prilikitb delati za povadi^ iivinoreje a tem, da «e pTiporufiaja dobra plemena, da ae delijo premije ca posebno lepo iiTtno itd. Tuili je on prifakuval, da se bodo predavanja, katera ima po deželi, po željah pogloSalcev ia tudi ktaetovaU cev dmcib krajev priob&erala, kar bi se moglo tadi ^diti, aka dražba iadaja lastni list, sa katerega so se izrekle podrainice Cirknica, Boblnjaka Bistrica, Je«e Dice, Vipava in Metlika. — P« vaem tem je jasDO, da lahko odpadeja „Nasnanila" in da je potrebna iadaja lastnega lieta. Potem oaavetiije govornik: „Naj C. kr. dmtba kmetijska iidaja kmetijski list, ki bo njen orgao, ter ga daje adom brezplaioo ali samo proti povračilu poitoine." Kmetijske in rokodelske novice, 40(1882)51 Predlogi novega tajnika g. Kramerja so prisotne presenetili, ker se o njih ni nič vedelo in so bili popolno presenečenje. Sledila je burna razprava, ki je razdelila prisotne v naklonjene in nenaklonjene predlogu g. Kramerja. Član glavnega odbora Mur-nik je tako predlagal, da naj o predlogih podružnic in tajnika najprej razpravlja glavni odbor in naj v primeru, da ne bo uspel najti ustrezne rešitve za uresničitev predlogov, o tem obvesti naslednji občni zbor. Predloge za nov kmetijski list sta podprla Dolenc in Borštnik. Vladni zastopnik na občnem zboru g. Fladung pa je celo menil, da to sploh ne spada na občni zbor. Še posebej so se predlogu protivili člani glavnega odbora, kar kaže tudi zapis o glasovanju: Oosp. Kramer petera popravlja svoj prvi predlog, da naj družba namesto „Naznanil'' za6tie izdajati lasten list z novim letom 1883. počenši. — Od druaih svojih predlogov odatopi r^kši, da mu boda vse to mogoče utoriti kot tajoiku tuiU bres sklepa občnega zbora. Pri glasovanji sprejuie ue predlog Kramerjev zoper vse glasove glavnega odbora in nekaj ciruzih navzočih udov. Kmetijske in rokodelske novice, 40(1882)52 Slovenski narod (1882) je o občnem zboru Kranjske kmetijske družbe poročal na prvi strani v štirih nadaljevanjih (od 15. do 18. novembra 1882). Poudarjeno je predstavljen predlog novega tajnika g. Kramerja, med drugim z besedami: »... Kmetovalec hoče brati in to podrobno, tako se širi poučevanje. Zaradi tega treba, da kmetijska družba izdaje svoj periodičen slovenski kmetijski list, v katerem se obravnavajo kmetijske zadeve ...«. V nadaljevanju sporoča bralcem, da je bil predlog za nov družbeni list z glasovanjem sprejet in da ga člani glavnega odbora niso podprli. O predlogu za nov slovenski kmetijski list je podrobno poročal tudi Laibacher Zeitung (1882). Polemično so o tem pisale Novice v sestavku »Nekaj o lastnem časniku kmetijske družbe Kranjske«, ki je izšel skupaj z zapisnikom občnega zbora (22. novembra 1882). Glavni namen zapisa je obramba Naznanil in iskanje ter poudarjanje slabih točk v Kramerjevem predlogu. Na koncu je izražena skrb, kako bo glavni odbor rešil sprejeti sklep občnega zbora. Novice (1882) so objavile sklepe dolenjske podružnice, ki se je na svojem občnem zboru 22. novembra 1882 soglasno in odločno izrekel zoper izdajo novega kmetijskega lista, in sicer iz denarnih razlogov ter da ni niti najmanjša potreba za izdajo novega lista, ker ima tudi Kranjska svoj gospodarski, kmetijski list, ki je že blizo 40 let organ kmetijske družbe. Glavni odbor se s sklepom občnega zbora o izdaji novega slovenskega kmetijskega lista in s tem povezane kritike Naznanil ni mogel sprijazniti. Na začetku leta 1883 je v Novicah v nadaljevanjih objavljal sestavek »Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor«, v katerem je podrobno opisoval svoje delo in še posebej branil Naznanila. Dokazati so hoteli, da so kritike neupravičene in da ni nobene potrebe za nov kmetijski list. Vendar veljavnega sklepa občnega zbora o izdajanju novega slovenskega kmetijskega lista glavni odbor ni mogel spremeniti. S posebnim dopisom z dne 30. aprila 1883 se je obrnil tudi na vodstva svojih podružnic, ki jih je zaprosil, da do konca meseca maja pri svojih članih poizvedo, kaj menijo o izdajanju novega slovenskega kmetijskega lista in da se bodo na osnovi teh odgovorov »snovale vse daljne naredbe«. Sporočila podružnic so bila različna. V Senožečah so zapisali: dotični predlog poslednjega občnega zbora c-k. kmetijske družbe v zadevi izdavanja samostalniga kmetijskega glasila, oziroma časnika ukaželjnimu kmetijskemu ljudstvu prav iz srca vzet, in da je želja občna, da bi ta list najmanj enkrat v tednu izlazil...«. V Novem mestu so ponovili sklepe svojega občnega zbora, ki smo jih zapisali že predhodnem odstavku. Iz Slapa na Vipavskem so poslali zelo obširen odgovor, s katerim so ponovno utemeljili potrebo po novem slovenskem kmetijskem listu, ker, kakor pravijo med drugim, »da Novice niso nikakor več to, kar so bile«. V Ka- mniku svoje pismo zaključujejo: »Za novi ali posebni Kmetijsko-gospodarski list ni nikakoršne vneme«. Iz Boštanja pišejo: »da bi se izdajal tak list je itak naravno V Semiču so zapisali: ».„ gospodarski list z velikim veseljem pozdravili in podpirali; treba bo le veščega peresa, da ga bo naše ljudstvo lahko razumelo ...«. V Bohinju menijo: »... odločno želijo posebnega kmetijskega lista, če bi jima bilo tudi več še kot navadno letnino plačevati .«. V Cerknici poudarjajo: ».„ Udje tukajšne podružnice c. k. Kmetijske družbe splošno žele, da imelo bi društvo svoje glasilo, tj. list, kateri obsegal bi čisto kmetijske zadeve, naznanila, postave, pojasnila i.t.d.«. Iz Kranja pišejo: ». Vsak pošten omikan prijatelj kmetije za poboljšanje čez vse revnega stanu našega kmeta uneti mora terjat: da se z ogromno večino v zadnem glavnemu zboru v Ljubljani sprejeti predlog zarad Kmetijskega časnika takoj z resno voljo v korist revnemu kmetu spelje, brez ozira na posamezne strankarske interese .«. Slovenski narod je 2. avgusta 1883 objavil kratko poročilo o občnem zboru kmetijske podružnice v Radovljici, ki je bil 29. julija in katerega se je udeležil tudi potovalni učitelj E. Kramar. Sprejeli so več predlogov, ki so jih namenili na glavni odbor in eden od njih je: »Kmetijska podružnica zahteva, da izdaja kmetijska družba v Ljubljani društven kmetijski list in sicer če prej ne, najpozneje od konca tega leta; ako to ne stori, izstopi večina udov iz podružnice.« Goljar (1939) je v sestavku »Kako se je ustanavljal Kmetovalec« povzel in zapisal sporočila podružnic, ki jih sedaj hrani Arhiv Republike Slovenije (SI AS 533, Kmetijska družba v Ljubljani, 1767-1945, Kmetovalec). Kmetijske in rokodelske novice in Slovenski narod sta avgusta 1883 objavila: »Razpis službe« - »Za službo družbenega tajnika, ki je po odstopu izpraznjena, se bode v prihodnjem občnem zboru c.kr. družbe kmetijske kranjske volil nov tajnik«. Čeprav nismo našli zapisov o dogajanjih z v letu 1882 izvoljenim tajnikom g. Ernestom Kramerjem, pa to ne preseneča in je bilo pričakovano, ker je bil s svojim predlogom za nov slovenski kmetijski list preveč v opreki z vodilnimi možmi Kranjske kmetijske družbe. Ozadje dogajanj delno nakazujejo objavljene obtožbe (1883), v katerih nekdanji član glavnega odbora g. Fran Schollmayr očita g. E. Kramerju, da je v svojem objavljenem delu o kmetijskih zgradbah na Kranjskem večino prepisal iz njegovega dela. Slovenski narod (1883) v kratki notici pojasnuje nove volitve tajnika: — (Voliter tajnikn C kr. kmetijsk»-družt>(') vrSita n« bu Ih v itb'Mi<'in zbtru 21. i. tn. čdilite kK' uii« C kr. kinetijHke drulbir ii|>a/orujHino na t«, da kiindidira zn tn iiu>.iiu tiiili t(. Krte mur, uCitvIj kiDftijtttH, ki je bil n'ver lunultrv leto »kuro jfdiiiiginrtao vulji*ii n »u ju oJpoveiltii U tegn uirolm, ker »o n« m« dfitilu v vsAkrin o/.iru npreke od »irani, buterej ni botul irohiti v rog. Tajnik kmetijHku «Iružb« je judiDO le na Hvajem mntu, ako pride h hinetijiikiini poddruluicitni m po-Miniiiiiiiii go*pod*rji v doiiko, d» a- sam prvprič«, kjH kmeta freTelj £uli in kje j« IrfllM pomoti in pijdpori; v rbol;Ahnj«! kmetiiatTa. To ju pt irdina le moitu(!<>, lika je tkjoik tuli poto vt. Ion uOirrlj kniKtijvtVH. Slioro vai tajniki kmetijskih ilruteb dru'.ib dotela bu potuvalni ut-telji. Vohinu turej (to.Hp. E. Kraiimr-ja, ud kau-ref;a pa labtoTaiuo, dt po Tolilvi ne ri>iit;nira ! Slovenski narod, 16(1883)267 V zapisniku občnega zbora družbe 21. novembra 1883 tako tudi beremo: »Predsednik baron Wurzbach pravi, da so se nekatere podružnice izjavile za izdajanje, druge pa proti. Tudi še ni rešeno vprašanje, ali bi list izhajal v enem, ali v obeh deželnih jezicih. V obče pa ima priti vprašanje izdavanja lista še v razpravo.« Verjetno je to bilo tudi vzrok, da so bile na dnevnem redu ponovno volitve glavnega tajnika, čeprav je bil tajnik Kramer v letu 1882 izvoljen za pet let. Kmetijske in rokodelske novice so o tem zapisale: s« boy viharno se je vrSila volitev tajnika, ker se je pa pri lazlofku samo enega glaso pokazalo nasprotje med Številom zapisanih glasovalcev in oddanih listov, sklenil jo zbor volitev zarad teh in 3e druzih koj ome-t^enih nerednosti, ker je med tem odSlo veliko adoV, volitev ponoviti v drugem izrednem občnem zboru. Sploh opazili smo navzofih silo veliko (okoli 40), pristaSev dr. Schreya in Deschmana, kateri ao vsi glasovali za Eramerja. DuhovSčine je bilo veliko, in glasovala je skupno s starim centralnim odborom in mnogimi udi s kmetov za Pirca. Ves drug dnevni red ostal je nereSen, katerega bo imel z voiitvijo tajnika in Se dveh odbornikov reSiti drag izreden ob£ul zbor. Kmetijske in rokodelske novice, 41(1883)47 O zapletih pri volitvah tajnika je poročal tudi Slovenski narod (1883). Na volitvah je prejel g. Kramer 60 glasov in g. Pirc 58 glasov, a je bilo v poimenskem zapisniku zapisanih samo 108 glasovalcev. Zaradi tega je bilo po razburljivi razpravi sklenjeno, da se volitve tajnika ponovijo in opravijo na izrednem občnem zboru. O zapletih na volitvah je poročal tudi Laibacher Zeitung (1883). Slovenski narod (1884) je objavil sklep glavnega odbora kmetijske družbe, ki je na seji 6. januarja 1884 sklenil »... izdavati poseben list, ki bode izhajal dvakrat na mesec. Prvi dve številki prideti na svitlo koncem t.m..«. Tudi Kmetijske in rokodelske novice (1884) so zapisale kratko notico o tem sklepu glavnega odbora in dodale: ».„ onim družbenikom, kateri bi imeli rajši nemški list, da na voljo izbrati si na Dunaji izhajajoči list Oekonom«. Slovenec (1884) je teden dni pred izrednim občnim zborom s kratkim člankom predstavil oba kandidata za družbenega tajnika in za oba meni, da imata za tajniko-vo mesto vse potrebne lastnosti. Poudarja pa ». Tajnik kmetijske družbe ni peto kolo, zato nam je tudi skrbeti, da bo prihodnji tajnik zsnesljiv narodnjak. G. Pirc je sin stanovitno narodnih staršev in bil je dozdaj vedno naroden, česar so se utegnili vsi lahko preopričati, ki so imeli priložnost opazovati njegovo delovanje in obnašanje Izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske je bil 30. januarja 1884 in na dnevnem redu so bile tudi »volitve družbeniga tajnika«. V kratkem poročilu v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1884) beremo: — iOhČHi zbof C. kr. hnetijshe družbe icaryWi.-«}, kateri je zboroval danes, bit je zopet zelö obiskan. Pri volitvi odbornikov in tajnika vdeležilo se je 101 družbenikov, ia iz volje oa eta bila g. Fr. Kg. Souvan ata-leji z 75, dr. Jo«. Poklukar z 72 gkaovi. li&zun teh izvoljeacev prejel je baron Lichtenberg 14, g. To me k in M, Peruci po 12, g. Adolf Galle pa 11 glasov. Za tajnika iKvoljen je bil g. Gustav Pirc z 6(} glasovi, nasprotni kandidat g. E. Kramar dobil je 33 filagov. Kmetijske in rokodelske novice, 42(1884)5 O izrednem občnem zboru Kranjske kmetijske družbe in izvolitvi g. Gustava Pirca za tajnika družbe je poročal tudi Slovenec (1884). Faksimile iz zapisnika izrednega občnega zbora Kranjske kmetijske družbe 30. januarja 1884 (AS 533, P4) Poimenovanje novega slovenskega strokovnega kmetijskega lista Slovenec (1884) je objavil kratko sporočilo z naslovom »Kranjski kmetovalec« in pojasnuje, da »... bo ime listu, čegar namen naznanja že njegov naslov. Izdajala ga bo kmetijska družba za svoje ude, posneti bodo v njem važnejši kmetijski članki iz »Novic« ...«. Na začetku februarja 1884 so Kmetijske in rokodelske novice objavile »Vabilo na naroč-bo«, kjer pa ime novega posebnega gospodarskega list ni zapisano. Tečaj ILII. - NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. iiIi»jtjo Tiato Breita po celi peli. p« pošli p* z» Teljnjo T Ustsrnii;! jtiiianc m ctlo Itlo i gulJ., pul leta 2 goid., la ietrt iei oelv letir 4 goid. *iO kr., za pui let» 'J gold. 4U kr., it, četrt let» 1 gold. 30 kr. leta 1 gold,, pošiljaae V I^iub1janî 6. februarja 1884. Obseg: Vdbilo D« narodbo. — Domačin «adjctrjccm za pomlndanslii čiis, — Bolezen rakoT, (Konec.) — Katere »orte grozdju nuj se sadi pri^ko ^4:V(;^aill krajev, lu kako uaj se jih goji. (Datje.) —. Knozo^nailKkof dr. AndieJ (tolmajcr. (Iiaiie.) — lta:aprava o nenižkem državnem jcsiku v dr£(tvnein cijurn. — NaSi dopisi. — Novinar. Vabilo na naročbo. Glavni odbor c. k. kmetijske družbe kranjske odložil se je vsled sklepa občnega zbora preillanskega izdajati svj j^oselien gospodarsk list, kateri bode imel naitoinestovati dosedanja „Naznanila". Oziraje pa .se na mismlib eno- iu Štirideset let, v katerili so bile „Novica" dejansko glasilo c. k. tmetijske družbe kianjsfce, sklenil je glavni odbor vstrezaje mnogostrausko izreCenira željam, da ostanejo ,No-Tice" trnli vpriliodme, kar so bile kmetijski družbi v preteklosti in to tako, da bodo prinašale tadi one naznanila, katera so se do zdaj dajala družbenikom v „Naznaiiiliii". Ker pa imajo ^Novice" namestiti „Naznanila", zato se pa p. n. (bnižbenikom v.iSteje v naročnino indi en goldinar plaiaiie letnine ali oziiouia tudi narobe: plr.iane letne imroinine za „Novice'' en goldinar v let-nino, katera je plačati za kmetijsko družbo. Udom kmetijske družbe, kateri niso narofinški „Novic", doposiljal se bode poseben „Kmetijski list" izhajajoč na pol poli vsakih 14 dni, samo po sebi se razume, da se bode tudi ta poseben list poi5iljal samo onim p. t. družbenikom, ki .so tekoCega leta letnino vplačali iu se izreSejo, da želfe list Bprej emati. Koneino oziralo se je tudi ua družbenike, kateri aH slorenšfiine ue uniejo ali pa sicer rajši dobivajo nemšk gospodar.'*k list, in vsem onim drnžbeiiikom, kateri izreCejo tako željo, dopoSiijal ,se, bode na Dunaji izhajajoč nemšk gospodarsk list „l>er Oekoiiom", ako so, se ve da, tudi plavali «Iružbeuo letnino tekočega leta. Prinašale bodo „Novice" in pa pospben „Gospodarski list" vsakovrstnega poduka gospodarskega sploh, iirekoma o vsem, kar more pospeševati umno kmetovanje, živinorejo, sadje- in viuorejo pa tudi o obrtništvu, iaekoma iSe o onih obrtnijali, katere so v ozki zvezi s kmetijstvom, nadalje vsa (li'nžbena naznanila, gospodarske drobtinice, tržne cene itd. Na posebni gospodarski list morejo se naročiti (ndi neudje kmetijske diužbe in stane naioi:nina za nje po 2 gol d, na leto z všteto poSt.nino. Naročnina tedaj znaša za vse družbenike c. kr. kmetijske družbe kranjske, kateri so letnino za tekoče leto plačali: 1. Za „Siivite" za celo letu: a) po pošti prejemane .... 3 gold. fin kr. b) na dom prinesene v Ljubljani 3 „ 40 „ C) v tiskarni prej^^mane ... 3 „ — „ 2. Za posebni „Gospodarski lisf ne plačajo družbeniki, ki so letnino tekočega leta plačali, ni-idsar posebej. 3. Bavno tako ničesai' ne plačajo za nemški list „Dev Uekonom" oni družbeniki, ki naznanijo, da žet^ dobivati ta list. 3. Neudje plačajo za „Novice" redno, na listu naznanjeno naročnino. 5. Za posebni gospodarski list pa s pošiljanjem na dom nred na leto po 2 gold. Prvi dve skupaj izdani številki „Gospodarakega lista" poš\t(!jo se na ogled v.sem p. t. di^ažbenitom. Naročila pošiljajo se po volji p. n. gospodom družbenikom ali po dotičnili predstojnižtvih podi^nžnic, ^ ali pa naravnost do glavnega odbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. Naročila naj se ogla.sijo sl. odborn zanesljivo \8aj do 1 5. februarija t. 1., ker bi se sicer moraltf soditi, da se do onega časa neoglašeni dnižiieniki, ki so plačali letnino in niso naročniki „Novic", zadovolijo^ i „Gospodarskim listom". ' . V Ljubljani dne 6. februarija lbti4. Crlavni odlior c. k. kmetijske družte kranjske. Kmetijske in rokodelske novice, 42(1884)6 KMETOVALEC. Glasilo C. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. I S: llifdujtr Gustav Pire, tajnik družbe. lïhija 1. in 15. vsib »«t«. — t}djt e. kr. haetijčke Jruib« dobitajo list trezpk-rno, a ntudj« pJat»jo s po.;inino ifred 2 gld, na leto. Naročil naj i« pošiljajo c. kr. Imetij^ki i^ruzbi, ali ja doticium podruiDi>-stiL. Stev. I. V Ljubljani, I. marca 1884. Leto I. Naslovnica prve številke Vabilo na naročbo Pravilno je zapisal ime novega glasila Slovenski narod (1884). — (,Kmetovalec"), doto ijluiilti c. kr. kai«ti)8lie družbe kra^jake ue b«de iib«j«l kot |>ri> log» nNofic*. teint*i kot Itut «kin za le, « bo-Hpodariiki in knivtijiilii tlaoki, k»t«re bode prino^l, poutiiueni bodo tndi f .Novicah*. Slovenec, 12(1884)54 Novi gospodarsko-podučivni list: K m e t o v a l e c Prva številka gospodarsko-podučivnega lista Kmetovalec je izšla 1. marca 1884 in izhajal je vse do leta 1944 (glej str. 56). O izidu prve številke Kmetovalca so poročali Kmetijske in rokodelske novice, Slovenec in Ljubljanski zvon (vsi leta 1884). V prvi številki je objavljeno Vabilo na naročbo, ki pojasnuje tudi namen in program novega gospodarskega lista. Kmetijske in rokodelske novice (1885) so v poročilu o seji glavnega odbora 19. aprila 1885 zapisale: »Druge predloge je ministrstvo zavrglo, ravno tako prošnjo za podpiranje družbenega lista »Kmetovalec«. Tako, brez velike podpore in lahko rečemo tudi ob pomanjkanju razumevanja, je Kmetovalec stopil na svojo pot, po kateri hodi še danes v osnovi po programu, ki je bil zapisan že v prvi številki 1. marca 1884.« Prvi urednik Gustav Pirc -1884-1918 (1-9) Rohrman (1928) piše: »Kmetovalec se je pričel po malem razvijati. Izšel je l. 1884 iz tedanjih »Naznanil« in »Novic«, ki so še pozneje prinašale mnogo kmetijskega berila vse dotlej, ko so l. 1902 prenehale izhajati. Ko je nastopil leta 1884 pokojni Gustav Pirc mesto tajnika pri Kmetijski družbi, je takoj spoznal, da je gospodarski pouk po »Novicah« premalo razširjen med kmetskim ljudstvom, da je treba več stika med družbo in kmetovalci in da je treba glasila, ki bo čimbolj razširjeno med preprostim narodom. Tej svoji težnji je skušal ustreči l. 1884 s »Kmetovalcem«, kar se mu je ščasoma tudi posrečilo. »Kmetovalec« je postal družbeno glasilo, ki se je od leta do leta bolj širilo med kmetovalci in ki je postalo silno važna opora za ves procvit družbe ^ Z letom 1913 je poteklo 30 let uspešnega Kmetovalčevega dela, ki je takrat izhajal 10.000 iztisih ...«.V jubilejni številki Kmetovalca leta 1928 so predstavili vse dotedanje urednike in o Gustavu Pircu zapisali: »Prvi urednik in osnova-telj »Kmetovalca» je bil pokojni Pirc, takratni tajnik c. kr. Kranjske kmetijske družbe. Urejeval ga je celih 34 let. Kdor je zasledoval »Kmetovalca«, se je lahko prepričal, koliko truda in skrbi si je naložil pokojni Pirc in kako spretno in uspešno ga je vodil ves ta čas. Neprestano ga je izpopolnjeval. Njegovi članki so se odlikovali s temeljitostjo in, če je bilo treba, tudi z vso ostrostjo.« Kmetovalca je urejeval od leta 1884 do leta 1918 (1-9). Posebej je treba poudariti, da je Kmetovalec izdajal v tem času posebne strokovne priloge: ~ Vrtnar (1888-1891), ~ Perutninar (1913-1914), ~ Konjerejec (1913-1922). Za dobro razumevanje razmer, v katerih si je Kmetovalec utiral svojo pot, spoznajmo še zapis v zapisniku občnega zbora Kranjske kmetijske družbe v letu 1894, kjer pišejo: »Družbeno uradno glasilo, ilustro-vani kmetijski polmesečni list »Kmetovalec« s prilogo »Vrtnar«, katero dobivajo družabniki zastonj, izhajalo je leta 1893. že deseto leto. To leto se je »Kmetovalec« razpošiljal v 3.500 iztisih. Začetkom leta 1894. se je priloga „Vrtnar« opustila, „Kmetovalec« pa se je povečal ter prinaša tudi sadjarstvo in vrtnarstvo zadevajoče sestavke. Za družabnike nemške narodnosti je bil na račun družbe naročen nemški kmetijski list »Oeco-nom«. Ti so dobivali od leta 1893 naprej tudi „Nazna-nila c. kr. kmetijske družbe in njenih samostojnih odsekov za konjerejo in ribarstvo«, katera izdaja družba v nemškem jeziku.« Katera in kakšna »Naznanila« so to bila, še nismo uspeli odkriti. Dobrilovič (1991) je v svoji diplomski nalogi »Razvoj kmetijstva na Slovenskem od leta 1884 do leta 1918 v luči »Kmetovalca« analiziral revijo v času urednikovanja Gustava Pirca. Avtor je temeljito analiziral vsebino posameznih številk in letnikov. Pri tem ugotavlja, da so članki v »Kmetovalcu« po posameznih kmetijskih panogah neenakomerno zastopani. So leta, ko je časnik izrazito usmerjen v živinorejo (1891, 1894), poljedelstvo (1899), vinogradništvo(1904). Na splošno pa je ostalih člankov iz drugih kmetijskih panog malo. V Izvlečku je zapisal: »Da bi prikazal razvoj kmetijstva na Slovenskem od l. 1884 do l. 1918, sem izbral časnik Kmetovalec. Priznan je bil kot strokoven, kritičen in dostopen širšemu krogu. Večinoma je obravna- val poljedelstvo in živinorejo, manj sadjarstvo in vinogradništvo. Kmetijstvo je ob koncu 19. st. in v prvi polovici 20. st. doživljalo korenite spremembe. Uvajanje kapitalističnih odnosov na vasi je izzvalo družbene spremembe, na katere slovenski kmet ni bil pripravljen (izseljevanje v tujino) ... V organiziranju, pospeševanju in izobraževanju je bila najvidnejša Kranjska kmetijska družba. Za razvoj kmetijstva je bila izredno pomembna.« Gustav Pirc je veliko tudi pisal. Nikoli ne bo mogoče sestaviti njegove popolne bibliografije, ker po takratni navadi žal pri številnih člankih ni napisan avtor. Njegovo razumevanje potreb slovenskega kmetijstva in kmeta dobro opisuje članek »Kdo je umen živinorejec ali živinorejec sploh«, ki ga je objavil leta 1910. V tem sestavku se zrcalijo njegova strokovna znanja, prepričanja in izhodišča, ki so ga vodila pri njegovem delu. V članku je med drugim zapisal: »... Živina ni stroj, temveč silno živo bitje, ki živi in uspeva edino le po naravnih zakonih, ki jih živinorejec mora spoznati, če naj živinorejo uspešno goji. Za umno živinorejo je znanstvena naobrazba neobhodno potrebna. Kdor nima vsaj osnovnih pojmov tozadevnega znanstva, ta se ne more imenovati živinorejce, ampak je preprost lastnik živine, ki nima nobenega cilja, ki dela tjavendan, vzgaja, oskrbuje in razmnožuje živino dobro ali slabo, kakor je pač videl pri svojih pradedij ali sosedih. Umen živinorejec mora poznati postanek novega bitja, mora vedeti, da so v oplojenem jajčecu že zasnovane vse lastnosti bodočega mladiča, ker sta spojeni moški in ženski celici po gotovih naravnih zakonih spojili lastnosti staršev in je končno le od umnega živinorejskega dela zavisno, če živinorejec z umnim ravnanjem vzbudi v mladem življenju zasnovane dobre lastnosti do viška razvitja...«. Ob tridesetletnici Kmetovalca Leta 1913 je bilo trideseto leto izhajanja Kmetovalca in trideseto leto urednikovanja Gustava Pirca. Bilo je tudi trideseto leto njegovega službovanja kot kmetijskega potovalnega učitelja. V zadnji številki Kmetovalca v letu 1913 sta bila objavljena dva članka: »30 let« in »V obrambo našega ugleda«. Oba je napisal urednik Gustav Pirc. O zapisanem v obeh člankih je obširno v dveh člankih poročal Slovenski narod (1914). Opisuje tudi razvojno pot Kmetovalca, od skromne prve številke do najboljšega in največje- ga jugoslovanskega kmetskega lista. V nadaljevanju citira urednikove zapise: »... Zboljšan in razširjen »Kmetovalec« je postal sila opora za procvit družbe, ki leta 1884 niti ni štela celih 600 plačujočih udov. To število je kmalu jelo rasti in smo število 10.000 plačujočih udov že zdavnaj prekoračili. Z listom in s stotinami kmetijskih predavanj sem našel pot do pravega kmetovalca, ki poprej pravzaprav ni sodeloval, dasi je bila družba zanj ustanovljena. Trnjeva je bila ta pot, a zasluženega priznanja nisem našel, ker me je moj značaj oviral, da bi ga iskal, česar mi pa danes prav nič ni žal, saj se ob koncu svojega delovanja lahko poslovim s sladko zavestjo, ki edina tvori pravo zaslugo, da sem svojo življensko nalogo vestno in s pridom vršil. Ob taki zavesti vse drugo popolnoma izgine. S 30-letnico »Kmetovalca« je pa združen tudi preporod ne le c. kr. kmetijske družbe kranjske, ampak kranjskega kmetijstva sploh, saj je v tej dobi zavel v njem drugi duh in zavladal je splošni napredek, ki je z velikimi težavami zgrajen temelj, ki na njem ni več težko naprej zidati. Ves tehniški napredek v kmetijstvu na Kranjskem je delo c.kr.kmetijske družbe Kranjske. S to trditvijo pa ne odrekam tudi drugim zaslug, ki so že na oranih in pripravljenih tleh tudi resnično veliko storili; simpatičen mi pa nikakor ni tisti, ki se šopiri s tujim pavovim perjem in ki, enako na volovem komatusedeči muhi, ošabno okoli sebe zre ter kliče v svet: Ali me vidite kako orjem!?« In nadaljuje: »Pred seboj imam 30 letnikov »Kmetovalca«. Ponižnost bi pomenila hinavščino, če bi ob pregledovanju teh letnikov ne trdil, koliko strokovnega pouka je v teh letnikih nagromadenega! Čez nezadostno raznovrstnost lista se sedaj sploh nihče menda ne more pritožiti, celo odkar sta za konjerejo in perutninarstvo posebni prilogi. Prav posebno pa skrbe za raznovrstnost počunega čtiva odgovori na vprašanja, ki dohajajo od kmetovalcev samih in so povod, da list tisto prinaša, kar kmetovalci zahtevajo. Z neznatnimi izjemami sem v 30 letih v »Kmetovalcu« sam odgovoril na 6754 vprašanj in na najmanj trikrat toliko vprašanj sem odgovoril naravnost in pismeno, kajti vsa vprašanja ne pridejo v list, in sem potem takem v teh 30 letih odgovoril na več kakor 20 000 vprašanj.« Ob tridesetletnici Kmetovalca je poročal tudi Slovenec (1914) z zapisom »Kmetovalec ob tridesetletnici«, ki ga predstavljamo v celoti: »Kmetovakc« ob trideaetklnici. V Kndnii šlevtIUi Krnviovalca* nazimnja urednik, da jc s lo ^tcvtlkcp konC^ll 30, Ki- nik •KDKl^■v0lc^l« in obenem 30 U-l, udkaj gftsp, svetnik Gustav Pirc urejuje ta gospodirski list. — Ne izpolnili bi svoje fs-snikarske ddinasti, ako bi tudi v na£em Jistu n« omenili te^a redkega v slovenskem iSasopiaju, in ne zadostili bi svo|i aalofii, kateri služimo kot agrarni list v.sa leta svojega obsloia, ako bi ob tej pri-Ulci posebno ne pandarill, Icolikn raduf! si ic «tclflci knictijfiiia družba za jfnapodarski naprcduk ]ia.šf:|fiL knit^lo^iili^a pr«iv pv-sebna i izdajanjem gonpod^ir&ketia Kmc-to-valca . Družba, ki jc pred 30 leli šteia komur r-larfiv, v tcrti tasii »brala v sv^ijcm J^ati]i sku^cDj napiU ^c mnojSo lka- — Goipod ccsELrskt svctrili Pirc naj bo a.-ujniovljeTi, da njegovo innogrtletno delo na kroetijsko-jloipodarskcni polju uživa priiniin|e pri vseh, ki to dcb polnijo od bližje, ki so jim mane teiarc in oviro, ki |ill jc bilo Ema^flvati. Zato želinio, tta ja S« oa avojEin meslu in nadalje i^ojc kpe »trokovnc sile posveCujc ^Krnelo-valCLi«. Slovenec, 42(1914)45 Ni kaj dodati. Gustav Pirc je s Kmetovalcem globoko oral ledino ter tudi na ta način veliko pripomogel k razvoju in napredku kranjskega kmetijstva. Ob zaključku urednikovanja Ob zaključku urednikovanja je Gustav Pirc v uvodniku k deveti številki v letu 1918 v sestavku »Bralcem »Kmetovalca« v slovo« predstavil svoje skoraj petintridesetletno delo z besedami: Bralcem „Kmetovalca" v slovo! Od 1. številke .Kmetovalca", ki Jo js/C. kr. kmetijska družba izdala 1. marca L 1884., torej nad 34 let, sem bil njegov odgovorni in tudi dejanski urednik. Več kakor f'4 vsebine ^Kmetovalca' dosedanjih 34 letnikov sem lastnoročno spisal. S pričujočo itevilko sem odložil uredništvo lista, toda sotrudnik mu hočem, oziroma želim ostdti ne le še za kratko dobo svojeg^a bodočega službovanja pri družbi, ampak tudi pozneje, dokler mi dd Bog potrebne telesne in duievne sposobnosti'. Naj se mi ne očita neskromnosU, če trdim, da sem naredil v teku let .Kmetovalca' najboljšim strokovnim uradnim glasilom med vsemi; ki jih izdajajo avstrijske glavne kmetijske korporacije, saj se je cek) v državnem zboru nai list stavil v zgled. 34letne izkušnje me pa uče, da do popolnosti lista Še veliko manjka; predvsem sem bil pri spisovanja in uredo-vanja vobče premalo poljuden in nisem dovolj pogostokrat onega ponavljal, kar je za našega kmeta najbolj potrebno. Ta izkušnja me je med drugimi dovedla do izdajanja nove priloge ,,ADC'. Storjene napake prosim Odpustiti; dobro voljo sem Vednč imel, a končno nisem mogel posvetiti listu onega dela in časa, kakor bi bil želel, saj sem moral biti v prvi vrsti tajnik c. kr. kmetijske družbe in pop reje skozi 30 let kmetijski potovalni učitelj. Nihče mi ne more odrekati, da sem se s prepričanjem in z vso silo potegoval v lista za koristi kmeta, zlasti f zadnjih težkih letih, kar sprituje ogromno naraslo število prejemnikov lista in pa zamera pri upravnih in drugih oblastvih, ki sem si jo nakopal. Bil sem v službi kmeta in ne birokracije, zato seh ponosen na zadovoijnost kmeta kot svojega gospoda, dočim mi je mržnja birokracije le v čast. Ob odložitvi uredništva ^Kmetovalca' smatram za prvo dolžnost se prav iskreno zahvaliti svojim so-trudnikom, zlasti najzvestejSim in najstarejšim, ki so gospodje: ravnatelj Rihard Dolenc, ravnatelj Viljem Rohrmann in c. kr. vinarski nadzornik Bchuslao Ska-licky, 'ki /e takorekol kot urednik vinarskega dela lista ne malo pripomogel, če se Je kranjsko vinarstvo glede kakovosti tako lepo razvilo. Poslovim se z nujno prošnjo nakloniti mojemu nasledniku enako podporo vseh dobromislečih tovarišev in slovenskih kmetovalcev sploh. Kot agrarec najstrožje baže se poslovim neoma-deževan od priznanja tistih, ki nimajo ljubezni do našega kmeta, ker nikdar nisem /• sebičnosti izdal zelene zastave kmetijskih bojevnikov, ki sern jo vsikdar s trdo pestjo držal i» boju za razredne koristi kmetijskega stanu. v LJUBLJAM, L maja ISIS. Gustav Pirc. Kmetovalec, 35(1918)9 Opravil je veliko delo. Pirčevo dobo v Kranjski kmetijski družbi je smatrati kot dobo kmetijskega prepo- roda na Kranjskem, piše Lah (1928) in nadaljuje: »... V tem razdobju je dosegla Kmetijska družba svoj pravi pomen ter se posvetila edino pospeševanju kmetijstva in izboljšanju gospodarskega stanja našega kmeta. Šele sedaj je prišel naš kmet do veljave in tudi beseda »kmet« je izgubila tisti zaničevalni pomen, ki ga je imela prej. To zaslugo je pripisati ravno tajniku Gustavu Pircu, ki je povsod poudarjal izredno važnost, ki jo ima kmečki stan za celokupno narodno gospodarstvo in obenem tudi za obstoj vsake države. V tem času je prešla Kmetijska družba v roke kmetov in se je odpravilo s starimi predsodki, po katerih je smel biti njen predsednik samo pleminitaška oseba ali pa osebnost na visokem družabnem stališču. Zato je tudi šteti Pir-čevo dobo med najsrečnejše dobe Kmetijske družbe in za naše kmetijstvo najbolj zaslužne, kar bo naš kmet znal še dolgo let primerno ceniti.« Povedano potrjujejo podatki o številu članov: leta 1884 je štela družba komaj 450 članov, leta 1890 že 1.500, leta 1895 3.800, leta 1905 6.355 in leta 1912 10.000 članov. Kmetovalec - oživljen 1993 V samostojni Sloveniji je Jerneja Golob leta 1993 v Slovenj Gradcu ustanovila Kmetijsko založbo, ki je v sodelovanju z Društvom kmetijskih svetovalcev Slovenije v svoj program uvrstila obuditev izhajanja kmetijske strokovne revije Kmetovalec. V letu 1993 sta izšli dve pilotni številki, od januarja 1994 pa revija Kmetovalec redno mesečno izhaja. Spomnimo se ob tem takratnega uvodnega zapisa pokojnega prof. dr. Franceta Adamiča (1993): »... Kmetovalec je bil skozi vsa obdobja izhajanja strogo strokovno glasilo: obravnavalo je vse kmetijske panoge in si prizadevalo za uvajanje sodobnih postopkov obdelave zemlje, pridelovanje hrane in reje živine, za uvajanje kmetijskih strojev, mineralnih gnojil in krme za vse vrste živine ...«. Po tej poti hodi tudi današnji Kmetovalec, ki je z urednikom Andrejem Golobom postal osrednje slovensko strokovno kmetijsko glasilo. Kratko o pomenu Kmetovalca za razvoj kmetijske stroke v Sloveniji V zadnjih štirih letih je Kmetovalec objavil štiri sestavke, ki so naslovljeni »O živinoreji v Kmetovalcu v letu 1907 oz. 1908 oz. 1909 oz 1910. Poročajo, kaj so v Kmetovalcu pred sto leti pisali o živinoreji, katere pasme so redili, s kakšnimi ukrepi so jo pospeševali in usmerjali, kako so skrbeli za usposabljanje rejcev in šolanje kadrov. Na ta način želim presoditi strokovni utrip tistega časa. Za vsako leto pa je bilo ugotovljeno, da je veliko zapisanega v Kmetovalcu pred sto leti aktualno tudi v današnjem času. Spomnimo se pri tem le na izobraževanje in usposabljanje kmetovalcev, ki je bilo med prednostnimi nalogami Kranjske kmetijske družbe. V svojem vsakoletnem poročilu, ki je bilo vedno objavljeno tudi v Kmetovalcu, je kmetijska družba posebej poudarjeno poročala o različnih oblikah kmetijskega pouka, širjenju znanja in usposobljanjih ter omiki. Veliko pozornosti so posvečali tudi pravilnemu izvajanju posameznih rej-skih ukrepov, kot je recimo preprečevanje parjenja v sorodstvu, in še bi lahko naštevali. Kmetovalec je veliko prispeval in še prispeva k širjenju kmetijskega znanja. Za konec Predlog za nov gospodarsko-podučiven list, ki ga je dal novo izvoljeni tajnik c. kr. Kranjske kmetijske družbe gospod E. Kramer, je bil sprejet z glasovanjem na občnem zboru družbe 15. novembra 1882. Zanimivo je, da je celoten glavni odbor glasoval proti predlogu in poskušali so na razne načine otežiti njegovo izhajanje. Še pred izvolitvijo gospoda Gustava Pirca za tajnika družbe je glavni odbor sprejel 6. januarja 1884 sklep o izdajanju posebnega družbeni-ga gospodarskega lista. Izvolitev g. Gustava Pirca za glavnega tajnika družbe je pripomogla k realizaciji tega sklepa in že v enem mesecu po njegovi izvolitvi je izšla 1. marca 1884 prva številka Kmetovalca. Postal je urednik Kmetovalca vse do devete številke leta 1918. V njegovem času je prešla Kmetijska družba v roke kmetov in število članov se je močno povečalo: leta 1884 je štela družba komaj 450 članov, leta 1890 že 1.500, leta 1895 3.800, leta 1905 6.355 in leta 1912 10.000 članov. V članarino je bilo vključeno tudi prejemanje Kmetovalca, ki je tako močno prispeval k širjenju kmetijskega znanja in uveljavitvi slovenskega jezika. Leta 1993 je začel Kmetovalec ponovno izhajati pri Kmetijski založbi. Kmetovalec je tako ponovno stopil na svojo pot, po kateri hodi še danes v osnovi po programu, ki je bil zapisan že v prvi številki 1. marca 1884. Je osrednje slovensko strokovno kmetijsko glasilo. Pirčevo delo se prav s Kmetovalcem ohranja v sedanji čas. Uporabljeni viri 1. Adamič, France. Kmetovalec - oživljen. (1993)8, str. Platnice. Kmetovalec 2. Adamič, France. Škofjeloški rojak Gustav Pirc (1859-1923). 43(1996), str. 205-212, Loški razgledi 3. Die Generalversammlung der k. k. Landwirtschafts Gesellschaft für Krain. (1883) 269, str. 2290, Laibacher Zeitung 4. Dobrilovič, Marko. Razvoj kmetijstva na Slovenskem od leta 1884 do l. 1918 v luči »Kmetovalca«. Diplomska naloga. Ljubljana 1991, 96. strani 5. Dva nova časopisa slovenska. 4(1884)4, str. 252, Ljubljanski zvon 6. Generalversammlung der k. k. Landwirtschafts Gesellschaft für Krain. (1882) 266, str. 2269-2270 in št. 261, str. 2277-2278 in št.269, str. 2295-2296, Laibacher Zeitung 7. Glavni odbor kmetijske družbe kranjske. 42(1884), str. 15 in 23, Kmetijske in rokodelske novice 8. Goljar, Srečo. Kako se je ustanavljal »Kmetovalec«. 56(1939)3, str. 57-58, Kmetovalec 9. Iz Dolenjskega. 12(1884)22, 26. januvarija 1884, Slovenec 10. Jubilar gospod Gustav Pirc. I. 47(1914)60, str. 3, Slovenski narod 11. Jubilar gospod Gustav Pirc. II. 47(1914)62, str. 1-2, Slovenski narod 12. Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor. 41(1883), str. 34, 35, 42,49, 50, 58, 59, 65, 66, 74, 75, 82, 90, 91, 99, 114,131, 138, 146, Kmetijske in rokodelske novice 13. Kmetovalec. 17(1884)41, 19.2.1884, Slovenski narod 14. Kmetovalec. 12(1884)54, 5.3.1884, Slovenec 15. »Kmetovalca« prva številka. 42(1884)10, str. 79, Kmetijske in rokodelske novice 16. Kmetovalec ob tridesetletnici. 42(1914)45, str. 2, Slovenec 17. Kranjska kmetijska družba 1767-1945. SI AS 533, Arhiv Republike Slovenije 18. Kranjski kmetovalec. 12(1884)25, 30.1.1884, Slovenec 19. Lah, Rado. Stošestdesetletnica Kmetijske družbe za Slovenijo: 1767-1927. 45(1928)16, jubilejna številka, str. 123-125, Kmetovalec 20. Naši dopisi. 41(1883), str. 148, 166 in 192, Kmetijske in rokodelske novice 21. Nekaj o lastnem časniku kmetijske družbe kranjske. 40(1882)47, str. 370-371, Kmetijske in rokodelske novice 22. Nov list. 17(1884)8,10.1.1884, Slovenski narod 23. Občni zbor kmetijske družbe kranjske dne 15. novembra 1882. 40(1882), str. 369, 370, 402,403, 409 in 410, Kmetijske in rokodelske novice 24. Občni zbor kmetijske podružnice. 40(1882)49, str. 390-391, Kmetijske in rokodelske novice 25. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske 15. novembra 1882. 15(1882)262, str. 1-2 in štev. 263, str. 1-2 in štev. 264, str. 1-2 in štev. 265, str. 1-2, Slovenski narod 26. Občni zbor kmetijske podružnice v Radovljici 29. julija. 16(1883)175, Slovenski narod. 27. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske 21. novembra l. 1883. 41(1883), str. 381, 382, 390, 391, 397, 398, 406 in 407, Kmetijske in rokodelske novice 28. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. 42(1884)5, str. 39, Kmetijske in rokodelske novice 29. Občni zbor kmetijske družbe kranjske. 16(1883)267, Slovenski narod. 30. Občnega zbora kmetijske družbe kranjske. 12(1884)25, 30.1.1884, Slovenec 31. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. 52(1894)25, str. 242 in štev. 26, str. 252-253 in štev. 27, str. 262-263 in štev. 28, str. 272-273 in štev. 29, str. 282-283 in štev. 30, str. 292, Kmetijske in rokodelske novice 32. Pirc, Gustav. 30 let. 30(1913)24, str. 284, Kmetovalec 33. Pirc, Gustav. V obrambo našega ugleda. 30(1913)24, str. 284-286, Kmetovalec 34. Pirc, Gustav. Bralcem »Kmetovalca« v slovo! 35(1918)9, str. 65, Kmetovalec 35. Razpis službe. 41(1883)35 in 36, Kmetijske in rokodelske novice in 16(1883)196 in 201, Slovenski narod 36. Razpis službe. 16(1883)196 in štev. 201, Slovenski narod 37. Rohrman, Viljem. »Kmetovalec« 1884-1928. 45(1928)16, jubilejna številka, str. 125-126, Kmetovalec 38. Seja glavnega odbora dne 19. aprila 1885. 43(1885)17, str. 135, Kmetijske in rokodelske novice 39. Šalehar, Andrej. O živinoreji v Kmetovalcu v letu 1907. 75(2007)10, str. 23-26, Kmetovalec 40. Šalehar, Andrej. O živinoreji v Kmetovalcu v letu 1908. 76(2008)8, str. 14-16, Kmetovalec 41. Šalehar, Andrej. O živinoreji v Kmetovalcu v letu 1909. 77(2009)11, str. 12-14, Kmetovalec 42. Šalehar, Andrej. O živinoreji v Kmetovalcu v letu 1909. 78(2010)5, str. 9-12, Kmetovalec 43. Šalehar, Andrej. Pirc Gustav, prvi urednik Kmetovalca: 150 letnica rojstva. 77(2009)3, str. 30-31, Kmetovalec 44. Umek, Ema. Kranjska kmetijska družba 1767-1787. Arhivi, 29(2006)1, str. 1-34 45. Vabilo na naročbo. 42(1884)6, Kmetijske in rokodelske novice 46. Volitve tajnika c.kr. kmetijske družbe. 16(1883)251,2.11.1883, Slovenski narod 47. Zapisnik izrednega občnega zbora Kranjske kmetijske družbe dne 30.1.1884 (AS 533, P4 1881-1890) PRVI UREDNIK KMETOVALCA GUSTAV PIRC MED PRVIMI AMATERSKIMI FOTOGRAFI GUSTAV PIRC, THE FIRST EDITOR OF KMETOVALEC (FARMER) AMONG THE FIRST AMATEUR PHOTOGRAPHERS PRIPRAVIL: Prof. dr. Andrej Šalehar, zaslužni profesor Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Rodica, januar 2011 Prvi urednik Kmetovalca Gustav Pirc med Gustav Pirc, thefirst editor of Kmetovalec prvimi amaterskimi fotografi (Farmer) among the first amateur photographers Izvleček Amaterska fotografija beleži svoj pričetek nekako od leta 1880 dalje, ko so se pojavile tako imenovane suhe fotografske plošče. Gustav Pirc, katerega fotografska dediščina je zelo verjetno izgubljena, je že zgodaj pričel s fotografijo dokumentirati dogodke, kraje in naše planine. Dosedaj je odkritih osem njegovih fotografij. Aljažev stolp na Triglavu je fotografiral že leta 1895, v letu postavitve. Njegova prva do sedaj najdena fotografija je iz leta 1890 o obdarovanju konj v Št. Jerneju in je strokovno zelo zanimiva. Verjetno je to najstarejša fotografija v slovenski živinoreji in skupaj z ostalimi fotografijami predstavlja neprecenljiv dokument. Ključne besede: fotografije, Gustav Pirc, amaterski fotograf Abstract Amateur photographic collection marks its beginnings from 1880 onwards, when the so-called dry photographic plates were introduced. Gustav Pirc's photographic heritage is very likely lost. Very early he started to photograph and to document the events, places and our mountains. So far eight of his photographs have been detected. Aljaž tower on top of Mount Triglav is photographed as early as 1895, the year of its placement. His first ever found photo is from 1890 showing the event of gift giving to horses in Št. Jernej and is professionally a very interesting one. This is probably the oldest photo covering the Slovenian livestock and is together with all his photographs a valuable document. Key words: photos, Gustav Pirc, amateur photographer Prvi urednik Kmetovalca Gustav Pirc med prvimi amaterskimi fotografi Uvod O prvem uredniku Kmetovalca Gustavu Pircu in njegovemu delu je veliko zapisanega v raznih biografijah, enciklopedijah in leksikonih. Podrobno je o njem pisal tudi Adamič (1996) v sestavku: »Ško-^eloški rojak Gustav Pirc«. Tem podatkom je treba dodati, da je bil Gustav Pirc tudi med prvimi amaterskimi fotografi. V prvem zvezku knjige »150 let fotografije na Slovenskem«, ki so jo napisali Kambič in drugi (1989), je kot amaterski fotograf predstavljen dvakrat: Predstavitev fotografij V reviji »Dom in svet«, ki je izhajala v letih 1888-1944 v Ljubljani, najdemo v prvi številki leta 1891 fotografijo Gustava Pirca, ki prikazuje »Obdarjevanje konj v Št. Jerneju na Dolenjskem«, ki je bilo 13. septembra 1890. na str. 28: »Gustav Pirc, odbornik kluba iz leta 1889, je postal znan po svojih motivih iz Julijskih Alp, ki jih je že leta 1895 objavil Planinski vestnik. Pozornost je zbudil tudi njegov slikoviti motiv Kranja, objavljen v Dom in svetu 1893«. na str. 154: »PIRC, Gustav (1859-1923): Kmetijski strokovnjak, urednik Novic, tajnik in ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani. Kot eden prvih slovenskih fotoamaterjev je postal tajnik kluba iz leta 1889, sodeloval v žirijah pri fotoodseku Slov. planinskega društva in se zanimal za slikovno zapuščino Janeza Puharja. Originalnih posnetkov za sedaj ne poznamo. Reprodukcije Pirče-vih motivov najdemo v Domu in svetu«. O ustanovitvi »Kluba amaterjev - fotografov v Ljubljani« 17. julija 1889 in izvolitvi Gustava Pirca za tajnika sta poročala 20. julija 1889 oba tedanja osrednja slovenska dnevnika Slovenec in Slovenski narod. (Slika je objavljena tudi v monografiji »150 let fotografije na Slovenskem« iz leta 1989, 1. zvezek, na 39. strani.) Fotografija je zanimivo opisana z naslednjimi vrsticami: 6. Obéarjevanja kSaj « Šl. Jemoju (dné 13. sep-t. Za obdelovanje vrta potrebno orodje in gradivo, II. Sadjarstvo. 1. Splošne oi)omnje o sadjarstvu na šolskem vrtu. 2. Vzgoja sadnega drevja. 3. Gojenje sadnega drevja na stalnem mestu. III. Vinarstva IV. Zelenjadar.stvo. 1. Splošno nelenjadarstvo. 2. Posebno elenjadarstvo. V. Lepotično vrtnarstvo. 1. Splošni del lepotičnega vrtnarstva. 2. Vzgoja lepoticnib rastlin. Oddajajo se samo vezani eksemplari in sicer po goldinarji, ud()m c. kr. kmetijske družbe kranjske in uiiteljem pa po Ti kr. Naročilom izven Ljubljane dodati je 10 kr. /.a pošto. i » Naročilo sprejema c. kr kmetijska družba kraniska v Ljubljani. Serijske publikacije Kmetijske in rokodelske novice 1. Pirc, Gustav. Mlekarstvo. 42(1884)13, str. 97-98, št. 14, str. 106-107, št. 15, str. 114-115, št. 16, str. 123-124, št. 17, str. 131-132, št. 18, str. 140-141, št. 19, str. 156-157, št. 20, str. 164-165, št. 22, str. 171-172, št. 23,179-180. 2. Pirc, Gustav. O naši živinoreji. 42(1884) 46, str. 363 in št. 47, str. 371-372 in št. 48, str. 379-380 in št. 49, str. 388 in št. 51, str. 404 in št 52, str. 410-411 in št. 53, str. 419-420 in 43(1885)1, str. 2-3, Kmetijske in rokodelske novice. 3. Wurzbach-Tannenberg, Karol, Pirc, Gustav. Razpis službe vrtnarja na poskuševalnem vrtu c.kr. Kranjske kmetijske družbe v Ljubljani. 42(1884)47 str. 737 in št. 48, str. 381, Kmetijske in rokodelske novice 4. Wurzbach-Tannenberg, Karol, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družbenikom c. k. kmetijske družbe kranjske na občni zbor v Ljubljani 28. dne janua-rija 1885. 43(1885)1, str. 1, Kmetijske in rokodelske novice 5. Pirc, Gustav. Amerikanska sadna sušilnica. 44(1886)1, str. 1-3 in št. 2, str. 10, Kmetijske in rokodelske novice 6. Wurzbach, Karol, Pirc, Gustav. Poziv kranjskim sadjarjem oziroma občinam, ki so pri volji napraviti si amerikansko sadno sušilnico. 44(1886)1, str. 3 in št.4, str. 27 in št. 7, str. 51, Kmetijske in rokodelske novice 7. Wurzbach, Karol, Pirc, Gustav. Program o razstavi goved in delitvi premij za govejo živino, ki bode v Postojni 10. maja 1886. 44(1886)16, str. 121, Kmetijske in rokodelske novice 8. Seunig, Jož., Fr., Karol, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družbenikom c. kr. kmetijske družbe kranjske v občni zbor v Ljubljani 26. dne maja 1886. 44(1886)17, str. 129, Kmetijske in rokodelske novice 9. Seunig, J., Fr., Karol, Pirc, Gustav. Razpis državne štipendije za obiskovanje c. kr. živinozdravniškega zavoda na Dunaji. 44(1886)25, str. 193 in št. 26, str. 203, in št. 28, str. 219, Kmetijske in rokodelske novice 10.Seunig, J., Fr., Karol, Pirc, Gustav. Zalaganje c. kr. vojske. 44(1886)28, str. 217, Kmetijske in rokodelske novice 11. Seunig, J., Fr., Karol, Pirc, Gustav. Razstava in pre-miranje goveje živine za politične okraje Ljubljansko okolico, Kamnik, Kranj in Radovljico. 44(1886)28, str. 217, Kmetijske in rokodelske novice 12. Thurn, Gustav, Karol, Pirc, Gustav. Poziv vodstvom ljudskih šol, oziroma krajnim šolskim svetom. 44(1886)31, str. 243 in št. 32, str. 251 in št. 33, str. 259, Kmetijske in rokodelske novice 13. Thurn, Gustav, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bode v Kranji v ponedeljek 4. oktobra 1886. 44(1886)33, str. 257, Kmetijske in rokodelske novice 14. Thurn, Gustav, Pirc, Gustav. Poziv kranjskim ovčarjem. 44(1886)35 str. 275 in št. 36, str. 283 in št. 39, str. 305, Kmetijske in rokodelske novice 15. Pirc, Gustav. Kedo naj je ud c. kr. kmetijske družbe. 45(1887)1, str. 2-3, Kmetijske in rokodelske novice 16. Thurn, Gustav, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bode v Metliki v ponedeljek 29. avgusta 1887. 45(1887)34 str. 267, Kmetijske in rokodelske novice 17. Seunig, Jos. Fr., Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor v Ljubljani 23. dne maja 1889. 47(1889)20, str. 153 in št. 21, str. 161, Kmetijske in rokodelske novice 18. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Velevažen poziv! 47(1889)49, str. 378 , Kmetijske in rokodelske novice 19. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek dne 30. oktobra 1890. l. ob ^ 9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 48(1890)42, str. 329, Kmetijske in rokodelske novice 20. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek dne 11. junija 1891. l. ob ^ 9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 49(1891)22, str. 169, Kmetijske in rokodelske novice 21. Pirc, Gustav. Volilcem kmetskih občin Radovljiškega okraja. 49(1891)29, str. 227, Kmetijske in rokodelske novice 22. Pirc, Gustav. Vzorna moštarna v Bledu. 49(1891)42, str. 335, Kmetijske in rokodelske novice Kmetovalec KMETOVALEC. I Glasilo C. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. Umluje Gustav Pire, tajnik liiiižbe. Jxh».i» J. in 35. v-fläki m««. — Cdje c. Ir. feioetijste äruzbe dstiivajo list l)rezpl».;E», a M«iJje s ptrslnino Tred 2 gld. na ieto. Naročila, naj te poiilj&jo c. kr. kmetijski dmibi, ;ili jik doticnim podružnicam. Stev. I. V Ljubljani, I. marca 1884. Leto I. 1. Wurzbach-Tannenberg, Karol, Pirc, Gustav. Razpis državnih štipendij. 1(1884)12, str. 61-62, Kmetovalec 2. Wurzbach-Tannenberg, Karol, Pirc, Gustav. Program o razstavi goved in delitvi premij za govejo živino, ki bode v Krškem 1. oktobra 1884. 1(1884)13, str. 63, Kmetovalec 3. Wurzbach-Tannenberg, Karol, Pirc, Gustav. Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Ljubljani. 1(1884)16, str. 79, Kmetovalec 4. Pirc, Gustav. O naši živinoreji. 1(1884)18, str. 87, št. 19, str. 91-92, št. 20, str. 94-95, 2(1885)1, str. 1-3, št. 2, str. 5-6, Kmetovalec 5. Wurzbach-Tannenberg, Karol, Pirc, Gustav. Razpis službe vrtnarja na poskuševalnem vrtu c.kr. Kranjske kmetijske družbe v Ljubljani. 1(1884)19, str. 89, Kmetovalec 6. Wurzbach, Karol, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družbenikom c.k.kmetijske družbe kranjske na občni zbor v Ljubljani 28. dne januarija 1885. 2(1885)1, str. 1 in št.2. str. 5, Kmetovalec 7. Wurzbach-Tannenberg, Karol, Pirc, Gustav. Razpis štirih premij. 2(1885)4, str. 13 in št. 8, str. 29, Kmetovalec 8. Wurzbach, Karol, Pirc, Gustav. Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih juncev muriškega rodu v Postojni na Notranjskem. 2(1885)10, str. 37, Kmetovalec 9. Pirc, Gustav. Cviček. 2(1885)10, str. 37-41 in št. 11, str. 44-45, Kmetovalec 10. Wurzbach, Karol, Pirc, Gustav. Razglas kranjskim ovčarjem. 2(1885)14, str. 58 in št. 16, str. 66, Kmetovalec 11. Wurzbach, Karol, Pirc, Gustav. Program o razstavi goved in delitvi premij za govejo živino, ki bode v Kranjski gori 12. oktobra 1885. 2(1885)18, str. 74, Kmetovalec 12. Pirc, Gustav. Amerikanska sadna sušilnica. 3(1886)2, str. 5-8, Kmetovalec 13. Wurzbach, Karol, Pirc, Gustav. Poziv kranjskim sadjarjem oziroma občinam, ki so pri volji napraviti si amerikansko sadno sušilnico. 3(1886)2, str. 10, Kmetovalec 14. Wurzbach, Karol, Pirc, Gustav. Program o razstavi goved in delitvi premij za govejo živino, ki bode v Postojni 10. maja 1886. 3(1886)8, str. 34, Kmetovalec 15. Seunig, Jož., Fr., Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družbenikom c. kr. kmetijske družbe kranjske v občni zbor v Ljubljani 26. dne maja 1886. 3(1886)9, str. 35, Kmetovalec 16. Seunig, J., Fr., Pirc, Gustav. Razpis državne štipendije za obiskovanje c. kr. živinozdravniškega zavoda na Dunaji. 3(1886)14, str. 60, Kmetovalec 17. Thurn, Gustav, Karol, Pirc, Gustav. Poziv vod- stvom ljudskih šol, oziroma krajnim šolskim svetom. 3(1886)16, str. 72, Kmetovalec 18. Thurn, Gustav, Karol, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bode v Kranji v ponedeljek 4. oktobra 1886. 3(1886)17, str. 77-78, Kmetovalec 19. Thurn, Gustav, Karol, Pirc, Gustav. Razglas kranjskim ovčarjem. 3(1886)18, str. 82 in št. 19, str. 86, Kmetovalec 20. Pirc, Gustav. Kedo naj je ud c. kr. kmetijske družbe. 4(1887)1, str. 3-4, Kmetovalec 21. Thurn, Gustav, Pirc, Gustav. Vabilo na občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. 4(1887)8, str. 77-78 in št. 9, str. 85, Kmetovalec 22. Thurn, Gustav, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bode v Metliki v ponedeljek 29. avgusta 1887. 4(1887)16, str. 146, Kmetovalec 23. Thurn, Gustav, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bode na Bohinjski Bistrici v torek 18. oktobra t.j. na sv. Lukeža dan. 4(1887)18, str. 174, Kmetovalec 24. Thurn, Gustav, Pirc, Gustav. Razglas kranjskim ovčarjem. 4(1887)20, str. 188 in št. 22, str. 197, Kmetovalec 25. Seunig, Jos., Fr., Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v četrtek dne 14. junija 1888. l. ob pol 9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 5(1888)9, str. 70, Kmetovalec 26. Seunig, Jos., Fr., Pirc, Gustav. Poziv udom c. kr. kmetijske družbe, stanujočim v sodnem okraji ljubljanske okolice. 5(1888)12, str. 100, Kmetovalec 27. Seunig, Jos., Fr., Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino ki bode v Dolenjem Logatcu v ponedeljek dne 23 julija 1888. 5(1888)13, str. 114, Kmetovalec 28. Seunig, Jos., Fr., Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino ki bode v Ribnici v četrtek dne 16. avgusta t.j. na sv. Roka dan. 5(1888)14, str. 122, Kmetovalec 29. Seunig, Jos., Fr., Pirc, Gustav. Razpis državne štipendije za obiskovanje c. kr. živinozdravnega zavoda na Dunaji. 5(1888)16, str. 137, Kmetovalec 30. Seunig, Jos., Fr., Pirc, Gustav. Razglas kranjskim ovčarjem. 5(1888)19, str. 164 in št. 20, str. 174 in št. 21, str. 182, Kmetovalec 31. Pirc, Gustav. Kmetijsko predavanje popotnega učitelja. 6(1889)5, str. 40, Kmetovalec 32. Seunig, Jos., Fr., Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v četrtek dne 23. maja 1889. l. ob pol 9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 6(1889)9, str. 76, Kmetovalec 33. Murnik, Ivan,, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino ki bode v Bledu v soboto 24. avgusta 1889. 6(1889)14, str. 120, Kmetovalec 34. Murnik, Ivan, Goll, W., Lenarčič, Jos., Pirc, G. Oklic gospodarjem na Kranjskem. 6(1889)16, str. 133--134, Kmetovalec 35. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Naznanilo vsem udom, ki žele sadnega drevja iz družbene drevesnice. 6(1889)17, str. 137-138 in št. 18, str. 151152, Kmetovalec 36. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas kranjskim ovčarjem. 6(1889)17, str. 144 in št. 18, str. 153, Kmetovalec 37. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Izvirno miricedolsko (sivo) goved (bike), nakupljene z državno podporo, prodajal bode podpisani odbor. 6(1889)17, str. 143, Kmetovalec 38. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino ki bode v Trebnjem v ponedeljek 30. septembra 1889.6(1889)17, str. 146, Kmetovalec 39. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Izvirno beljansko (pisano) goved (bike), nakupljene z državno podporo, prodajal bode podpisani odbor. 6(1889)19, str. 159-160, Kmetovalec 40. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Poziv kranjskim gospodarjem, ki se bavijo s prašičjo rejo. 6(1889)19, str. 159 in št. 20, str. 168, Kmetovalec 41. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Važno za zveste stare posle. 6(1889)19, str. 160, Kmetovalec 42. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Velevažen 6(1889)22, str. 179, Kmetovalec poziv. 43. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas o prodaji modre galice za škropljenje trt proti strupeni rosi (peronospori). 7(1890)3, str. 22, Kmetovalec 44. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino ki bode v šentvidu pri Zatič-ni v ponedeljek 29. septembra, v Kamniku v soboto 4. oktobra in v Vipavi v soboto 11. oktobra t.l. 7(1890)16, str. 150, Kmetovalec 45. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas. 7(1890)17, str. 155 in št. 19, str. 172, Kmetovalec 46. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v četrtek dne 30. oktobra 1890. l. ob ^9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 7(1890)18, str. 163 in št. 19, str. 172, Kmetovalec 47. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas zaradi oddaje družbenega drevja pomladi l. 1891. 7(1890)23, str. 207 in 8(1891)1, str. 6 in št. 2, str. 14, Kmetovalec 48. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Za povzdigo ribar-stva na Kranjskem. 8(1891)2, str. 14, Kmetovalec 49. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v četrtek dne 11. junija 1891. l. ob ^9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 8(1891)10, str. 84, Kmetovalec 50. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino ki bode na Jesenicah v ponedeljek 19. oktobra, na Vrhniki v sredo 21. oktobra, v Kočevji v soboto 24. oktobra, v Novem Mestu v ponedeljek 26. oktobra in v Ilirski Bistrici v četrtek 29. oktobra. 8(1891)16, str. 137-138, Kmetovalec 51. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas zaradi oddaje družbenega drevja pomladi l. 1892. 8(1891)24, str. 204 in 9(1892)1, str. 2 (priloga) in št. 2, str. 2 (priloga), Kmetovalec 52. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v četrtek dne 9. junija 1892. l. ob ^9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 9(1892)9, str. 55 in št. 10, str. 62, Kmetovalec 53. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino katera bode v Novem Mestu v torek 25. oktobra, v Črnomlji v sredo 26. oktobra, v Kočevji v četrtek 27. oktobra in v Il. Bistrici v ponedeljek 31. oktobra. 9(1892)17, str. 106 in št. 19, str. 118, Kmetovalec 54. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas. 9(1892)22, str. 136, Kmetovalec lenjskem. 11(1894)20, str. 160, Kmetovalec 62. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo na izedni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bo v četrtek, dne 29. novembra t.l. dopoldne ob ^11 uri v prostorih ljudske šole v Trebnjem na Dolenjskem. 11(1894)22, str. 168, Kmetovalec 63. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Zapisnik izednega občnega zbora c. kr. kmetijske družbe dne 29. novembra 1894 v Trebnjem. 11(1894)23, str. 182184, Kmetovalec 55. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v četrtek dne 8. junija 1893. l. ob ^9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 10(1893)9, str. 55 in št. 10, str. 62, Kmetovalec 56. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas o oddaji plemenih prašičkov jorkširske (velike bele angleške) pasme. 10(1893)13, str. 80 in št. 14, str. 85-86, Kmetovalec 57. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program o delitvi premij za govejo živino, katere bodo v Kostanjevici v četrtek 12. oktobra in v Starem Trgu pri Loži v ponedeljek 16. oktobra t.l. 10(1893)17, str. 80 in št. 18, str. 110, Kmetovalec 58. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v četrtek dne 14. junija 1894. l. ob ^9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 11(1894)9, str. 72 in št. 10, str. 79, Kmetovalec 59. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Prašičja razstava, katero priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v Novem Mestu v torek, dne 22. oktobra t.l., v zvezi s prašičjim semnjem. 11(1894)17, str. 135-136 in št. 19, str. 152, Kmetovalec 60. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program o delitvi premij za govejo živino, katere bodo v Žužemberku v torek, dne 16, na Razdrtem v četrtek, dne 24. oktobra in v Moravčah v ponedeljek, dne 29. oktobra t.l. 11(1894)18, str. 143-144 in št. 19, str. 151-152, Kmetovalec 61. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo na izedni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bo v četrtek, dne 29. novembra t.l. dopoldne ob ^11 uri v prostorih ljudske šole v Mokronogu na Do- 64. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v četrtek dne 18. julija 1895. l. ob ^9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 12(1895)11, str. 87 in št. 12, str. 95, Kmetovalec 65. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program za delitve premij za govejo živino, ki bode v v ponedeljek, dne 21. oktobra t.l. na Vrhniki, v sredo dne 23., na Pristavi pri Tržiču in v saboto, dne 26., v Trebnjem. 12(1895)18, str. 143 in št. 19, str. 152, Kmetovalec 66. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Oddaja umetnih gnojil za vinograde. 13(1896)4, str. 31 in št. 5, str. 39, Kmetovalec 67. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, 11. dne junija 1896. l. ob ^9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 13(1896)9, str. 70 in št. 10, str. 77, Kmetovalec 68. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo na izedni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bo v četrtek, 15. dne oktobra v mestni dvorani v Novem Mestu. 13(1896)17, str. 135 in št. 18, str. 143, Kmetovalec 69. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program za delitve premij za govejo živino, ki bode v ponedeljek, 19. dne oktobra t.l. v Šenčurju pri Kranji, v četrtek, 22. dne oktobra v Godoviču in v ponedeljek, 26. dne oktobra, v Metliki. 13(1896)18, str. 143-144 in št. 19, str. 150-151, Kmetovalec 70. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, 8. dne julija 1897. l. ob ^9 uri dopoldne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. 14(1897)10, str. 78 in št. 11, str. 87, Kmetovalec 71. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program za delitve premij za govejo živino, ki bode v ponedeljek, 18. dne oktobra t.l. v Gorenji Vasi nad Škofjo Loko za okrajno glavarstvo kranjsko, v četrtek, 21. dne oktobra v Ribnici za okrajno glavarstvo kočevsko in v soboto, 23. dne oktobra v Vipavi za okrajno glavarstvo postojinsko. 14(1897)18, str. 143-144, Kmetovalec 72. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas o oddaji plemenih prašičkov jorkširske (velike bele angleške) pasme. 15(1898)7, str. 56, Kmetovalec 73. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, 7. dne julija 1898. l. ob ^9 uri dopoldne v dvorani »Katoliškega doma« na Turjaškem trgu v Ljubljani. 15(1898)10, str. 79, Kmetovalec 74. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. 15(1898)14, str. 112 in št. 16, str. 127, Kmetovalec 75. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bode v ponedeljek, 17. dne oktobra t.l. na Bledu za okrajno glavarstvo radovljiško, v sredo, 19. dne oktobra t.l. v Litiji za okrajno glavarstvo litijsko in v soboto, 22. dne oktobra t.l. v Trnovem za okrajno glavarstvo postojinsko. 15(1898)18, str. 143-144, Kmetovalec 76. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas o ustanovitvi zavodov in postaj za prašičjo rejo in o oddaji posameznih merjascev. 16(1899) 5, str. 39, Kmetovalec 77. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek 13. dne julija 1899. l. ob ^9 uri dopoldne v dvorani »Katoliškega doma« na Turjaškem trgu v Ljubljani. 16(1899)11, str. 87-88, Kmetovalec 78. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske k nadaljevanju rednega občnega zbora, ki bode v četrtek, 26. dne oktobra 1899. l. ob ^9 uri dopoldne v telovadni dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani. 16(1899)11, str. 143-144, Kmetovalec 79. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bode v ponedeljek, 16. dne oktobra t.l. v Novem Mestu za okrajno glavarstvo novomeško, v sredo, 18. dne oktobra t.l. v Logatcu za okrajno glavarstvo logaško in v četrtek 19. dne oktobra t.l. v Lescah za okrajno glavarstvo radovljiško. 16(1899)18, str. 144, Kmetovalec 80. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Razglas o oddaji plemenih prašičkov jorkširske (velike bele angleške) pasme. 17(1900)9, str. 76, Kmetovalec 81. Povše, Fran, Pirc, Gustav. Razglas o oddaji premij za zboljšanje planin v letu 1901.18(1901)8, str. 63 in, št.10, str. 80 in št. 11, str. 87, Kmetovalec 82. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, dne 20. junija 1901 ob ^9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 18(1901)10, str. 79 in št. 11, str. 87, Kmetovalec 83. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino ki bode v ponedeljek 14. oktobra t.l. v Jeličnem Vrhu pri Idriji za okrajno glavarstvo logaško, v sredo 16. oktobra t.l. v Mokronogu za okrajno glavarstvo krško in včetrtek 17. oktobra t.l. v Kranju za okrajno glavarstvo kranjsko. 18(1901)18, str. 144, Kmetovalec 84. Pirc, Gustav. Liter mleka po 10 krajcarjev! 19(1902)1, str. 3-5, Kmetovalec 85. Pirc, Gustav. Kmetijske razmere na Kranjskem. 19(1902)2, str. 11 in št. 3, str. 18-19, in št. 4, str. 26-28 in št. 5, str. 36-38 in št. 7, str. 53 in št.8, str. 58-60 in št. 10, str. 75-77 in št. 11, str. 86 in št. 12, str. 91-93 in št. 13, str. 99-100 in št. 15, str. 119 in št. 16, str. 127-128 in št.17, str. 133-134 in št. 18, str. 142 in št. 19, str. 150-151 in št. 20, str. 157-158, Kmetovalec 86. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, dne 10. julija 1902 ob ^9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 19(1902)11, str. 88 in št. 12, str. 95-96, Kmetovalec 87. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Razglas. Na dan sv. Lukeža 18. oktobra t.l. ogledovanje simodolske govedi združeno s premovanjem v Postojni. 19(1902)17, str. 136, Kmetovalec 88. Pirc, Gustav. Kdo plačuje davek. 19(1902)21, str. 165-166, Kmetovalec 89. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, dne 9. julija 1903 ob A9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 20(1903)11, str. 90 in št. 12, str. 98, Kmetovalec 90. G.P. (Gustav Pirc). Poglavitni nedostatki našega kmetovanja. 20(1903)23, str. 180-181, Kmetovalec 91. Pirc, Gustav (prevod iz nemščine). Soseda Razumnika prašičja reja. 21(1904)1, str. 3-4 in št. 2, str. 11-12 in št. 3, str. 17-19 in št. 4, str. 25-27 in št. 5, str. 35-37 in št. 6, str. 43-46 in št. 7, str. 51-52 in št. 8, str.59-61 in št. 9, str. 69-70 in št. 10, str. 78-81 in št. 11, str. 82-85 in št. 12, str. 91-93 in št. 13, str. 99-102 in št. 14, str.107-110 in št. 15, str. 115-118 in št. 16, str. 123-125 in št. 17, str. 132-134 in št. 18, str. 139-141 in št. 19, str. 147-150 in št. 20, str. 155-156 in št. 21, str. 164167 in št. 22, str. 171-173 in št.23, str. 179-181, Kmetovalec 92. Pirc, Gustav. Simodolskega plemena bodi bodoča naša goved!. 21(1904)4, str. 27-28, Kmetovalec 93. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, dne 14. julija 1904 ob A9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 21(1904)11, str. 89-90 in št. 12, str. 97, Kmetovalec 94. Pirc, Gustav. K svarilu pred nakupom redilne štupe. 21(1904)22, str. 172-173, Kmetovalec 95. Pirc, Gustav (prevod iz nemščine). Soseda Razumnika govedoreja. 22(1905)1, str. 4-6 in št. 2, str. 13-15 in št. 3, str. 21-23 in št. 4, str. 29-30 in št. 5, str. 37-39 in št. 6, str. 50-51 in št. 7, str. 58-60 in št. 8, str. 67-68 in št. 9, str. 76 in št. 10, str. 82-83 in št. 11, str. 89-91 in št. 12, str. 97-101 in št. 13, str. 108-110 in št. 14, str. 121-123 in št. 15, str. 129-132 in št. 16, str. 140-142 in št. 17, str. 145147 in št. 18, str. 155-157 in št. 19, str. 163-165 in št. 20, str. 171-173 in št. 22, str. 191-194 in št. 23, str. 203-204 in št. 24, str. 209-210, Kmetovalec 96. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, dne 6. julija 1905 ob 9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 22(1905)11, str. 95 in št. 12, str. 104, Kmetovalec 97. Pirc, Gustav. Prvi kranjski perutninarski zavod g. Lehrmana v Tržiču. 22(1905)17, str. 151-152, Kmetovalec 98. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, dne 7. junija 1906 ob 9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 23(1906)9, str. 82 in št. 10, str. 90, Kmetovalec 99. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Razglas o razdelitvi državnih podpor za zboljšanje hlevov v l.1907. 23(1906)20, str. 170 in št. 21, str. 182, Kmetovalec 100. Barbo, Anton, Gombač, Frančišek, Detela, Oton, Pirc, Gustav. Vabilo na vinsko razstavo, ki jo priredi c.kr. kmetijska družba v Ljubljani 17., 18. in 19. novembra t.l. v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 23(1906)21, str. 181, Kmetovalec 101. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, dne 27. junija 1907 ob 9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 24(1907)11, str. 126, Kmetovalec 102. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Razglas o razdelitvi državnih podpor za zboljšanje hlevov v l.1908. 25(1908)4, str. 45 in št. 5, str. 55-56 in št. 10, str. 100, Kmetovalec 103. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bode v četrtek, dne 9. julija 1908 ob 9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 25(1908)11, str. 110 in št. 12, str. 118, Kmetovalec 104. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bo v pondeljek, 12. oktobra t.l. v Postojni za Notranjsko, v četrtek, 15. oktobra t.l. v Spodnjih Gorjah za Gorenjsko, v pondeljek 19. oktobra t.l. v Št. Lorencu ob Temenici za Dolenjsko. 25(1908)19, str. 178, Kmetovalec 105. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom udom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v pondeljek, 5. julija 1909 ob 9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 26(1909)12, str. 136, Kmetovalec 106. Pirc, Gustav. Ali napredujemo v živinoreji? 26(1909)16, str. 166-167, Kmetovalec 107. Pirc, Gustav. Bohinjska goveja pasma. 26/1909 št. 20, str. 204-205, Kmetovalec 108. Povše, Fr., Pirc, Gustav: Razpis službe voditelja na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. 26(1909)20, str. 210, Kmetovalec 109. Pirc, Gustav. Česa se imamo od živinoreje nadejati v bližnji bodočnosti?. 26(1909)21, str. 214-215, Kmetovalec. 110. Pirc, Gustav. Nekaj o naših hlevih. 26(1909)24, str. 242-243, Kmetovalec 111. Pirc, Gustav. Kaj bodi naša naloga. 27(1910)1, str. 1-3, Kmetovalec 112. Pirc, Gustav. Kdo je umen živinorejec ali živinorejec sploh. 27(1910)3, str. 24-25, Kmetovalec. 113. Pirc, Gustav. Kaj se da pri govedoreji doseči. 27(1910)4, str. 34-35, Kmetovalec 114. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bo v četrtek, 16. junija 1910 v Podsmreki pri Ljubljani. 27(1910)10, str. 108, Kmetovalec 115. Pirc, Gustav. Živinoreja v veliki vojvodini Badenski. 27(1910)11, str. 110-112 in št. 12, str. 121-124, Kmetovalec 116. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino, ki bo v ponedeljek, 19. septembra 1910 v Kandiji pri Novem Mestu na ondotnem semnjišču. 27(1910)15, str. 158, Kmetovalec 117. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom udom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v pondeljek, 14. novembra 1910 ob 9 dopoldne v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. 27(1910)19, str. 197 in št. 20, str. 206, Kmetovalec 118. Pirc Gustav. Govedoreja. R.Legvart: živinoreja, druga knjiga. 28(1911)9, str. 86-87 in 10, str. 99100 in 11, str. 113-114, Kmetovalec 119. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom udom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v pondeljek, dne 19. februarja 1912 ob 9 dopoldne v dvorani »Hotela Union« (vhod skozi Frančiškansko ulico) v Ljubljani. 29(1912)2, str. 23, Kmetovalec 120. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom udom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor, ki bo v pondeljek, dne 26. februarja 1912 ob 9 dopoldne v dvorani »Hotela Union« (vhod skozi Frančiškansko ulico) v Ljubljani. 29(1912)3, str. 35, Kmetovalec 121. Pirc, Gustav. Povračilo škode, če živina pogine. 29(1912)23, str. 247-249, Kmetovalec 122. Pirc, Gustav. Anton Pevc: Mlekarstvo s črticami o živinoreji. 29(1912)9, str. 110, Kmetovalec. 123. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani priredi v Št. Jerneju dne 16. septembra 1913 razstavo prašičev na ondotnem semnjišču. 30(1913)14, str. 163-164, Kmetovalec 124. Rohrman, Viljem, Pirc, Gustav. Samostojni odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani priredi ob priliki prašičje razstave v Št. Jerneju dne 16. septembra 1913 razstavo perutnine. 30(1913)14, str. 168, Kmetovalec 125. Pirc, Gustav. 30 let. 30(1913)24, str. 284, Kmetovalec 126. Pirc, Gustav. V obrambo našega ugleda. 30(1913)24, str. 284-286, Kmetovalec 127. Pirc, Gustav. Naše mlekarstvo. 31(1914)7, str. 9495, Kmetovalec 128. Pirc, Gustav. Pojasnilo o oddaji modre galice in perocida. 32(1915)2, str. 11-12, Kmetovalec 129. Pirc, Gustav. O pričetku XXXIV. Letnika »Kmetovalca«. 34(1917)1, str. 1--2, Kmetovalec 130. Jeglič, Bonaventura Anton, Šušteršič, Ivan, Tavčar, Ivan, Pegan, Vladislav, Pirc, Gustav in drugi. Snuj-mo vojaške domove. 34(1917)5, str. 34, Kmetovalec 131. Pirc, gustav. Tridesetletnica krompirja »oneji-dovca« na Kranjskem. 34(1917)20, str. 168-169, Kmetovalec 132. Pirc, Gustav. K prestopku navijanja cen pri prodaji lanskega vinskega pridelka. 35(1918)4-5, str. 26-28, Kmetovalec 133. Pirc, Gustav. Bralcem »Kmetovalca« v slovo! 35(1918)9, str. 65, Kmetovalec 134. Pirc, Gustav. Živinoreja v jugoslovanski državi SHS. 35(1918)23, str. 189-190, Kmetovalec 135. Kalan, Pirc, G. Razglas o sprejemu gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. 35(1918)23, str. 196 in 36(1919)1, str. 12, Kmetovalec 136. Pirc, Gustav. +Richard Dolenc. 36(1919)3, str. 25-26, Kmetovalec 146. Pirc, Gustav. Politična stranka zemljiške reforme. 36(1919)16, str. 178-179, Kmetovalec 147. Pirc, Gustav. Da ne bo kakšnih očitanj!. 36(1919)16, str. 181-182, Kmetovalec 148. Pirc, Gustav. O potrebi poznati zgodovino domačega (slovenskega) kmetijstva. 36(1919)19-23, str. 209-210, Kmetovalec 149. Pirc, Gustav. Donesek k zgodovinskemu razvoju živinoreje v bivši Kranjski. 36(1919)24, str. 222224 in 37(1920)1, str. 8-9 in št.2, str. 19 in št. 3, str. 34-35 in št. 4, str. 39, Kmetovalec. 150. Pirc, Gustav. Star bohinjski konj. 37(1920)4, str. 49, Kmetovalec 151. Pirc, Gustav. Pot k blagostanju ali ena naših največjih napak v kmetijskem obratu. 37(1919)5, str. 51-54, Kmetovalec 137. Pirc, Gustav. Pirca proč od kmetijske družbe. 36(1919)6, str. 62-63, Kmetovalec 138. Pirc, Gustav. Ali kaže ovčerejo pospeševati?. 36(1919)7, str. 74-75, Kmetovalec 139. P.G. Imejte vendar pamet. 36(1919)7, str. 75, Kmetovalec 140. Pirc, Gustav. Napenjanje v želodcu pri konjih. 36(1919)9, str. 105, Kmetovalec 141. Pirc, Gustav. Beseda o bodočnosti pincgavske ali noriške konjske pasme. 36(1919)9, str. 107-108, Kmetovalec. 142. Pirc Gustav. Proti prašičji rdečici naj cepijo izključno le pravi živinozdravniki! 36(1919)10, str. 111, Kmetovalec 143. Pirc, Gustav. Agrarna reforma, odnosno pravzaprav nova agrarna ustava naše države. 36(1919)11, str. 121-123, Kmetovalec 144. Pirc, Gustav. Nekaj nauka k vprašanju o ureditvi valute. 36(1919)12, str. 133-135, Kmetovalec 145. Pirc, Gustav. Razdolževanje - zadolževanje - dedno pravo na kmetskih domovih - razkosavanje kmetij - in agrarna reforma. 36(1919)12, str. 135-136, Kmetovalec 152. Pirc, Gustav. Končni obračun o »moji« lanski modri galici. 37(1920)5, str. 54-55, Kmetovalec 153. Pirc, Gustav. Prideljumo lan. 37(1920)6, str. 6364, Kmetovalec 154. Pirc, Gustav. Ovčja pasma v slovenskih Alpah. 39(1922)5, str. 42-43 in št. 6, str. 54-55, Kmetovalec. 155. Pirc, Gustav. Kmetovalci, na kakršnih pristop k družbi kot ude žvižgam! 39(1922)7, str. 61-62, Kmetovalec 156. Pirc, Gustav. Razmerje in stališče Kmetijske družbe napram državnim, kmetijskim in drugim uradom. 39(1922)10, str. 90-91, Kmetovalec 157. G.P. (Gustav Pirc). Nevarnost za nadaljni obstoj štajerske Kmetijske družbe v Gradcu. 39(1922)12, str. 110, Kmetovalec 158. Pirc, Gustav. Počim utegne biti modra galica letos pozimi in prihodnjeletno pomlad? 39(1922)16, str. 150-151, Kmetovalec 159. Pirc, Gustav. Konec. 39(1922)17, str. 160, Kmetovalec 160. G.P. (Gustav Pirc). Bodite pravični in ne smatrajte cen umetnih gnojil previsokih z ozirom na sedanje razmere, zato gnojite to jesen svoje travnike s Tomasovo žlindro, kalijevo soljo ali kajnitom! Vrtnar - Uredniška priloga Kmetovalcu 39(1922)19, str. 176-177, Kmetovalec 1. Pirc, Gustav. Vzorna moštarna na Bledu. 161. G.P. (Gustav Pirc). Petindvajsetletnica »Cebelar- 4(1891)18, str. 73>-7^, Uredniška priloga Kmetoval-skega društva za Slovenijo«. 39(1922)20, str. 182, cu: Vrtnar Kmetovalec 162. Gustav Pirc. O kužni krvomočnosti pri govedi. 39(1922)8, str. 69-70, Kmetovalec Dolenjske Novice Dolenjske Novice 1. Thurn, Gustav, Pirc, Gustav. Poziv kranjskim ov- 3. Pirc, Gust. Konjska dirka v trab. 5(1889)14, str. čarjem. 2(1886)18, str. 145 in 3(1887)22, str. 176, 108-109, Dolenjske Novice Dolenjske Novice 4. Pirc, Gustav. Kako je pripraviti konja za dirko v 2. Seunig, jos. Fr, Gustav. Poziv kranjskim ovčarjem. trab. 5(1889)15, str. 116-117, Dolenjske Novice 4(1888)21, str. 168, Dolenjske Novice 5. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Poziv kranjskim ovčarjem. 5(1889)19, str. 153-154, Dolenjske Novice 6. Murnik, Ivan, Pirc, Gustav. Prašičja razstava katero priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v Novem Mestu v torek dne 23. oktobra t.l. 10(1894)19, str. 154, Dolenjske Novice 7. Detela, Oton, Pirc, Gustav. Občni zbor. 21(1905)13, str. 132, Dolenjske Novice 8. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino. 24(1908)20, str. 164, Dolenjske Novice 9. Povše, Frančišek, Pirc, Gustav. Program delitve premij za govejo živino. 26(1910)16, str. 125, Dolenjske Novice 10. Pirc, Gustav. Lesni pepel je izborno umetno gnojilo za ajdo. 33(1917)11, str. 41, Dolenjske Novice Ostale publikacije 1. Wurzbach, Karol, Pirc, Gustav. Vabilo gospodom družbenikom c.k.kmetijske družbe kranjske na občni zbor v Ljubljani 28. dne januarija 1885 (Einladung an die p. l. Mitglieder der k. k. Landwirtschafts-Gesellschaft für Krain zur allg. Versammlung in Laibach am 20 Jänner 1885). Nr. 5, 8. januar 1885, str. 41, Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 2. Pirc, Gustav. Danksagung. Nr. 18, 3. januar 1892, str. 157, Amtsblatt zur Laibacher Zeitung 3. Pirc, Gustav. Pravila »Slovenskega čebelarskega društva«. 1(1898)1, str. 2-3, Slovenski čebelar 4. Pirc, Gustav. Prof. dr. Frančišek Ks. pl. Hlubek. 53(1920)57, str. 1-2, Slovenski narod 5. Pirc, Gustav. 0 troških in dohodkih na šolskem vrtu. 27(1887)22, str. 344-345, Učiteljski tovariš 6. Pirc, Gustav. O žetvenih komisijah. Str. 1-19. V: Petero predavanj za kmetiški stan ob vojnem času. Ljubljana 1915, 59. strani 7. Mrak, Andrej, Pirc, Gustav. Stoletnik ponosno klu-buje vsem časom. Na današnji dan pred sto leti so postavili Aljažev stolp. 79(1995)181, 7.8.1995, 16. stran, Slovenec 8. Pirc, Gustav. Obdarjevanje konj v Št. Jerneju na Dolenjskem. 4(1891)1, str. 3, Dom in svet 9. Pirc, Gustav. Župna cerkev v Kranju (fotografija). 6(1893)11, str. 512, Dom in svet Fotografije 1. Pirc, Gustav. Pogled na Kranj (fotografija). 6(1893)10, Dom in svet (Slika je objavljena tudi v monografiji: Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920. Ljubljana 2008, str. 604) 2. Pirc, Gustav. Župna cerkev v Kranju (fotografija). 6(1893)11, str. 512, Dom in svet 3. Anonimno, Pirc. Obdarjevanje konj v Št. Jerneju na Dolenjskem (fotografija). 4(1891)1, str. 3, Dom in svet (Slika je objavljena tudi v monografiji »150 let fotografije na Slovenskem« iz leta 1989,1. zvezek, na 39. strani) 4. Pirc, Gustav. Izkopine od sv. Magdalene. 3(1893)1, str. 3, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. 5. Vodnikova koča (fotografija Gustav Pirc). 1(1895)10, str. 152-154, Planinski vestnik 6. Aljažev stolp (fotografija Gustav Pirc). 1(1895)10, str. 152-154, Planinski vestnik (Slika je objavljena tudi v monografiji: »150 let fotografije na Slovenskem«. Ljubljana 2008, v Filozofskem vestniku leta 1994, drugi del, str. 229 in v Slovencu leta 1995, št. 181, 16 stran) 1. Pirc, Gustav. Blejski grad. 4(1891)12, Dom in svet 8. Gaspari, Andrej. Archaeology of the Ljubljanica River (Slovenia)^ Fotografija Gustava Pirca z dne 31. oktobra 1890. 32(2003)1, str.42-53. International Journal of Nautical Archaeology (Slika je objavljena tudi v Arheološkem vestniku leta 1998 na 190. strani.) Urednik (Vir: Šlebinger, Janko. Slovenski časniki in časopisi. Ljubljana 1937, 175 strani.) 1843 1884 2. KMETIJSKE IN ROKODELSKE NOVICE. (Od 1849: Novice kmetijskih, rokodelnih in narod-skih reči, 1855: Novice gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari, od 1856: Novice gospodarske, ober-tnijske in narodske). Izhajajo vsako sredo (od 1852-57 vsako sredo in soboto), od 1891, 26 vsak petek. Ljubljana. Na svetlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe (do 17. apr. 1850). V red devane od dohtarja Janeza Bleiweisa (od 6. marca 1867 odgov. vrednik Janez Murnik, od 1870, 38: Jožef Gole, od 1871,36: J. Murnik, od 1872, 40: Alojzi Majer, od 1884, 6: Gustav Pirc, od 1894 Avgust Pucihar, od 1902, 13: Rajko Pirkovič). Natisnil in založil Jožef Blaznik (od 1872, 27 J. Bla-znikovi dedici). Tečaj I-LX. Od 5. jul. 1843-26. dec. 1902 (list 52). 4°. V prvem letu so Novice izšle v nakladi 1.000 izvodov, ki je leta 1848 narasla do 1.800. Poleg inseratnih prilog so v dokladah objavile med drugim Vrtovčevo Kmetijsko kemijo, Malavašicev prevod Zlate vasi, Koseskega prevode Schillerjeve Device Orleanske in Mesinske neveste. - Iz važnejše literature: J. Marn, ]ezičnik XX, 1882 (»Novice« pa dr. Jan. Bleiweis. 75 st1'.); J. Tominšek, Bitje in žitje Bleiweisovih »Novic«. LZ 1904, št. 8-12; J. Lokar, Stališce BI. »Novic« glede knjižnega zedinjenja Slovanov. Izv. II. lj. gimn. 1907; Bleiweisov zbornik. Uredil J. Tominšek. Izdala SM 1909; Iv. Prijatelj, Ustanovitev Bl. Novic. Veda 1913, 59-65. 161-9, 271-9. 110. KMETOVALEC. Glasilo c. kr. Kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. (od 1887 še: Gospodarski list s podobami; od 1918, 21: llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe, od 1931 še: vinarskega in konjerejskega društva za Dravsko banovino v Mariboru; od 1934: Glasilo Kmet. družbe v Ljubljani, r. z. z o. z.). Polmesečnik. Ljubljana. Izdaja družba. Urednik Gustav Pirc (od 1918 inž. Rado Lah, od 1924 Viljem Rohrman, od 1931 inž. R. Lah in Franjo Kafol, od 1933 Fr. Kafol). Tisk J. Blasnikovih nasI. Let. 1.- ... Od 1. marca 1884--19. » 4°. Priloge: Vrtnar (1888-93), Perutninar (1913-1914), Konjerejec (1913-22), ABC (1918), Vnovčevalec (od 1934). KMETOVALEC. Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo e. kr. kmetijske družbe vojvodsbva kranjskega. tjretl il GUSTAV PJRC, ravnauil Jrarte, XXVIII. tečaj 1911. v LTOBJAUI. aimi» , kr V^jdi - Titk J. BlUnlk» OullJolko. 1888 122. VRTNAR. List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh in za sadjarstvo. Uredniška priloga »Kmetovalcu«. Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. Ljubljana. Založba c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Odgov. urednik Gustav Pirc. Tisk J. Blasnikovih na-sl. Let. 1 -VI. Od 15. jan. 1888-31. dec. 1893. V. 8°. SLIKOVNO GRADIVO Rojstna hiša Gustava Pirca (danes: Mestni trg 39, Škofja Loka) - foto Stane Rupnik Pirčeva vila v Bohinju - foto Stane Rupnik Pirčeva barvarna v Kranju - foto Stane Rupnik Družina Mateja Pirca - Okorn, Darja. Rodbinski arhiv Pirčevih Gustav in Lucija Pirc - Okorn, Darja. Rodbinski arhiv Pirčevih Spričevalo Gustava Pirca - Okorn, Darja. Rodbinski arhiv Pirčevih »KnctoTalcc« ob trideselUtnici. ji šlcvtiki Kmolovalca* nainan inik, da \c a to Številko koiiCin 30. Ic -'KmclovEitca« in obenem 30 Il-L, udki I. ce£. sveintk Gufitnv Pirc ureiuje lodarski list. — Ne izpolaili bi svo likarsk« dolinosli, ak« bi tadi v na£e D« omenili tega redkega dogodka enskcm časopisju, !n n« «ddoaiili I naloj^j, kateri slutimo kot agrarni li leta svojejja obstoja, ako bi ob tej pi posebno ne poudarili, Icoljko 7af1u{{ ckla kmetijska družba za j(capodar> 7[cduk naac^tL kniciavalca prav pi 0 Z izdajanjem gospodarske (J a Km Ica . Družba, ki vc pred 30 Jcli šte a; fcOO članov, jp v tem času zbrala cm kolu nod tO.OOO družbenikov itjt^)liko naročnikov na .KmclDvalca ^scll teh 30 let jc list urejeval ([ospi Lav Pirc kol lajniP družbe in poinval (ijski tiuitelj. Ni siccr ^o&pod Pirc n iiOni aoiii'i»ljcnik| vendar niuiaino, al pravični, prizn&li, tla si je prldul kol urednik veliko zaslufi za prasp kinelijittva. Med strokovnjaki «odKa ^ pctno prcccj lo^lasna, da letovale« lahko meri z vsakim drujJ rUjfku^guftpiKiarskit» listom. ?Ja»ti ijlik i uvedbo rubrike: VprEtšait[a Dvori zelo razširil kmeltisko s^r^Jko^ iijc, kor jc pojatnjev«! nAjra^novrsIn ponogc gcspodaritvii, Zd! sc, da a v s lo rubriko D»lal vediia v /.vi /, "V KMETOVaiEC. Ilasilo C. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. I irdiij. Ovtuv Pirc. ujnit ilnill«. L V giUjul, I. marca 1864. Leto I Kmetijske razmere na KranjsUetn. ■.t'I.S/11, Qustav> Pirc, r.iviiiotalj C. kf. hmelijslie druibc kr«nj*k«. Vabilo na naročbc lanikrjTii ob'-nega zbora se ^ft po dpi .sani glavni o J Ivitietovalec', kateri bode imel nadomestovati d go.spodar.«ke cilanke, katere bode ,Kmeto\ nižbe, kateri ni.so naroi;niki ..Novic", dopošiljal 1 14 dni, brezplačno, se ve da le onim p. t. iali in se izrečejo, da žeU list sprejem« nejo glasilo tlrnžbe, zato se pa p. n. di-nžbenikon; izironia tudi narobe: plačane letne naročnine 7,a za kniKTijsko družbo. (; Je rnrti na ilružbenike, kateri ali slovenščine ne vsem onim družbenikom, kateri izrečejo tako žel. ;j li-^i -Der (^ekonom'', ako so, .se ve da, tud . ki ima biti gospodar.sko-podučen li.s v.sakovrstne ^ospodar.ste članke, izrel vanje sploh, živinorejo, ra.stlinorejo, .sa še o onih obrtnijah, katere so v ozki zv la, go.spodarske .skušnje in novice, tržn J HM't O v a I ik-' bode railovoljno odgovarj tmetijske .stroke, katere bodo stavile č. it a do uredni.štva. iša tedaj za družbenike c. kr. kmetijsk it'< plačali: al«'!!" ne plačajo družbeniki ničesar posebej, iče.^ar 11« idačajo za nemški list „TJer Oekonom'' f «a celo leto: a.) po pošti prejemane .... 3 gold. 60 b) na iloiii prinesene v Ljubljani 3 40 •:) v tiskarni prejemane ... 3 „ — , i ^Kmtrtoviilca-' s pošiljanjem na dom vred na lei (jšiJiajo volji p. n. gospodom dj užbenikom ali p «pia'.;. k. kmetijske družbe v Ljubljani, ni; 1. lili« "a Glavni odbor c. k. kmeti GUSTAV PIRC, KmeHJike drutbe za SlovenUa, oaukovan t redom Sv. 9789616418164