. *

. . »' v. > •

Spomenica

Spisal

dr. Fr. Kos.

Založila in na svetlo dala

MATICA SLOVENSKA.

'eAjO-* - —^

V LJUBLJANI.

NATISNILA „NARODNA TISKARNA".
1SSE.

53408

Predgovor.

Po vsem slovanskem svetu obhajajo društva in posamezniki
posebno slovesno današnji dan in letošnje leto, ker minulo je ravno
tisoč let odkar je umrl sveti Metod, ki je s svojim bratom Cirilom
jako veliko storil za duševno omiko naših očetov. Za drugimi dru¬
štvi tudi prvi slovenski literarni zavod ni hotel zaostati in skle¬
nilo se je, da naj se da na svetlo primerna knjiga, ktere spiso-
vanje sem jaz prevzel. Moj namen je bil sestaviti zgodovino Slo¬
vencev devetega stoletja s posebnim ozirom na slovanska blago¬
vestnika. Po prvotnem načrtu imela bi knjiga obsegati zemlje¬
pisni del in pa politično, cerkveno in kulturno zgodovino Slovencev
devetega stoletja. Začel sem nabirati vire in iskati drugih pripo¬
močkov po knjižnicah, pri knjigarjih in prijateljih; kmalu je bilo
skupaj toliko gradiva, da ga mi ni bilo mogoče zarad mnogih
drugih opravil do določenega časa popolnoma in vsestransko po¬
rabiti. Ker je bilo skleneno, da Matica izda knjigo za 1. 1885.,
ni mi druzega ostalo, kakor da sem tiste sestavke, ki so bili slu¬
čajno končani, zbral in Matici poslal. Ako bi mi bilo mogoče
pričeto delo ros zvršiti, narasla bi knjiga na najmanj kakih 30
tiskanih pol. Onim gospodom, ki so me podpirali s posojevanjem
knjig, izrekam tu svojo zahvalo.

V Gorici,  dne 6. aprila 1. 1885.

Pisatelj.

1. Viri.

pričujoče delo treba je bilo mnogo virov, ki pa glede
verjetnosti niso vsi jednake vrednosti. Delimo jih lahko
v tri skupine. V prvo spadajo popolnoma zanesljivi in vse
znake pristnosti imajoči viri. V drugo skupino vvrstiti moramo
legende, t. j. vire, v kterih nahajamo mnogo resničnega, a tudi
marsikaj izmišljenega. Zgodovinarjeva naloga je, ločiti pleve od
zrna in le zadnje porabiti za svoje delo. V tretji skupini bi se
nahajali ponarejeni in dvomljivi zgodovinski' dokumenti, ki pa
imajo vkljub temu včasih svojo posebno vrednost.

1. Zanesljivi viri.

K tem virom smemo prištevati precejšnje število raznih listin
devetega stoletja, o kterih hočemo pri priložnosti na dotičnem
mestu kako besedo spregovoriti. Le memogrede naj bo tu rečeno,
da se nahajajo raz ven pristnih tudi ponarejene.

Zanesljiva in verjetna so tudi različna pisma  iz te dobe
razven nekterih. Razume se, da se mora pri pismih in tudi pri
drugih spisih, ki so sicer pristni, vendar pristranski, ozir jemati
na njih pristranost. Za životopis slovanskih apostolov so jako
važna nektera pisma rimskih papežev in drugih imenitnih oseb.

Kar se tiče pisem rimskih papežev  hočemo na tem mestu
spregovoriti nekaj besed o tistih, ktera so našli v zborniku pa¬
peških pisem britanskega muzeja (British Museum) v Londonu.
Izvirni rokopis, na kterem se nahajajo dotična pisma, spisan je
v začetku 12. stoletja in shranjen v imenovanem muzeji pod
št. 8873. — Mr. Edm. Bishop prepisal je pisma za „Monumenta
Germaniae“ in P. Ewald je seznanil učeni svet bolj natanko s
temi spomeniki v knjigi ,,Neues Archiv der Gesellschaft fur iiltere
deutsche Geschichtskunde“, Bd. V, str. 275—414 in 503—596
(Hannover 1880) pod naslovom ,,Die Papstbriefe der britis.chen
Sammlung“. — Kolikor sega vsebina teh pisem v slovansko zgo¬
dovino, razloženo je v Jagičevem Archivu filr slav. Philologie, IV.
str. 707—710, listine same pa sta po Bishopovem prepisu pri¬
občila dr. Fr. Miklošič in dr. Fr. Bački v Starinah jugoslavenske
akademije znanosti i umjetnosti, knj. XII, str. 211'—223, pod na-

l

2

slovom „Movo nadjeni spomenici iz IX. i XI. vieka za panonsko-
moravsku, bugarsku i hrvatsku poviest.“ Za nas največje pomembe
so pisma tiskana pod št. 4., 5., 6., 7. in 14. v navedeni knjigi.
Ta pisma jemljo v misel sv. Metoda in pojasnujejo razmere med
njim in nemškimi škofi. Na podlagi teh pisem spisal je dr. Krek
svojo razpravo v prvem letniku časopisa Kresa (str. 345—354) pod
naslovom „Papeška pisma britanskega museja in sv. Methodij.“

Kazven teh je še precej drugih pisem, ktera opisujejo delo¬
vanje slovanskih apostolov. Vendar jih tu ne . bom navajal, ker
hočem o njih bolj natanko govoriti v posebnem odstavku.

K zanesljivim virom smemo prištevati razne letopise in
kronike.  V njih nahajajo se tu in tam za domačo zgodovino
važne notice, ktere je treba zbrati in porabiti. Za slovensko po-
vestnico devetega stoletja dobimo precej gradiva v Fuldskih, Ein-
hardovih, Alemannskih in še v nekterih drugih letopisih, potem
v mnogih kronikah in životopisih, kakor v Zivotopisu cesarja Lu-
dovika in drugod. Vvrstivši te vire med zanesljive pa še nikakor
ne trdim, da je vse gola resnica, kar stoji v njih; tu in tam je
marsikaj neresničnega, pomanjkljivega in strankarskega.

Za zgodovino Slovencev v devetem stoletji je jako velike
važnosti spis ,,0 spreobrnitvi Bavarcev in Karantan¬
cev" (De conversione Bagoariorum et Carcmtanormn libelluš).
Neznani solnograški duhovnik, ki je 1. 873. ’) spisal ta sestavek,
hotel je dokazati, da spada Pannonija k solnograški nadškofiji in
da je Metodovo delovanje v tej deželi protipostavno vtikanje v
pravice solnograške cerkve. Pisatelj hvalisa in povišuje v tem pri¬
stranskem spisu zasluge solnograškili nadškofov in njih duhovščine,
o Metodu pa govori razžaljivo in mu še celo ne privošči njego¬
vega nadškofovskega naslova.

Spis o spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev bil je že več¬
krat natisnen. Izdali so ga M. Freher  1. 1602. v knjigi „Scrip-
tores rerum Bohemicarum", p. 15 — 20, potem pisatelj knjige
„Naehrichten vom Zustande der Gegenden und Stadt Juvavia",
Salzburg 1784, Anhang, str. 10 i. d., Kopitar  v ,,Glagolita Clo-
zianus", p. LXXII. squ., Wattenbach  v knjigi „Monumenta
Germaniae, Scriptores" (= M. G. S.) 1854, XI, p. 6—15. in
Ginzel,  Geschichte der Slawenapostel Cyrill und Method, 2. Aus-
gabe, Wien, 1861, Anhang, str. 46—57. — Profesor Majciger
(Zgodovina svetih apostolov slovanskih, Cirila in Metoda, 1863,
str. 98 — 103) je ta spis poslovenil. Kar se tiče navedenih izdaj,
oziral sem se 'v prvi vrsti na tekst v Mon. Germ. Script.

Bazven teh je še nekaj drugih manjših zanesljivih zgodo¬
vinskih virov, kterih vendar na tem mestu ne bom našteval.

.- & “ L 6 g o&4er~~~--^—■*'*'

Legenda ni izmišljena basen brez zgodovinskega jedra, temveč
resničen životopis, pesniško ozalšan s popisovanjem pobožnih in
čudežnih dogodb in dejanj kake bogoljubne osebe. V kritični raz¬
pravi treba je ločiti zgodovinske dogodke in izmišljene dostavke.
Pri spisovanji životopisa sv. Cirila in Metoda nam je mogoče po¬
rabiti precejšnje število legend v staroslovenskem, latinskem in
grškem jeziku, izmed kterih so nektere bolj, druge manj zanes¬
ljive. Ne bo odveč, ako se seznanimo z važnejšimi nekoliko na¬
tančneje.

a) Žitje sv. Metoda  (Vita s. Methodii) ali Pannonska

legenda.

Ta v slovensko-ruskem jeziku spisana legenda, ki obravnava
življenje sv. Cirila in Metoda, sega do Metodove smrti in je naj-
brže nastala v dolenji Pannoniji v drugi polovici devetega stoletja.
Miklošič misli, da je bila prvotno spisana v grškem jeziku in da
jo je pozneje nekdo prevel v staroslovenščino 2 ); Rački pa meni,
da je le okrajšani prepis neke druge daljše, v staroslovenskem
jeziku spisane legende. 3 ) Njen pisatelj govori jako spoštljivo o
rimskem papeži in ga smatra za višjega cerkvenega glavarja. Zarad
tega smemo sklepati, da ni bil razkolnik, kakor misli Ginzel 4 ),
ki je to legendo sploh premalo cenil, kar pa ni nikakor čudno,
ker je ni razumel; namesto staroslovenskega teksta imel je pred
seboj le nepopolno latinsko prestavo. Pisatelj te legende bil je
jeden izmed Metodovih učencev in po rodu Slovan, ki .je živel v
drugi polovici devetega stoletja. To nam dokazuje pisatelj sam v
svoji legendi, kjer pravi, da je bil Metod učitelj njemu in njego¬
vemu ljudstvu ter živel v njegovi dobi. 6 ) Isti pisatelj prosi Me¬
toda, da bi se v nebesih spominjal svojih učencev v molitvah in
jih rešil vsake nevarnosti. °) Da je bila ta legenda spisana kmalu
po Metodovi smrti, razvidno je tudi iz tega, da pisatelj nič ne ve
o izgnanji Metodovih učencev 1. 886;  ravno tako mu je neznano
uničenje velikomoravske države.

Legenda pisana je priprosto in njeni dogodki ne nasprotujejo
drugim zanesljivim zgodovinskim virom. Njena verljivost se je še
bolj pomnožila, odkar so nam znana papeška pisma londonskega
muzeja. Nekteri dogodki iz življenja Cirila in Metoda omenjeni
so samo v tej legendi.

Jeden rokopis te legende nahaja se v knjižnici duhovne aka¬
demije v Moskvi in je bil spisan v 16. stoletji. Morebiti se bo
komu čudno zdelo, kako da je prišla pannonska legenda na Rusko,
Znano je, da so bili kmalu po Metodovi smrti njegovi učenci pre¬
gnani iz Pannonije in iz Moravskega ter so šli v Bolgarijo; odtod

— 4 —■

pa se je razširila slovanska liturgija na Rusko in ž njo tudi mnogo
staroslovenskih spomenikov. Porabivši ta rokopis natisnil je legendo
1. 1851. P. J. Safarik v knjigi „Pamatky dfevniho pisemnictvl Jiho-
slovanuv.“ Miklošič jo je nato prestavil v latinščino in Dlimmler
je njegovo prestavo z mnogimi opazkami ponatisnil v Archivu fur
Kunde osterr. Geschichtsqu., XIII, str. 156—163. Po Diimmler-ji
jo je dal natisniti Ginzel (Gesch. der Slawenapostel, Anhang,
str. 20 — 32). Nekaj let pozneje (1865) je Josip Bodjanskij, pora¬
bivši neki rokopis iz 12. ali pa 13. stoletja, izdal to legendo v
knjigi „Ctenija vn imperatorskomn obščestve istorii i drevnostej
rossijskihn pri moskovskomn universitete, Moskva, vol. L, Mate-
rijalyslavjanskija, 1—14.“ Po tej izdaji, primerjavši ob jednem
tudi Šafarikovo, dal je to legendo na svetlo Fr. Miklošič 1. 1870,
pod naslovom „Vita sancti Methodii, russico-slovenice et Jatine. “
Pridejana latinska prestava je mnogo bolj a, kakor tista, ki se na¬
haja v prej imenovanem Archiv-u, oziroma v Ginzelovi knjigi.

b) Zitje sv. Konstantina (Vita s. Constantini).

Ta legenda, pisana v srbsko-slovenskem jeziku, ohranila se
je v mnogih rokopisih; Miklošič jih je naštel 17, izmed kterih
segajo najstarejši v 15. stoletje. 7 ) Pisatelj te legende prizadeval
si je narisati Konstantinovo (Cirilovo) življenje in njegovo delo¬
vanje v Carigradu, med Saraceni, Kozarji, Slovani in v Rimu;
končal je z njegovo smrtjo. Iz legende je razvidno, da je pisatelj
dobro poznal Cirilovo življenje. V celem životopisu ne nahajamo
nikakoršnega nasprotja med grško in rimsko cerkvijo in to je zna¬
menje, da je legenda jako stara. Spisal jo je najbrže Cirilov učenec
Klement, ki je pozneje postal škof v Velici na Bolgarskem. —
Izdali so to legendo med drugimi P. J. Safarik ? ) in 19 let po¬
zneje Miklošič 9 ), zadnji z latinskim prevodom.

c) Translatio s. Clementis (Prenos sv. Klementa) ali
Italska legenda.

Ta v latinskem jeziku spisana legenda nam pripoveduje, kako
je bil Konstantin (Ciril) poslan h Kozarjem in pri tej priložnosti
našel ostanke rimskega papeža Klementa. Pozneje sta prišla Kon¬
stantin in Metod h knezu Rastislavu na Moravsko, kjer sta četiri
in pol leta oznanovala sveto vero. Poklicana v Rim vzela sta
seboj ostanke sv. Klementa. Tu je Konstantin, premenivši svoje
ime v Ciril, zbolel in umrl dne 14. februarja.

Ta legenda, ki jo je Dobrowski 10 ) po njeni domovini, v kteri
je nastala, imenoval ital  s ko,  odlikuje se po svoji nepristranosti.
Najbrže jo je spisal Gauderich ali Gaudentius, škof v mestu „Vel-
letri“, ki je živel za časa slovanskih apostolov in bil navzoč pri
8. občnem cerkvenem zboru 1. 869. Ona obsega o prvem delo-

— 5 —

vanji Cirila in Metoda jako zanesljive vesti, ktere je dotični pi¬
satelj prej ko ne slišal iz njunih ust, ko sta bila v Italiji. Ako
kontroliramo to legendo z listinami in drugimi viri, kteri imajo
res pravo zgodovinsko vrednost, vidimo, da se popolnoma vjema
ž njimi.

To legendo natisnili so 1. 1668. bratje Bollandisti v „Acta
Sanctorum." k 9. marcu, tom. II, p. 19—21., porabivši rokopis
učenega Duchesne-a pod naslovom: „lncipit translatio corporis

S. Clementis Martyris et Pontificis.“ — Natisnena je tudi v Gin-
zelovi knjigi „Gesch. d. Slawenapostel, Anhang, str. 5 — 11.

d) Moravska legenda.

Ta legenda je po mislih Dobrowskega n ) nastala na Mo¬
ravskem v 14. stoletji, ko so začeli dne 9. marca obhajati praznik
sv. Cirila in Metoda. Pisatelj te legende združil je branje o sv.
Cirilu in Metodu, ktero je našel v svojem moravskem brevirji, z
Italsko legendo in tako je nastala Moravska legenda. Pri tem
delu prepisal je včasih iste besede in stavke, ktere je našel v
svojih virih, včasih jih pa zamenjal z drugimi izrazi; kar se mu
je zdelo preobširno, je skrajšal in nasprotno je dostikrat nado¬
mestil kratek stavek z obširno periodo, v ktero je tu ali tam vplel
svoje lastne misli in nazore. 12 ) Pisatelj je hotel s svojim spisom
pokazati rojakom, da sta Ciril in Metod spreobrnila moravski narod
in da sta ona dva prava apostola in patrona njih dežele.

To legendo dali so najprej (1. 1668.) na svetlo Bollandisti v
„Acta Sanctorum“ k mesecu marcu, tom II., p. 22 squ., porabivši
neki pasional iz samostana Blaubeurn-a blizo Ulma, kterega je
spisal 1. 1480. Jarnej Kraffe. Po Bollandistih dal jo je natisniti
Schlozer v svojem Nestorji (III, 154). Pozneje jo je Dobrowsky
popravil po mnogo starejših rokopisih, ktere je našel v Pragi in
Olomuci ter jo 1. 1826. natisnil v svoji knjigi „Mahrische Legende
tun Cyrill und Method“. Tudi Ginzel jo ima v svoji knjigi „Gesch.
d. Slawenapostel, Anhang, str. 12—18“.

e) Češka legenda (Legenda bohemica).

Ta legenda je začetek v latinščini pisane legende sv. Ljud¬
mile in se nahaja v nekem rokopisu javne knjižnice v Pragi. Do-
browsky 1S ) misli, da sega njen začetek čez polovico 14. stoletja.
Ta kratka legenda ima precej napak in nobene posebne važnosti.
Natisnili so jo Bollandisti v „Acta Sanctorum“ k 16. septembru,
potem J. D(obrowsky) v knjigi „Kritische Versuche 11 , str. 70 i. d.,
in Ginzel, Gescli. der Slawenapostel, Anhang, str. 19 i. d.

6

f) Bolgarska legenda ali Životopis sv. Klementa
(Vita s. Clementis).

Ker je bil Klement, bolgarski škof v Velici, Metodov učenec,
opisuje se v tej legendi najprej (v prvih sedmih poglavjih) živ¬
ljenje sv. Cirila in Metoda, vendar popolnoma z bolgarskega sta¬
lišča; zato se tudi legenda imenuje bolgarska.  V njej se pripove¬
duje v grškem  jeziku, v kterem je ta životopis spisan, da je sveti
Duh pomagal Cirilu in Metodu izumiti slovenske pismenke. Pre¬
stavila sta potem sveto pismo iz grškega v bolgarski jezik. Metod
je krstil bolgarskega kneza Borisa in si veliko prizadeval zatreti
zmoto, ki je prišla od Frankov k Bolgarom, namreč da sv. Duh
ne izhaja samo od Očeta, temveč tudi od Sina. Velike važnosti ta
legenda nima in tudi glede verljivosti ni posebno zanesljiva.

Sestavil je ta životopis prej ko ne kak Klementov učenec,
ki je bil njegov sovrstnik (prim. pogl. 18.) in po rodu Bolgar
(prim. pogl. 28.). Ker je Klement umrl 1. 916., nastal je ta spis
brez dvoma že v 10. stoletji. Gotovo pa ga ni sestavil razkolniški
nadškof bolgarski Theophylakt, akoravno dotični rokopis njemu
pripisuje to delo, kajti ta je bil po rodu Grk iz Carigrada in je
umrl še le 1. 1107.

Ta životopis je izdal Miklošič (Vita s. Clementis, episcopi
Bulgarorum, graece, Vindobonae 1847).

g) Kratka bolgarska legenda
spisana v staroslovenščini.

Ta legenda nam pripoveduje, da sta bila Ciril in Metod pri
Saracenih in Kozarjih, potem sta prišla na Moravsko in odtod v
Rim, kjer je Ciril umrl. Nadškof Metod prišel je pozneje na Mo¬
ravsko in tu umrl.

Natisnil je to legendo Konstantin Kalajdovič v svoji knjigi
„Joan Exarch Bolgarskij“ (str. 90.), porabivši neki rokopis na per-
gamenu iz 13. stoletja. Dobrowsky u ) ponatisnil jo je z latinico s
Dummler misli, da je ta legenda ekscerpt iz Pannonske legende. I6 )

h) Nestorjeva kronika.

Morebiti bo kdo oporekal, da sem vvrstil Nestorjevo kroniko
med legende. Vendar nimam pred očmi cele kronike, temveč samo
20. poglavje, ktero nam v kratkih potezah po načinu drugih legend
nekaj malega pripoveduje iz življenja sv. Cirila in Metoda. Nestor,
kijevski menih, ki je baje umrl v 2. desetletji 12. stoletja, za¬
pustil je kroniko mesta Kijeva ter v njej popisal zgodovino tega
mesta in cele Rusije od najstarejših časov pa do svoje dobef Njegov
jezik, v kterem je pisal svojo kroniko, zamore se imenovati rusko-
slovenski. Kar se tiče citatov, vzel sem jih iz Miklošičeve izdaje
„Chronica Nestoris, textum russico-slovenicum, Vindobona 1860,“

Lahko hi naštel še nektere druge zgodovinske vire. Ker so
pa deloma v primeri z opisanimi jako pozno nastali in nimajo za
pričujoče delo nobene posebne važnosti, zato ne bom na tem mestu
o njih govoril.

3. Ponarejeni viri.

Iz srednjega veka ohranilo se nam je precej veliko doku¬
mentov, ki imajo le relativno zgodovinsko vrednost. K njim pri¬
števamo v prvi vrsti ponarejene vire, n. pr. ponarejene listine,
pisma itd. Vnanji ali pa notranji znaki, včasih pa oboji, pričajo
o nepristnosti tacih virov. Pri nekterih drugih se nepristnost ne
more tako lahko dokazati, vendar se nam iz raznih razlogov ne
zde zanesljivi, temveč sumljivi in dvomljivi. Vseh teh virov tu ne
bom našteval, pač pa hočem pri priložnosti čitatelja nanje opozoriti.

4. Dodatek k virom. 10 )

Št. 1. O kolu  1. 869.

Papež Hadrijan (II.) piše Rastislavu, Svetopolku in Kocelu 17 )
(„fe Rastislavu i Svjatopulzku i Kocblju“),  da je Bog vzbudil njih
srca in jim pokazal, da ne zadostuje služiti mu samo z vero, tem¬
več tudi z blagimi deli. Obrnili so se ti do rimskega stola in do
blagovernega cesarja Mihajla ter prosili učiteljev. Cesar jim je po¬
slal filozofa Konstantina in njegovega brata, ktera sta, uvidevši,
da spadajo njih pokrajine k apostolskemu stolu, ravnala se po
kanoničnih postavah, prišla v Rim in prinesla seboj svetine sv..
Klementa. ne tvkvmo bo u šego svjatitelbskago stola pro-

siste učitelja, m i u blagoverbnago cesarja Mihaila, da posda vanvb
blazenago filosofa Kostjantina i svbratvmb, do ideže mg ne dospe -
horm. ona že, uvedemsa apostolbshago stola dostojasta vaša strang,
hrome kanona ne stvoriste ničbsoše, m kb namv pridoste, svjatago
Klimenta mošti nesušte. 11 )  Papež piše dalje, da je bil tega jako
vesel in da je Metoda, jako razumnega in pravovernega moža,
izpitavši in posvetivši ga ž njegovimi učenci vred, poslal v po¬
krajine, po kterih so vladali Rastislav, Svetopolk in Kocel, da bi
jim, kakor so prosili, razlagal knjige v njihovem jeziku ter jih
podučeval o sveti maši, krstu in sploh o božji službi, kakor je
že začel delati filozof Konstantin. Tudi naj drugi to store, ako
znajo dobro in prav razlagati božje zapovedi. Samo jeden običaj
treba je imeti pred očmi, da se pri maši čita apostolsko dejanje
in evangelij najprej latinski in potem slovenski. ( „my že, trbgubu
radostb priimzše, umgslihomz, ispgtamše, poszlati Methodija, svja-

štbše i sz ucenihj, sgnu še našega, na str ang vaša, muza še szvbr-
šena razumbmb i pravoverbna, da by učitz, jakoše jeste prosili,
szkazaja kznigg bz jazgkz vašb , po vbsemu cbrkvbnomu činu ispzlznb,
i sz svjatoju mzšeju, rekzše sz slušbboju, i krbštenijemb, jakoše jestb
filosofz nacalz Kostjantinz bošijeju blagodatbju i za molitvg svjatago
Klimenta. tako še ašte inz kzto vzzmošetb dostojno i pravoverbno
szkazati, svjato i blagoslovleno bogzrnb i nami i vbseju kaiholikijeju
i apostolbskcju cbrkvbju budi, da bgste udobb zapovedi bošija nangkli.
sb še jedinz hraniti obgcaj, da na mbši pbrveje cbtutb apostolb i
evangelije rimbskg, tace slovenbskg. . . .“)  Ako bi kdo izmed on-
dotnih učiteljev (Metodu in njegovim učencem) očital, da ne uče
istine in grajal slovensko pisane knjige, naj se ne izobči, temuč
izroče naj ga cerkveni sodniji, dokler se ne poboljša. („ . . . ašte
še kzto otz szbbrangihz vamz ucitelb i češjuštihz sluhij i otz isting
otvraštajuštihz na bljadi nacbneth dbrznuvz inako razvraštati vy,
gadja knigg jazgka vašego. da ne budetb otzlucenz, nz tzkzmo bz
sudz danz cbrkvi, do nbde sja ispravitb.“)  1S )

Safarik  P. J., Pamatky drevniho pisemnictvl Jihoslovanuv,
Život sv. Metbodia, str. 5. — Miklosich,  Vita s. Methodii, p.
15, c. 8. —- Rački,  Viek i djelovanje, str. 241—243. — Fe¬
konja  A., Razširjava kristjanstva med Slovenci (Letopis Matice
slovenske za 1. 1884., str. 151).

Št. 2. 872, dne 14. dec.  — 873, dne 14. maja.  19 )

a) Papež Ivan VIII. piše (jakinskemu) škofu Pavlu, svojemu
legatu v Germaniji in Pannoniji ter mu ukaže, braniti pri kralji
Ludoviku pravice rimske stolice glede pannonske škofije, ktera je
bila nekdaj odvisna od rimske cerkve, a pozneje jo je od nje od¬
trgal sovražni meč. („Ipse nosti, o gloriosissime rex  (namreč Lu-
dovik Nemški), quod Pannonica diocesis apostolice sedi sit subieda,
licet bellica clades eam ad tempus ob illa subtraxerit et gladius ad
horam hostilis subduzerit. Verum reddita aecclesiis pace reddi de-
buernnt et iura, que cum pace reddita tirannicus unicuigue furor
ademerat.“

b) Ne samo po Italiji in zapadnih deželah, temveč tudi po
celi Illyriji posvečevali, ordinirali in urejevali so že od nekdaj
rimski papeži, kakor pričujejo nekteri registri, sinodini zapiski in
marsikteri spomeniki tam postavljenih cerkva. („Non solmi inter
Italiam, ac terras Hesperiae, verum etiam inter totius Illgrici fines
consecrationes, ordinationes et dispositiones apostolica sedes patrare
antiguitus consitevit, sicut nonnulla regestra et conscriptiones sinodales,
atque ipsarum quoque plurima ecclesiarum in Jus positarum demon¬
strant monimenta. u

c) Kar se tiče zastarenja pravic, določeno je pri kristijanih
neko število let (po kterih nehajo stare pravice), kjer so pa pre-

— 9 —

nehale cerkvene pravice zarad grozovitosti poganov, tam se o za-
starenji ne more govoriti, ako bi še toliko let preteklo. ( „Si de
annorum numero forte causatur, sciat Ludovicus rex, quia inter
Cliristianos et eos, qui sunt unius fidei, numerus certus affizus est.
Ceterum ubi paganorum et incredulorum furor in causa est, quanta
libet praetereant tempora, iuri non praeiudicant, aecclesiarum.“)

d) Tudi je dobil škof Pavel od papeža ukaz, reči (solnogra-
škemu nadškofu) Adalvinu in (pasovskemu škofu) Hermanricliu,
da morata Metodu, ki trpi že tri leta pred njuno silo, prepustiti
njegovo stolico in ne misliti na sodnijsko preiskavo glede pristoj¬
nosti njegove škofije. Prej mora po cerkvenih postavah dobiti nazaj
svoje dostojanstvo in ko je že poldrugo leto užival svoje, vnovič
dobljene pravice, potem naj še le pride vsa zadeva pred sodnijo.
Ako bi Adalvin in Hermanrich zahtevala (takoj) sodnijsko prei¬
skavo proti škofu Metodu, reče naj jima, da sta brez postavne sodbe
obsodila od apostolskega sedeža postavljenega škofa, vrgla ga v
ječo, bila s pestmi, zabranila mu opravljati božjo službo, imela ga
tri leta vjetega in vendar ves ta čas nadlegovala apostolski sedež
z mnogobrojnimi poslanci in pismi; da nista vredna priti k sod¬
niji, ker hočeta vse le za hrbtom doseči in ker si sama brez pa¬
peževega dovoljenja lastita sodnijske pravice; da se jima za toliko
časa prepove opravljati božjo službo, kolikor časa sta ona dva to
zabranila pri Metodu, in da naj ta tako dolgo uživa brez ovir po¬
deljeno mu škofovsko oblast, kolikor časa sta ga ona dva imela
vjetega; potem še le naj bi prišla, ako imata kaj proti njemu,
pred apostolski sedež, kjer bi bili obe stranki zaslišani in sojeni.
Ker bi se pa tožba vršila med nadškofi, smel bi jih le patrijarh
soditi. („Egoquidem ad sedem eius, qui per  tre s vim pertulit annos,
recipiendam, non ad iudicium super diocesim destinatus sum sub-
eundum. Et certe secundum decretalia instituta prius eum reinve-
stiri convenit (ministerio) episcopi, et postmodum ad racionem ad-
duci, ut scilicet vestitus iuribus per annum et dimidium resumptis
ad diffiniendam causam suam accedat.“ Porro si Aluinus  (Adalvin)
cum Hermerico  (Hermanrich) iudicium cum episcopo nostro Metho-
dio inire voluerit, dic  (škof Pavel) ad eos: Vos sine canonica sen-
tentia dampnastis episcopum ab apostolica sede missum carceri man-
cipantes et colaphis affligentes et a sacro ministerio separantes et a sede
tribus annis pellentes , apostolicam sedem per ipsum  triennium
plurimis missis et epistolis proclamantem . . . “)

e) . V svojih instrukcijah veleva papež škofu Pavlu in Metodu,
da bi šla k Svetopolku. („Ne suscipias occasionern excusationis pro-
hibentem te vel fratrem nostrum Methodium transire ad Snente-
pulcum . . . “)

Ulomki tega pisma ohranili so se v rokopisih v Londonu,
na Dunaji in v Rimu. Največji kos pisma nahaja se v Londonu
v rokopisu britanskega muzeja iz 12. stoletja, št. 8873. in sicer

— 10 -

oni deli, ki so zgorej omenjeni pod a, c, d  in e.  Te dele natis¬
nila sta Miklošič in Rački v Starinah jugoslav. akad. XII, str. 213,
br. 5. — Ulomka pod h)  in c)  nahajata se v rokopisih iz 15. sto¬
letja na Dunaji (Cod. Bibl. Caes. 2186), kar je prepisal Wat,ten-
bach (Beitrage zur christl. Kirche in Mahren, 48), in v Rimu v
vatikanski knjižnici (Cod. Chart. 4886), kar je dal na svetlo Rački
(Viek i djelovanje, op. cit., str. 293). — Glej tudi Man si, Sacro-
rom eonciliorum nova et amplissima collectio, tom. XVII, p. 264.

— Jaffe,  Regesta pontif. Roman., Berlin 1851, p. 262, n. 2248.

— Ginzel,  Gesch. d Slawenapostel, op. cit. str. 60, op. — itd.

Št. 3. 872, dne 14. dec.  — 873, dne 14. maja 2 ")

(Papež Ivan VIII.) piše (solnograškemu) nadškofu Adalvinu
(„Aluino arcliiepiscopo)  ter mn veleva potruditi se, da dobi Metod
nazaj svojo stolico, ktero je zgubil vsled njegovega postopanja.
(„Ne mireris, quia diximus, te agente sedem a fratre nostro Metho-
dio recipiendam, quia profecto dignum est, ut tu, qui fuisti eius
audor deiectionis, sis officii commissi causa receptionis.“)

Rokopis britanskega muzeja iz 12. veka, br. 8873. — Sta¬
rine jugoslav. akad., XII, str. 213, br. 4. —

Št. 4. 872, dne 14. dec. — september  873. 31 )

Papež Ivan VIII. piše (freisinškemu) škofu Annonu ter mu
očita, da njegova predrznost in prevzetnost ne presegate samo obla¬
kov, temveč celo nebesa, ker si je lastil pravice rimske stolice
ter si upal kakor kak patrijarh soditi od apostolske stolice med
narode poslanega nadškofa Metoda, dobivši ga bolj samosilsko,
kakor pa postavno v svoje roke. Njegove prošnje, da bi ga po
cerkvenih postavah sodila rimska stolica, ni uslišal, pač pa ga
obsodil s svojimi pajdaši in tovariši, vrgel v ječo in mu zabranil
obhajati božjo službo. 0 Metodovem preganjanji ni nič poročal v
Rim, da še celo, ko je bil v Rimu poprašan, ako ga pozna, lagal je,
akoravno je sam prouzročil vse krivice, ktere so mu napravili nje¬
govi ljudje. Zarad tacega počenjanja pride naj takoj v Rim, da
se opraviči; tudi ne sme od meseca septembra naprej tako dolgo
deliti in prejemati zakramentov, dokler ne poravna svoje trmo¬
glavosti s pokorščino. („Audacia trn, et presumptio non solum nubes
sed et ipsos celos transcendit. Usurpasti enim tibi vices apostolice Sediš
et quasi patriarclia de archiepiscopo tibi iudicium vindicnsti ; immo
quod est gravius, fratrem tuurn  Methodium archiepiscopum,
legatione apostolice sedis ad gentes fungentem, tgrannice magis ■ quam
canonice tradans, nec presbiterorum , qui penes te reperti sunt, iudi-
casti dignum consensu, quod nonnisi in contumeliam sedis apostolice
perpetrasti. Quin etiam petente Mo, sacris canonibus edocentibus,

tl —

ipsius sancte (Romanae) sedis iudicium concedi minime permisisti;
sed in eum c,um sequacibus tui.s et snciis quasi sententiam protulisti,
(et) a divinis celebrandis officiis Murn sequestrans car ceri manci-
pasti. Insuper et cum proprium sancti Petri hominem esse te diceres,
ut patrimonii in Germania siti curam gereres, istim fratris et coe-
piscopi, quin potius et missi nostri, de quo nobis maiore cura debe-
batur, vincula et insecutiones non solum id fidelis minime nuncinsti,
sed Rome, (cum) super eo interogareris a nostris, te illum nosse men-
tiendo negasti, cum cunctarum afflictionum šibi a vestratibus illa-
tarmn ipse incentor, ipse instigator, immo ipse fueris auctor. De
quibus omnibus, nisi acleo fuerit eiusdem venerandi episcopi conditio
sana effeda, id ipse possit omnem suam oblivioni propter deum in-
iuriam tradere, Romam rationem redditurus indifferenter accurre.
Alioquin post mtnsem Septembrium tamdiu cummunicandi nullam
liabeas omnino licentiam, quamdiu non obediendo tuam erga nos osten-
deris pertinaciam .“)

Rokopis britanskega muzeja iz 12. stoletja, št. 8873. — Sta¬
rine, op. cit. XII, str. 215, št. 7. —

Št. 5. 872, dne 14. dec. — septemb.  873. 22 )

Papež VIII. piše (pasovskemu) škofu Hermanrichu (Henurico
episcopo 11 )  ter mu očita njegovo grozovitost in surovost, ker je
ravnal z nadškofom Metodom tako, kakor s kakim vjetnikom, imel
ga dalj časa pod prostim nebom na mrazu in dežji, odstranil ga
od voditeljstva izročene mu cerkve ter ga hotel, ko so ga pri¬
vlekli k škofovskemu zborovanju, pretepsti s konjskim bičem, ako
bi mu ne bili drugi tega branili. Kar je še storil, noče dalje pre¬
iskovati. Začasno mu prepove opravljati božjo službo in občevati
z drugimi duhovniki. Veleva mu priti v Rim s škofom Pavlom
in Metodom, da ga s tem vred zasliši, ker drugače bi ga zadela
pravična kazen zarad njegovega postopanja. („Ad deflendam pra-
vitatem tuam nonnisi fontem lacriinarum id propheta Jeremias suf-
fcere credimus. Cuius enim ut non dicamus episcopi, secularis cuius,
quin immo tgranni, seviciam temeritas tua non excessit, vel bestialem
feritatem non transcendit ? fratrem et coepiscopum nostrum Metho-
dium carceralibus penis afficiens et sub divo diutius acerrima hiemis
et nimborum immanitate castigans atque ob ecclesiae šibi commisse
regimine subtrahens, et adeo in insaniam veniens, id in episcoporum
consilium tractum equino flagello percuteres, nisi prohibe^etur ab aliis.
Sunt, rogo, h ec episcopi, cuius nimirum dignitas, si excesserit, ma-
iora constituit crimina ? O episcopum episcopo talna inferentem , et
ad hoc apostolicae sedis manu sacrato et (e) latere destinato! Nolu-
mus tamen nune exagitare quae gesseris, ne cogamur indifferenter pro-
mulgare, quod convenit. Verum dei omnipotentis et beatorum prin-
cipum apostolorum Petri et Pauli atque wMrae  . piediocritatis meto-

— 12  —

ritate interim communione Christi misteriorum et consacerdotum tuo-
rum (te) privamus; et nisi cum presenti Paulo venerabili episcopo
vel cum eodem sanctissimo fratre nostro Methodio Romani, cum ipso
audiendus, occurreris, mn deerit iusta dampnatio, ubi tališ d tanta
fuerit inventa presumptio; nec pondus apostolice sed is audoritatis
frustrabitur, ubi tam gravis moliš pravitatum immensitas conproba-
bitur. “)

Bokopis britanskega museja iz 12. veka, št. 8873. — Sta¬
rine op. cit. XII. str. 214, št. 6. —• Kres, I, 1881, str. 348.

Št. 6. Okolu  1. 873.

Papež Ivan VIII. piše kralju Ludoviku (Nemškemu) trdeč, da
je pannonska škofija po raznih privilegijah že davno prišla v last
apostolskemu sedežu, kar pričajo sinodini sklepi in zgodovinski
spisi, a zarad oviranja sovražnih trum niso mogli prejšnji papeži
dolgo časa tjekaj pošiljati škofov, tako da so nekteri že začeli
dvomiti o pravicah rimske cerkve do Pannonije. Vendar privilegij
rimske cerkve ne more skrčiti noben čas, nobena državna razde¬
litev jim ne more biti na škodo in glede zastarenja ne izgube
svoje veljave niti v sto letih. („Pannonicam dioecesim ab olim apo-
stolicae sedis fuisse privilegiis deputatom  ....  Hoc enim sinodalia
gesta indicant, kistoriae conscriptae demonstrant. Veram quia qui-
busdam hostilium turbationum simultatibus impedientibus illuc ab
apostolica sede non est diu ex more directus Antistes, hoc apud igna-
ros venit in dubium. Nemo autem de annorum numero resultandi
sumat fomentum ; qua sandae Romanae, cui deo audore servimus,

ecclesiae privilegia, . nullis temporibus angustantur, nullis

regnorum partitionibus paeiudicantur: sed et venerandae romanae
leges divinitus per ora priorum principum promulgatae, rerum eius
praescriptionem non nisi per centum annos admittunt.“)  aa )

Krajši rokopis iz 12. stoletja nahaja se v kapitelskem arkivu
v Olomuci, št. 205, fol. 67, kterega je ponatisnil Wattenbach,
(Beitrage, op. cit, str. 49). •— Obširnejši rokopis ima vatikanska
knjižnica v Bimu, št. 4S86, fol. 102., kterega je porabil Bački
(Viek i djelovanje, op. cit., str. 294, op. 1.) — Prim. Jaffe  , Beg.
pont. Bom. p. 261, n. 2247. z letnico „c. 874.“

Št. 7. Okolu  1. 873. 24 )

Papež Ivan VIII. piše „grofu“ Kocelu in pravi, da morajo
tisti ljudje, ki so, zapustivši svoje še živeče žene, oženili se z
drugimi, biti tako dolgo izobčeni, dokler ne store, odstranivši svoje
soproge iz drugega zakona, pokore in ne sprejmejo svojih žena iz
prvega zakona. Papež pravi, da se je ta zakonska razvada ohra-

— 13  —

nila iz poganskih časov. („Joannes VIII. papa Cozili comiti de Kis,
qui uxores suas dimiserint, vel ad alias , illis viventibus , migraverint.  —
„ Porro eos, qui uxores suas demiserint, vel illis ad alias viventibus mi¬
graverint nupcias, tam diu cum consentaneis eorum excommunicamus,
quousque posterioribus remotis priores penitendo receperint. Sicut enim
nupciae a Deo, ita divortium a diabolo est, teste s. Augustino, reper-
tum. Praecipm cum haec pessima consuetudo ex paganorum more
remanserit, quorum in talibus non alius, nisi ipse diabolus erat ma¬
gister et auctor.“)

Rokopis se nahaja v kapitelskem arkivu v Olomuci, št. 205.

— Bo c z ek, Codex diplom. Morav. I, 36. — Erben,  Regesta
Bohem. p. 15. — - Wattenbach,  Beitrage zur christ. Kirche,
str. 49. — Ginzel,  Gesch d. Slawenapostel, Anhang. str. 57, št. 2,

— Rački’  Viek i djelovanje, str. 296, op. 2. — J affe,  Reg.
pont. Rom. str. 290, št. 2592.

Št. 8. 875, dne 1. aprila.

Anastasij, knjižničar rimske cerkve, piše kralju Karolu (Ple-
šoglavcu) in pravi, da je modroslovec Konstantin, velik mož in
učitelj apostolske stolice, ki je prinesel za časa papeža Hadrijana
(II.) ostanke sv. Klementa v Rim, priporočal spise Dionysija (Are-
opagita) ter rekel, da so dobro orožje proti krivovercem („l)eni-
que vir magnus et apostolicae sedis praeceptor Constantinus Philoso-
phus , qri Romam sub venerabilis memoriae Adriano juniori papa
veniens, s. Clementis corpus sedi suae restituit

„Kalend. Aprilis. Indictione VIII.“

Wattenbach,  Beitrage, op. cit. str. 14, — Ginzel,  Gesch.
d. Slawenapostel, Anhang, str. 44, št. 2.

Št. 9 Okolu  875.

Papež Ivan VIII. piše kralju Karlmanu, da naj bo Metodu,
posvečenemu od apostolskega sedeža, svobodno zvrševati njegova
škofovska opravila po pannonski škofiji, ktero so papeži vnovič
dobili in prenovili. („Reddito ac restituto nobis Pannoniensium epi-
scopatu, liceat fratri nostro Methodio, qui Ulic a sede apostolica or-
dinatus est, secundum priscam consuetudinem Ubere, quae sunt epi-
scopi g er ere.“

Ulomek nahaja se v rokopisu bibl. vatik. št. 4886 — Bo-
czek,  Cod. dipl. et epist. Mor. I, p. 36. — Erben,  Reg. dipl.
nec non epist. Boh. I, p. 16. — Jaffe,  Reg. pont. Rom. p. 263,
n. 2258. — Ginzel,  Gesch. d. Slawenapostel (1861), Anhang,
str. 57, št. 1. — Rački,  Viek i djelovanje, str. 298, št. 2.—

St. 10. 879, dne 14. junija.

Papež Ivan (VIII.) piše pannonskemu nadškofu Metodu („re-
vereiitissimo Methodio archiepiscopo Pannoniensis ecclesiae“),  da je
slišal, da ta izročenega mu ljudstva ne uči tako, kakor veleva sveta
rimska cerkev. Ukaže mu priti brez odloga v Rim, da izve iz
njegovih ust, ako li res veruje in uči tako, kakor je obetal ustno
in pismeno rimski stolici, in da v istini spozna njegov nauk. Tudi
je slišal, da poje mašo v barbarskem, t. j. v slovenskem  jeziku.
Ze po jakinskem škofu Pavlu poslal mu je pismo z ukazom, ne ma¬
ševati v tem jeziku, temveč v latinskem ali pa v grškem, v kterih
opravlja sveta cerkev božjo službo po vseh krajih in pri vseh na¬
rodih ; le pri pridigah in pri podučevanji ljudstva poslužuje naj se
narodovega jezika. audivimus, quod non ea, que sancta Ro¬

mana ecclesia ab ipso apostolorum principe didicit, et cottidie pre¬
dirat, tu docendo doceas, et ipsum populum in errorem mittas.
Unde his apostolatus nostri litteris tibi iubemus, ut , omni occasione
postposita, ad nos de presenti venire procures, ut ex ore tuo audia-
mus, et cognoscamus , utrum sic teneas, et sic prediees, sicut verbis,
ac litteris te sancte romane ecclesie credere promisisti, ant non, ve-
raciter cognoscamus dodrinam tuam. Audivimus et iam, quod missas
cantesin barbara, hoc estin  sclavina lingua.  Unde iam litteris no-
stris per Paulum episcopum Anconitanum tibi directis prohibuimus, ne
in ea lingua sacra missarum solempnia celebrares, sed vel in latina , vel
in greca lingua, sicut ecclesia Del toto terrarum orbe diffusa, et in
omnibus gentibus dilatata cantat; predicare vero, aut sermonem in
popido facere tibi licet, . . . .“)

„Data XVIII. Kalendas Julii. Indictione XII.  “ 26 )

Regest v vatikanskem arkivu, op. 202, p. 77.- Valvasor

Ehre des H. Krain, 2. Aull., II. Bd., str. 408, — Mansi,  Concil.
coli., XVII, p. 133. — Boczek,  Cod. dipl. Morav. I, 39.— Erben,
Reg. dipl. I, 17. —- Ginzel,  Gesch. d. Slawenapostel, Anhang 58,
št. 3. — Jaffe,  Reg. pont. Rom. 281, št. 2487. — Rački,  Viek
i djelovanje, str. 321, op. 2. —

Št. 11. 879, dne 14. junija.

Papež Ivan (VIII.) piše Svetopolku (knezu) moravskemu
(y,Zuuentapu de Maraund“)  ter ga glede njegovega dvoma o veri
opominja, da naj to veruje, kar uči sveta rimska cerkev. Ako bi
njegov škof (Metod) ali kak duhovnik začel drugače podučevati,
morali bi vsi jednoglasno odbacniti krivi nauk in se ravnati po
izročilu apostolskega sedeža. Jako se čudi temu, kar je slišal o
njegovem nadškofu Metodu, da namreč ne podučuje tako, kakor je
ustno in pismeno obetal apostolski stolici; zato mu tudi ukazuje
priti brez odloga v Rim, da sliši resnico iz njegovih ust. („ . . .

15  —

Quod autem, sicut Johanne preshytero vestro, quem nobis misistis,
referente didicimus , in reda fide dubitetis , monemus dilectionem ve¬
drom, ut sic teneatis, sicut sancta Romana ecclesia ab ipso apostolovim

principe didicit, termit, et usque in finem secali tenebit . Si autem

aliquis robiš, vel episcopus vester vel quilibet sacerdos aliter adnundiare,
ant predicare presumpserit , zelo Dei accensi omnes uno animo unaque
voluntate dodrinam falsam abiicite, stantes et tenentes traditionem
sedis apostolice. Quia vero audivimus, quia Methodius vester archie-
piscopus ab antecessore nostro Adriano scilicet papa ordinatus, vobis-
que directus, aliter doceat, quam coram sede apostolica se credere
verbis et litteris professus est, valde miramur. Tamen propter hoc
direximus illi, ut absque omni occasione ad nos venire procurd, qua-
tenus ex ore eius audiamus, utrmn sic teneat et creclat, sicut promisit,
ant non.“

„Data XVIII. Iialendas Julii. Indicitione XII.“

Regest v vatikanskem arkivu, ep. 201, p. 77. — Mansi,
Cone. coli. XVII, p. 132. — Boczek,  Cod. dipl. Mor. I, 40. —
Erben,  Reg. dipl. I, 16. ■— Ginzel  op. cit. str. 59, št. 4. —Jaffe,
Reg. pont. Roni str. 281, št. 2486. —Rački,  Viek i djelovanje
str. 322, op. 1.

Št. 12. 879, dne 19. novembra.

Papež Ivan (VIII ) piše (solnograškemu) nadškofu Theotmaru
ter mu veleva priti v Rim, kakor je pismeno naznanil kralj Karl¬
inam Pričakujoč vsak dan njegov prihod čudi se, da tako dolgo
odlaša. Opominja ga, na vsak način podvizati svoj prihod, da bo
zamogel ž njim urediti nektere za sveto cerkev koristne zadeve.

(„ . qnatenus una vobiseum ea, quae sandae Dei ecclesiae utilia

suni, prout necesse fuerit, pariter ordinare valeamusJ)

„Data XIII. Iialendas Decembris. Indidione XIII  “
(Kleinmayrn), Nachrichten vom Zustande der Gegenden und
Stadt Juvavia  (Salzburg, 1784), Anhang, p. 103, n. 44. —Mansi,
XVII, p. 174. — Jaffe,  Reg. pont. Rom. str. 285, št, 2527.

Št. 13. 880, meseca junija.

Papež Ivan (VIII.) piše „grofu“ Svetopolku („Sfentupulclio
glorioso comiti“) : „ Tvoji marljivosti hočemo povedati, da smo spo¬
znali iz govora svojega sobrata Metoda, jako častivrednega nad¬
škofa svete moravske cerkve (Methodio reverentissimo archiepiscopo
sande ecclesie Marahensis),  ko je prišel s tvojim fevdnikom Zemi-
žiznom („una cum Semisisno, fideli. tuo“)  do vrat svetih apostolov
Petra in Pavla ter do naše papeževske navzočnosti, resničnost tvoje
udanosti in naklonjenost vsega tvojega ljudstva do apostolskega

16

sedeža in do naše očetovske oblasti- Izvolil si, navdihnen po božji
milosti, s svojimi plemenitimi fevdniki in z vsem ljudstvom svoje
dežele, prezirajoč druge kneze tega sveta, blaženega Petra, prvega
izmed apostolov in njegovega namestnika za varuha, pomočnika v
vseh nadlogah in branitelja ter želiš z upognenim vratom kot naj¬
bolj udan sin z Gospodovo pomočjo ostati do konca pod njegovo

in njegovega namestnika obrambo. („. beatum Petrum apo-

stolici ordinis principem vicariumgue illius habere patronum et in
omnibus adiutorem ac defensorem paritev cum nobilibus viris fde-
libus tuis et cum mini populo terrae tuae amore fidelissimo ele-
gisti . ..  Za tako veliko zvestobo in udanost tvojo in tvojega
ljudstva objamemo te v neizmerni ljubezni, kakor da bi bil jedini
sin, z razprostrtima rokama našega apostolstva, sprejmemo te z
vsemi tvojimi fevdniki kakor izročene nam ovce Gospodove v na¬
ročje našega očetovstva, želimo te milostljivo hraniti z živežem
življenja in trudimo se, priporočiti te s svojimi neprestanimi pro¬
šnjami vsegamogočnemu Gospodu, da bi po zaslužljivih prošnjah sve¬
tih apostolov na tem svetu premagal vse nasprotnike in se poznej
veselil v nebeškem kraljestvu s Kristusom Bogom našim. Vprašali
smo v zboru svojih bratov škofov vašega častivrednega nadškofa
Metoda, ako ima tako vero in jo tako poje, kakor veleva sveta
rimska cerkev in kakor so jo sveti očaki v šesterih svetih občnih
zborih po evangelskih besedah Kristusa našega Boga objavili in nam
izročili. On pa je pritrdil, da veruje in poje po evangelskem nauku,
kakor uči sveta rimska cerkev in kakor so razglasili očaki. Našli smo
ga v vseh cerkvenih naukih pravovernega in cerkvenemu prospehu
prijaznega. ( „lgitur hunc Methodium, venerabilem archiepiscopum ve-
strum, interrogavimus coram positis fratribus nostris episcopis, si oriho-
doxae fdei sgmbolum, ita crederet, et inter sacra missarum sollempnia
caneret, sicuti s. Romanam ecclesiam tenere , et in sandis sex universa-
libus sgnodis, a sanctis patribus, secundum evangelicam ChristiDei nostri
audoritatem, promulgatum atque traditum constat. Ule autem professus
est, se juxta evangelicam et apostolicam dodrinam, sicuti sanda Ro¬
mana ecclesia docet, et a patribus traditum est, tenere et psallere. Nos
autem illum in omnibus ecclesiasticis dodrinis et utilitatibus orthodozum
et proficuum esse reperientes . . .“)  Poslali smo ga vam nazaj oskr¬
bovat njemu izročeno cerkev božjo in hočemo, da bi ga sprejeli
kakor svojega lastnega pastirja s pristojno častjo, spoštovanjem in
radostnim srcem. Tudi smo mu potrdili vsled naše apostolske
oblasti privilegije njegove nadškofijske časti in ukazali, da naj z
božjo pomočjo ostane stalna za zmiraj. Kar se tiče pravic in pri¬
vilegij, ktere so postavili in potrdili naši predniki, dovoljeno mu
je posluževati se jih, kakor je predpisano v kanoničnih postavah
glede vseh cerkvenih zadev ali pa jih tudi odpuščati, ako je Bogu
všeč, kajti ljudstvo Gospodovo bilo mu je izročeno in on bo dajal
odgovor od njih duš. Duhovnika Wichinga, kterega si poslal k

17  —

nam, posvetili smo za škofa svete nitranske cerkve ( „lpsum quo-
que presbiterum, nomine TJichinum, quem nobis direxisti, electum
episcopum consecravimus sanctae ecclesiae Nitrensis“)  ter ukazujemo,
da naj bo svojemu nadškofu pokoren v vseh rečeh, kakor uče
sveti zakoni; tudi želimo, da bi ravno tako poslal v primernem
času z dovoljenjem in po razumnosti svojega nadškofa drugega
rabljivega duhovnika ali pa dijakona, kterega hočemo na isti način
škofom posvetiti za drugo cerkev, za ktero bi bila po tvojih mislih
potrebna škofovska moč. Kazven teh dveh od nas posvečenih
škofov smel bi prej imenovani vaš nadškof vsled apostolskega
sklepa posvetiti škofe tudi po takih krajih, kjer bi bili potrebni
in bi zamogli dostojno živeti. Mašnikom, dijakonom in duhov¬
nikom vsake vrste, naj si bodo Slovani ali pa kteregakoli naroda,
ki žive v mejah tvoje dežele, ukazujemo, da bi bili imenovanemu
našemu sobratu in vašemu nadškofu udani in pokorni v vseh rečeh
ter da bi sploh ničesar ne storili brez njegove vednosti. Ako bi
se pa predrznih kot uporniki in neubogljivci delati razpor in
razkolništvo ter bi se ne poboljšali po prvem ali drugem opomi¬
njanji, velevamo vsled svoje oblasti, da se taki kot sejalci lulike iz-
ženo iz vaših cerkva in pokrajin po predpisu tistih poglavij, ktera
smo mu izročili in na vas naslovili. Konečno hvalimo po pravici
po pokojnem modrijanu Konstantinu izumljene slovenske pismenke,
s kterimi naj bi se Bog hvalil po spodobnosti; tudi velevamo, da
bi se v ravno tem jeziku oznanovali nauki in dela Kristusa, Go¬
spoda našega. („Litteras denique  sclavonicasa  Constantino quon-
dam philosopho repertas, quibus Deo laudes debite resonent, iure lau-
damus; et in eadem lingua Christi domini nostri preconia et opera
enarrentur iubemus.“)  Ne samo v treh, temveč v vseh jezikih je
treba hvaliti Gospoda, kakor nas spodbuja sveto pismo, ktero
pravi: „Hvalite Gospoda vsi narodje in slavite ga vsi ljudje.“ In
apostoli, napolnjeni s svetim duhom, govorih so čuda božja v vseh
jezikih . . . Tudi zdravi veri in nauku ni nasprotno, ako se poje
sveta maša v istem slovenskem  jeziku, čitajo v njem sveti
evangelij in listi iz stare in nove zaveze, ako so dobro prestav¬
ljeni in razloženi, ah pa opravljajo vse druge cerkvene molitve,
kajti ta, ki je vstvaril tri glavne jezike, hebrejski, grški in la¬
tinski, naredil je tudi vse druge k hvali in slavi svoji. Dalje
ukazujemo, da se bere zarad večega češčenja v vseh cerkvah vaše
zemlje, kakor je že v nekterih navadno, -  evangelij najprej v la¬
tinskem in še le potem v slovenskem jeziku, ker ljudstvo ne raz¬
ume latinskega. Ako je pa tebi in tvojim sodnikom bolj všeč
latinska maša, hočemo, da se opravlja zate v tem jeziku. („Nec
sanaefidei vel doctrinae aliquid obstat, sive missas in eadem  sclavi-
nica lingua canere, sive sacrum evangelium vel lediones divinas novi
et veteris testamenti bene translatas et interpretatas legere ant alia
horarum officia omnia psallere: quoniam qui fecit tres linguas prin-

2

— 18  —

cipales, hebream scilicet, grecam et ledinam, ipse creavit et alias omneš
ad laudern et gloriam mam. Jubemus tamen, ut in omnibus eccle-
siis terrae vestrae propter maiorem honorificentiam evangelium latine
legatur et postmodum sclavinica lingua translatum in auribus populi,
ledina verba non intelligentis, adnuncietur, sicut in guibusdam eccle-
siis fieii eidetur. Et si tihi et iudicibus tuis placet, missas latina
lingua magis audire, precipimus, ut ledine missarum tihi sollemnia
celebrentur .“)

„Data mense Junio. Indictione XIII. “

Regest v vatikanskem arkivu, ep. 257, p. 99. — Mansi,
Concil. coli., XVII, p. 181. — V alvasor,  die Ehre des H. Kram,
II. Bd., 2. Aufl., str. 405 in 544 (ulomka). — Boczek,  Cod.
dipl. Morav. I, 42. — Erben,  Reg. Bohem. p. 17. — Ginzel,
Gesch. d. Slawenapostel, Anhang, str. 59 i d. ■— Jaffe,  Reg.
pont. Rom., str. 286, št. 2540. — Rački,  Viek i djelovanje, str.
337 i. d.— Fekonja  v Letopisu Matice slov. za 1. 1884. str.
164. (ulomek). —

Št. 14. 881, dne 23. marca.

Papež Ivan (VIII.) piše nadškofu Metodu ( „Methodio archi-
episcopo).“  „Odobrujoč skrb tvoje pastirske gorečnosti, ktero kažeš
Gospodu, našemu Bogu, v pridobitvi vernih duš in premišljujoč,
da si neutrudljiv gojitelj pravoslavne vere, veselimo se jako v istem
Gospodu in ga ne nehamo brezkončno hvaliti in slaviti, da bi te
vedno bolj potrdil v svojih zakonih in te na korist svoje svete
cerkve milostljivo otel vseh nadlog. Ko smo zvedeli iz tvojega
pisma o mnogih tvojih stiskah in nadlogah („aaditis per taas lit-
teras. variis casibus vel eventibus tuis“),  čutili smo s teboj veliko
usmiljenje; to lahko razvidiš iz tega. česar smo te opomnili ta¬
krat, ko si bil pri nas, namreč da se mora ravnati nauk svete
rimske cerkve po verjetnem poročilu svetih očetov. Zahtevamo,
da moraš učiti in oznanovati simbol in pravo vero tako, kakor
smo naznanili slavnemu knezu Svetopolku v svojem apostolskem
pismu, ktero se mu je izročilo, kakor potrjuješ. Drugega pisma
mu nismo poslali in tudi onemu škofu (Wichingu) nismo niti javno,
niti skrivno ukazali delati drugače, kakor smo sklenili, da moraš

tudi ti postopati. “ („. nostrisgue apostolicis litteris glorioso

principi Sfentopulcho, guaS ei asseris fuisse delatas, hoc ipsum signi-
ficavimus, et negue alie Uttere nostre ad eum direete simt, negue epi-
scopo illi polam, vel secreto aliud faciendum iniunximus, et aliud
ei teperagendum decremnus.“)  Papež pravi Metodu v svojem pismu,
da naj nikar ne žaluje zarad napadov, ktere je moral na razne
načine pretrpeti, temveč naj bo vesel, kajti ako je Bog ž njim,
ne more nikdo biti zoper njega. Nazadnje pravi papež, da hoče,
ako pride Metod k njemu, vse postavno razsoditi, karkoli se je

— 19  —

zlobnega zoper njega storilo in kar je on (Wiching) njemu nasproti
zakrivil; zaslužena kazen ne izostane.

„I)ata X. Kalend. Aprilis, Indidione XIII.“

Regest v vatikanskem arkivu, ep. 278, p. 110. — Boczek,
Cod. dipl. Morav., I, 44. — Man si, Cone. coli., XVII., 199. —
Erben,  Reg. Bohem., I, 18. — Jaffe,  Reg. pont. Rom., p. 288,
n. 2566. — Ginzel,  Gesch. d. Slawenapostel, Anhang, str. 62,
št. 6. — Rački,  Viek i djelovanje, str. 344.

Št. 15. Proti koncu  1. 88 5. 26 )

Papež Štefan (VI.) piše slovanskemu kralju Svetopolku („Su-
entopolko regi Sclauorum 11 ) ter ga hvali, da si je izmed vseh knezov
izvolil rimskega papeža za patrona in stopil s svojimi plemenitaši
in ljudstvom pod njegovo varstvo. Obljubuje mu, da hoče biti
zmiraj njegov zavetnik, razjasnuje mu nauk o sveti trojici in ga
spodbuja, da bi se vedno ravnal po njegovem vodilu. Naznanja
mu, da mu je poslal učenega in jako zvestega Wichinga za škofa,
kterega naj sprejme častno in odkritosrčno. („Inqua et Wichingum
venerandum episcopum et carissimum confratrem aecclesiastica doc-
trina eruditum reperimus, et ideo eum vobis ad regendam šibi com-
missam adeo aecclesiam remisimus, quia fidelissimum eum tibi, et
prote satis solicitum in omnibus agnovimus.“)  Potem govori papež
o četiridesetdnevnem postu, o postu v sredah, petkih in sobotah ter
o kvaternem postu. Dalje piše o svojem začudenji, slišavši, da
Metod širi nevero in napravlja razpor. Svetopolk in njegovo ljudstvo
naj se ne boje pogubljenja, ako se strogo drže nauka rimske cerkve.
Metodu, ki se je predrznil opravljati božjo službo v slovanskem
jeziku in potem nad truplom sv. Petra dano prisego, da tega več
ne stori, prelomil, prepove rabiti v prihodnjič slovanski jezik pri
svetih obredih ; le v poduk priprostega in nevednega ljudstva ozna-
nuje naj se evangelij in apostolsko dejanje v tem jeziku. Nazadnje
pravi, da kdor bo uporen in neubogljiv ter delal razpor, naj se
po dvakratnem opominjanji izobči iz cerkve ter prežene iz Sveto-
polkove dežele. („Methodium namque supersticioni, non edificacioni,
contencioni non pači insistentem audientes plurimum mirati sumus;
et si ita est ut audivimus, super st icionem ehis penitus abdiegmus.
Anathema vero pro contenmenda catholica fi.de, qui indixit iti caput
redundahit eius. Tu autem et poptdus luus sancti spiritus iudicio
eritis innoxU, si tamen fidem quam romana praedicat aecclesia tenu-
eritis inviolabiter. Divina autem officici et sacra misteria ac missa-
riim solemnia que idem Methodius Sclavonmi lingua celebrare pre-
sumpsif, quod ne ulierius faceret supra sacratissimum beati Petri
corpus iuramento firniaverat, siti. periurii reatum perhorrescentes nullo
modo deinceps a quolibet presumatur. Dei namque nostrague apo-
stolica auetoritate suh anathematis vinculo interdicimus, excepto quod

2 *

— 20  —

ad simplicis populi et non intelligentis aedificacionem attinet, si evan-
gelii, vel apostoli, exposicio ab eruditis eadem lingua annuncietur,
et largimur et exortamur, et ut freguentissime fiat monemus, ut omnis
lingua laudet deum, et confiteatur ei. Contumaces autem et inobe-
dientes, contencioni et scandalo insistentes, post primam et secundam
admonicionem si se minime correxerit, guasi zizaniorum seminatores
ab aecclesie gremio abici sancimus, et ne una ovis morvida totum
gregem contaminet nostro vigore refrenari et a vestris finibus procul
excludi precipimus.“)

Rokopis iz 11. stoletja v cistercijanskem samostanu Hoiligen-
kreuz-u na Dolenjem Avstrijskem, kterega je našel Wattenbach
in ponatisnil v svoji knjigi „Beitrage zur Geschichte der christ-
lichen Kirclio in Mahren u. Bohmen, str. 43 i. d. — Erben,
Regesta Boh., I, 20. — Jaffe,  Reg. pont. Rom., p. 297, n. 2649.
— Ginzel,  Gesch. d. Slawenapostel, Anhang, str. 63—67. —
Rački,  Viek i djelovanje, str. 341 — 343.—

Št. 16. 885, september  — 88G. 27 )

Instrukcije papeža Štefana (VI.) do škofa Dominika ter do
(duhovnika) Ivana in Štefana, ktere je prvi kot legate poslal k
Šlovanom ( „euntibus ad Sclavos“).  Papež njih podučuje, kako se
jim je obnašati, ko pridejo na slovansko zemljo („cum Deo propitio
mgressi (S-)clavorum fines fueritis“),  da bodo njih dejanja v vzgled
surovemu ljudstvu. Prvi dan naj reko („primo die hec divisse suf-
ficiant“)  ondotnemu vojvodi („ad ducem patriae“,  t. j. Svetopolku),
da ga papež zagotovlja svoje očetovske ljubezni in ga v duhu ob-
jemlje kot svojega jako dragega sina, da ga pozdravljajo vsi škofje,
duhovniki in dijakoni rimske cerkve in se ga spominjajo v svojih
molitvah in da mu tudi rimski senat in drugi verniki pošiljajo
svoje pozdrave ter žele, da bi zmiraj bolj napredoval v sveti veri
in se jedenkrat večno veselil. Dalje poudarja papež, kako naj po-
duče Švetopolka o izhajanji sv. Duha in o postu. Kar se tiče slo¬
vanske službe božje, ktere se je bil Metod pod prisego odpovedal
za časa papeža Ivana (VIII.), a se vendar drznil kasneje ravnati
proti prisegi, prepove jo popolnoma; nasprotno pa dovoljuje in še
celo priporoča, da naj bi duhovnik, znajoč slovenski jezik, po evan¬
geliji razlagal apostolsko branje nevednemu ljudstvu v njegovem
jeziku. (, ,Missas et sacratissima illa ministeria, gue Sclavorum lin¬
gua idem Methodius celebrare presumpsit, guamvis decessoris sui tem-
poribus, domini videlicet Joliannis sanctissimi pape, iuraverit, se ea
ulterius non presumere, apostolica auctoritate, ne ciliguo modo presu-
matur, penitus interdicit. Veruntamen si aliguis Sclavorum lingua
tam doctus invenitur, ut post sacratissimam evangeličani, apostolicam
lectionem eius explicationem doctus sit dicere ad aedificationem eorum,
gui non intelligunt, et laudat, si fiat, et concedit et approbat.“)  —

— 21  —

Nazadnje izreka papež svoj interdikt proti nasledniku, kterega si
je Metod protipostavno izvolil, za tako dolgo časa, dokler ne pride
pred njega se opravičit. („ Successorem, quem Methodius sibimet contra
omnium sanctorum patrum statuta constituere presumpsit, ne ministret,
nostra apostolica audoritate interdicite, doneč suam nobis presentiam
exhibeat, et causam suam viva voce exponat.“)

Eokopis britanskega muzeja iz 12. veka, št. 8873. — Sta¬
rine  jugoslav. akad., XII, str. 220, št. 14.

Št. 17. V prvi polovici  1. 900. 28 )

Bavarski škofje, med njimi solnograški nadškof Theotmar,
freisinški škof Waldo in pasovški škof Richar ( ; „Bicharius“)  pišejo
papežu Ivanu (IX.) in se pritožujejo, da je ta na Moravskem, ktera
je v cerkvenem oziru odvisna od pasovskega škofa, postavil jed-
nega nadškofa in tri škofe. Med drugim pravijo: „Prišli so, po¬
slani od strani vaše (t. j. od papeževe), trije škofje, nadškof Ivan
ter škofa Benedikt in Danijel, v deželo onih Slovanov, ki se zo-
vejo Moravci („in ter ram Sclamnorum, qui Moravi dicuntur.“)  Ta
pokrajina bila je s svojimi prebivalci vred podvržena našim kraljem,
našemu ljudstvu in tudi nam ne samo glede razširjanja krščanske
vere, temveč tudi glede jdačevanja posvetnega davka, kajti naši
predniki so jih najprej podučevali in preobračali iz malikovalcev
v kristijane. In zato je pasovski škof, v čegar škofiji so prebi¬
valci te zemlje stanovali od začetka njih pokristijanjenja, prišel v
njih deželo, kadar je hotel ali pa moral, in nobeden mu ni branil;
zbiral je v sinodinih zborih ne samo svoje duhovnike, temveč tudi
tiste, ktere je tam našel, ter storil polnovlastno vse, kar je bilo
treba dognati, in vendar mu ni nobeden nasprotoval. Tudi naši
grofje na meji te dežele sklicovali so v nji sodnijske zbore, po¬
ravnavali, kar je bilo treba poravnati, pobirali davke in nikdo se
jim ni zoperstavil, dokler se ni hudič lotil njih src, da so se za¬
čeli protiviti krščanstvu, odtegovati se vsaki pravici, nadlegovati
nas z vojsko in se najbesnejše upirati, tako da niso mogli tjekaj
škof in duhovniki ter da so oni sami delali po svoji volji, kar so
hoteli. Sedaj pa se ponašajo, hoteč pomnožiti svoje krivice, da
so dosegli to (namreč jednega nadškofa in tri škofe) z veliko svoto
denarja, kar se nam zdi čudno in neverjetno; kaj takega se od
apostolske stolice še ni nikdar slišalo in je proti kanoničnim po¬
stavam, da bi se mogel pripustiti tako velik razkol v jedni cerkvi.
Jedna škofija se je razdelila na pet delov. Prišli so imenovani
škofje v vašem imenu, kakor so sami rekli, posvetili v jedni in
isti škofiji jednega nadškofa — ako se sploh morp govoriti o nad¬
škofiji v škofiji kakega drugega — in tri škofe sufragane brez nad¬
škofove vednosti in brez dovoljenja tistega škofa, v čegar škofiji
so bili.“ . Nune vero, guod grave nobis videtur et

— 22  —

incredibile, in augmentum iniuriae iactitant se magnitudine pecuniae
id egisse: gualia de illa apostolica sede numrjuam audivimus exisse,
negue canonum decreta sanxisse, ut tantum schisma ima pateretur
ecclesia. Est enim unus episcopatus in quinque divisus. Intrantes
enim praedidi episcopi in nomine vestro, ut ipsi dixerunt, ordinave-
runt in uno eodemgue episcopatu unum archiepisčopum (si tamen in
alteiius episcopatu archiepiscopium esse potest) et tres suffraganeos
eius episcopos, absgue scientia arcliiepiscopi  (namreč solnograškega
nadškofa), et consensu episcopi, in cuius fuerunt dioecesi.“)

„Vaš prednik (Ivan VIII.) je vsled dovoljenja vojvode Sveto-
polka posvetil Wichinga za škofa, vendar ga ni poslal v ono staro
pasovsko škofijo, temveč k nekemu, na novo spreobrnenemu na¬
rodu, kterega je podvrgel vojvoda sam in naredil iz poganov kri-
stijane.“ („Antecessor vester Zuentibaldo duce impetrante Wichingum,
conšecravit episcopmk ; et neguaguam in illum antiguum Pataviensem
episcopatum eum transmisit, sed in guamdam neophgtam gentem, quam
ipse dux domuit bello, et ex pnganis Christianos esse patra vit.“)  —
Potem omenjajo bavarski škofje, da so jih Slovani tožili pri rim¬
skem papeži, ker se nočejo ž njimi pomiriti. Škofje priznavajo,
da je to istina, vendar zavračajo vso krivdo na Slovane. ,,Ko je
začelo krščanstvo pri njih (Slovanih) pešati in ko so ti še zraven
tega sami nehali plačevati dolžni davek našim (bavarskim) kraljem
in njih knezom, začeli so se upirati z vojsko in naš narod nad¬
legovati. Radi ali neradi jnorajo priti Slovani zo¬

pet pod našo vlado.  Zato se spodobi, da vi (papež) gledate
le od daleč in se v vseh zadevah obnašate popolnoma zmerno, da
ne ojačite malovredne stranke in ne oslabite tiste, ki je boljša.“
et sive velint sive nolint, regno nostro subacti erunt. Qua-
propter oportet vos ah alto speculari, et moderaininis temperiem prae
omnibus tenere, ne peior pars confortetur, et melior infinnetur)

„Predniki prejasnega našega gospoda Ludovika, cesarji in
kralji, izvirajo iz najbolj kristijanskega frankovskega naroda, mo¬
ravski Slovani pa iz poganov in nevernikov. („Progenitores nam-
que serenissimi senioris nostri, Iiludovici videlicet, imperatores et reges
ex christianissima Francorum gente prodierunt. Moravi vero Sclavi
a paganis et ethnicis venerunt uni so s cesarsko silo povzdigo¬
vali rimsko državo, ti pa zniževali; uni so krepili kristijansko
vlado, ti pa slabili; uni imeli so pred celim svetom veljavo, ti pa
so se potikali po skrivališčih in utrjenih mestih („ . . . isti latibulis
et urbibus occultati fuerunt.“ ); vsled dobrih svetov, ktere so uni
dajali, cvetela je rimska stolica, zarad preganjanja zadnjih žalo¬
valo je krščanstvo . . . .“

Bavarski škofje trdili so v svojem pismu, da je laž, česar so
jih dolžili imenovani Slovani, namreč, da so oskrunili katoliško
vero, ker so sklenili mir z Ogri, prisegli pri psu, volku in drugih
jako gnusnih in poganskih stvareh ter jim dali denar, da so na-

— 23  —

padli Italijo. (Quod nos praefati Sclavi criminabantur , c um TJnga-
ris ficlem catholicarn violasse, et per canem seu lupum aliasgue ne-
fandissimas et ethnicas res sacramenta et pacem egisse, atque ut in
Italiam transirent pecuniam dedisse.“)  Škofje so rekli, da niso dali
Ogrom denarja, temveč samo svojo laneno obleko („linea vestimenta“),
da bi nekoliko zmanjšali njih divjost in da bi bili varni pred njiho¬
vimi napadi. „Pač pa so Slovani sami skozi več let delali krivico,
ktere nas dolže, da smo jo mi storili jedenkrat. Vzeli so nemalo
število Ogrov k sebi, ostrigli jim popolnoma njih glave, kakor svojim
lažikristijanom in jih poslali zoper nas kristijane; tudi sami so nas
napadli, nektere odpeljali kot vjetnike, druge umorili, zopet druge
usmrtili j>o ječah vsled lakote in žeje ter jih uničili brezštevilno ;
plemenite može in poštene žene odvedli so v sužnost, požgali
so božje cerkve in razdejali vsa poslopja, tako, da v celi Pan-
noniji, naši največi pokrajini, ni ne jedne cerkve. Lahko vam (pa¬
pežu) od vas postavljeni škofje povedo, ako hočejo priznati res
nico, koliko dni bi se moralo potovati, ko bi se ne videlo drugo,
kakor opustošena zemlja.“ ( „Ipsi Ungarorum non modicam multitu-
dinem ad se sumpserunt, et more eorum capita suorum pseudochristia-
norum penitus detonderunt et super nos Christianos immiserunt; atgue
ipsi supervenerunt et alios captivos duxerunt, alios occiderunt, alios
ferina carcerum farne et siti perdiderunt, innumeros vero exitio de-
putarunt et nobiles vir os ac honestas mulieres in servitium■ redege-
runt, ecclesias Dei incenderunt et omnia aedeficia deleverunt; ita ut
in tota Pannonia, nostra' maxima provinci«, tantum una non appa-
reat ecclesia, prout episcopi a vobis destinati, si fateri velint, enar-
rare possunt , guantos dies transierint et totam terram desolatam vi-
derint.“)

„Ko smo zvedeli, da so pridrli Ogri v Italijo, želeli smo,
Bog nam je priča, pomiriti se z istimi Slovani, obljubujoč jim
zarad vsegamogočnega Boga, da jim odpustimo vse krivice, ktere
so do takrat nam storili in da jim damo nazaj vse, kar so jim,
kolikor je znano, naši vzeli, samo da bi nas le v miru pustili in
nam dali toliko časa, da bi prišli v Langobardijo, ubranili imetje
sv. Petra in osvobodili z božjo pomočjo kristijansko ljudstvo. A
tudi tega nismo mogli od njih doseči, da bi (Slovani) po tolikih
zlobnostih prejemali dobrote; oni ostanejo krivi tožitelji, ki so
zmiraj preganjali kristijane. “ ,,Quando vero Ungaros Italiam in-
trasse comperimus, pacificare cum eisdem Sclavis teste Deo multmn
desiderdvimus, promittentes eis, propter Deum omnipotentem ad per-
fectam indulgere omnia mala contra nos nostrague acta, et omnia
reddere, quae de suis nostros constaret habere ; guatenus ex illis se-
curos nos redderent et tamdiu spatium darent, guctmdiu Longobardiam
nobis intrare et res sancti Petri defendere populumgue christianum
divino adiutorio redimere liceret. Et nec ipsum ab eis obtinere po-

tuimus, ut post tanta maleficia haberent beneficia ; et sunt falsi accu-
satoves, qui semper fuere Ghristianorum persecutores )

Potem prosijo bavarski škofje papeža, da naj bi ne veroval
vsakemu, kdor jih sumniči, temveč da bi se pri taki priliki na¬
tanko podučil po svojem ali pa po njihovem poslanci. Dalje na¬
znanjajo žalost cele Germanije in Bavarskega, ker se je uničilo
cerkvino jedinstvo in se jedna škofija razdelila na pet delov ter
pričakujejo od papeža, da bo odstranil vse, kar bodo hoteli osno¬
vati zvijačni Slovani. („s« quid fraus maligni Sclavorum callidi-
tate adduxerit, justitia avertat.“ ) Nazadnje se opravičuje solnograški
nadškof Theotmar, da ni mogel poslati v Bim dolžnega denarja
zarad poganskega napada v Italijo; ko bo pa ta dežela osvobojena,
pošlje ga mu, kakor hitro bo mogoče; tudi ga prosi, da bi bla¬
govolil na posameznosti pismeno odgovoriti.

Man si, Cone. coli. XVII, p. 253. — Hansiz,  Germania
sacra, I, p. 176—178. — Juvavia,  Anhang, p. 283—286. —
Boczek,  Cod. dipl. Mor. I, 60. — Ginjel,  Gesch. d. Slawen-
apostel, Anhang, str. 68—72, št. 7. —

Št. 18. V prvi polovici  1. 9 00. 29 )

Hatton, nadškof v Mainzu, piše papežu Ivanu (IX.) ter mu
naznanja, da so se bavarski škofje pritožili zarad Moravcev, ki so
se uprli frankovski oblasti ter se bahajo, da so se od njih (ba¬
varskih škofov) ločili in dobili od rimske stolice lastnega metro¬
polita, akoravno niso nikdar imeli svoje metropolitske stolice in
so bili zmiraj podložni bavarskim vladarjem in škofom. („ . . • qua-
liter Maravenses populi. Francorum potestati rebelles, iaetent se ab-
illorum consortio esse divisos, et seorsum metropolitom gloriantur
a vestra concessione esse sublimatos: cum nunguam metropotitana
sedes inter illos haberetur, sed semper Moram provinciae et dioecesi
cohaererent .") Hatton pravi, da pošilja to pismo papežu vsled
prošnje bavarskih škofov, zvestih katoličanov, ki poveličujejo sveto
vero s svojimi deli in cerkvenimi opravili in ki mu hočejo tudi
sami ravno to naznaniti. („....  quia et illi per se ipsos vobis
eadem innotescere vita comite promittebant.“ 80 ) Dalje trdi Hatton,
da so Moravci, dobivši od apostolske stolice svojega metropolita,
postali baje prevzetni in vsled njih ošabnosti se bo še, kakor mnogi
mislijo, prelivala kri. Zato prosi papeža, da bi jih, preden se to
zgodi, opomnil, da spoznajo, kteri vladi se imajo podvreči. Ako
pa ne bodo poslušali papeževega svarila, morali bodo skloniti svoje
vratove pred frankovskimi knezi ( „quodsi vestra admonitio illos non
correxerit , velint, nolint, Francorum principibus colla submittent“);
vendar upa, da se zamore cela stvar rešiti brez prelivanja krvi.

Mansi,  Cone. coli. XVII, p. 203. — Hansiz,  Germ. sacra,
I, p. 178—180. —

Životopis sv. Cirila in Metoda.

1. Sv. Ciril in Metod na vzhodu.

,esto Solun  leži v nekdanji Macedoniji ob Aegejskem morji,
ktero se tam precej daleč razprostira med suho zemljo in
^ napravlja Solunski zaliv. Ker je bilo mesto zarad svoje
trgovine precej bogato in okolica rodovitna, poskušala so
za ljudskega preseljevanja razna plemena, da bi se polastila on-
dotnih krajev. Nazadnje naselili so se po celi pokrajini Slovani
in tudi solunski meščani, akoravno po rodu Grki, bili so primo¬
rani naučiti se slovanskega jezika, da so mogli občevati s slovan¬
skimi prebivalci v okolici. 1 )

V tem mestu bila sta rojena brata Konstantin in Metod.
Njun oče Leon bil je višji cesarski uradnik, plemenitega rodu in
po jeziku Grk, ime materino nam ni znano. 2 ) Izmed sedmerih
otrok, ktere sta imela Leon in njegova soproga, bil je Konstantin
najmlajši. 3 ) Oba, Konstantin in Metod, bila sta jako nadarjena,
posebno pa prvi, kterega so zarad njegove učenosti in modrosti
imenovali Filozofa 4 .)  Kar se tiče časa njunega rojstva, ni nam
znano nič gotovega; mlajši brat Konstantin bil je najbrže rojen
1. 827. 6 ) O njuni mladosti ne vemo nič posebnega; kar pripove¬
dujejo legende, je neznatno in tudi deloma neverjetno. Razume
se, da so stariši vestno skrbeli za njuni poduk in ju zgodaj po¬
slali v šolo, kjer je Konstantin prekosil vse svoje učence. 6 ) Ko je
bil 14 let star, tedaj najbrže 1. 841., umrl mu je oče Leon in mati
je morala sama prevzeti vso skrb za svoje otroke. 7 )

Da bi Konstantin še bolj napredoval v znanostih, šel je v
Carigrad ter se tu jako pridno učil modroslovja, a tudi geome¬
trije, aritmetike, astronomije, govorništva in godbe ni zanemarjal.
Rad je prebiral Homerjeve poezije in slovstvena dela drugih grških
pisateljev. 8 ) Znal je na pamet spise Dionysija Areopagita in jih
večkrat priporočal svojim slušateljem. 9 ) Jako marljivo študiral je
tudi spise sv. Gregorja Nazianskega. 10 ) Med Konstantinovimi uči¬
telji slovela sta takrat najbolj učeni Focij, ki je bil dalj časa tudi
njegov osebni prijatelj “ n ) in pa Leon 12 ), najbrže tisti, ki je bil nekaj
časa solunski nadškof in kot učenjak tako na glasu, da ga je kalif
Mamun hotel poklicati na svoj dvor. 13 ) Konstantin in Metod na-

— 26  —

učila sta se razven grškega več dragih jezikov; govorila sta la¬
tinski 14 ) in Konstantin navadil se je še celo kozarskega 16 ) in he¬
brejskega jezika. u ) Ze v svojem rojstnem mestu naučila sta se
slovanščine. I7 )

Najbrže zarad znanja tega jezika poslal je takratni grški
cesar Metoda za upravitelja v neko slovansko pokrajino, kjer se
je popolnoma'seznanil s slovanskimi običaji. 18 ) Služboval je tu več
let. Ker si je pa hotel namesto časne slave pridobiti večno srečo,
odpovedal se je svoji častni službi ter šel v samostan na goro
01ymp. 19 ) Brez dvoma bil je kmalu potem posvečen za mašnika. 20 )

Dne 20. junuarja 1. 842. umrl je v Carigradu cesar Theophil,
velik nasprotnik svetih podob. V imenu mladoletnega sina Mi-
hajla  III. vladala je nekaj časa njegova mati Theodora, ki je bila
glede češčenja svetih podob popolnoma drugega mnenja, kakor njen
umrli soprog. Navedenega leta sklicala je v Carigradu cerkveni
zbor, ki je sklenil iznova vpeljati češčenje svetih podob. Ker pa
se je temu protivil takratni patrijarh Ivan, bil je odstavljen. 21 ) S
tem patrijarhom prepiral se je zarad svetih podob tudi naš Kon¬
stantin, akoravno je bil takrat še jako mlad. 2 ' 2 )

Konstantin se je zarad svoje učenosti in modrosti posebno
priljubil takratnemu logotheti Theoktistu. Ta ga je poklical k sebi
ter ga postavil za učitelja mlademu cesarjeviču Mihajlu. 2S ) Theo-
ktist mu je še celo hotel preskrbeti za ženo neko bogato, krasno
in plemenito devico. Tudi mu je obljubil vplivati pri cesarji, da
bi ga ta še bolj počastil, kakor do sedaj, ter ga imenoval za stra¬
tega. Konstantin se je zahvalil za tako ponudbo in rekel, da mu
je znanost ljubša, kakor pa čast. Zarad tega preskrbel mu je Theo-
ktist službo knjižničarja patrijarške knjižnice pri cerkvi sv. Sofije.
A že čez j eden mesec pustil je Konstantin svojo službo ter šel v
neki samostan poleg morskega brega, prej ko ne zato, da bi se
pripravljal za duhovski stan. Kmalu potem dali so mu učiteljsko
stolico, ktero je tudi prevzel ter razlagal modroslovske nauke učen¬
cem iz domačih in tujih krajev. 24 )

Okolu 1. 850. bil je Konstantin v Carigradu posvečen za
mašnika. 2f j Kmalu potem (okolu 1. 851.) poslali so ga, akoravno
je bil še le 24 let star, k mohamedanskim Saracenom, ki so po¬
stajali Grkom v verskih in političnih zadevah od dne do dne ne¬
varnejši. Z njimi se je prepiral o različnih verskih vprašanjih,
posebno o sv. Trojici. 2l j

Povrnivši se v Carigrad ostal je tu le malo časa. 27 ) Najbrže
spada v to dobo njegov prepir s Focijem (Photius), prvim cesar¬
skim tajnikom in stotnikom cesarske telesne straže. Da bi na¬
gajal takratnemu patrijarhu Ignaciju, ki je pastiroval od 1. 846 —
857., trdil je Focij, da ima človek dve duši. Nato je Konstantin
svojega dosedanjega prijatelja Focija ostro posvaril, potegnivši se
za Ignacija in za pravo versko resnico. 28 ) Mogoče je, da je Kon-

— 27  —

stantin ravno zarad žalostnih verskih razmer tako hitro zapustil
Carigrad in se napotil v samoto k svojemu bratu Metodu na goro
01ymp. 29 ) Omeniti mi je, da je bil patrijarh Ignacij brez preiskave
odstavljen dne 23. novembra 857. in da je prišel Focij na njegovo
mesto. Duhovščina cele carigraške patrijarhije razdelila se je vsled
tega v dve stranki; jedna se je potegovala za pregnanega Ignacija,
druga pa pridružila slavohlepnemu Fociju. Razume se, da nam
je iskati Konstantina med privrženci patrijarha Ignacija, ker dru¬
gače bi se gotovo ne bil prej tako zanj potegnil.

V tistem času obrnili so se poslanci na pol pokristijanjenih
Kozarjev,  ki so prebivali ob Azovskem morji, do grškega ce¬
sarja Mihajla ter ga prosili, da bi jim preskrbel krščanskih uči¬
teljev. Rekli so, da si prizadevajo na jedni strani Židje, na drugi
pa Saraceni, da bi pridobili Kozarje za svojo vero. Ti pa. ne
vedoč, komu bi prav dali, sklenili so iskati sveta pri katoliškem
cesarji v Carigradu, do kterega imajo največ zaupanja. Cesar, po-
svetovavši se s takratnim patrijarhom Focijem, poslal jim je Kon¬
stantina, meneč, da bo ta najbolje opravil dano nalogo. 3 ") Najbrže
je hotel Focij, nasvetovavši svojemu cesarju, da bi poslal Konstan¬
tina h Kozarjem, na jedni strani znebiti se tega moža, na drugi
strani pa vstreči njemu in Kozarjem.

Prej ko ne 1. 861. 31 ) napotil se je Konstantin oznanovat Ko¬
zarjem sveto vero. Spremljal ga je njegov brat Metod. 32 ) Proden
je Konstantin prišel h Kozarjem, mudil se je nekoliko časa na
meji njih države v Kerzonu, da bi se naučil njih jezika. Tu se
mu posreči dobiti ostanke sv. Klementa, četrtega rimskega papeža,
ki je bil pregnan na Krimski polotok in tu umrl mučeniške smrti
1. 100. 8S ) Konstantin je dolgo časa poizvedoval po ostankih in
grobu Klementovem. Izprva bilo je njegovo prizadevanje brez-
vspešno, ker ondotni prebivalci, naselivši se precej pozno na pol¬
otoku, niso nič vedeli povedati o Klementu. S pomočjo marljive
duhovščine ter nekterih ustnih in pismenih poročil našel je na
nekem otočiči najprej razvaline nekdanje cerkvice in po daljšem
iskanji tudi grob, v kterem so bili Klementovi ostanki. Naložil
jih je na svojo glavo ter nesel na ladijo, ktera jih je potem pre¬
peljala v glavno mesto Georgijo, kjer so jih začasno shranili v
ondotni stolni cerkvi. Kmalu potem prišel je Konstantin h Ko¬
zarjem, kterim je z veliko gorečnostjo oznanoval sveto vero. V
njih deželi moral se je prepirati s saracenskimi in židovskimi ozna-
novalci. Pregovoril je Kozarje, da so se dali krstiti popustivši
židovske in mohamedanske zmotnjave. Ravno to je storil njih
knez, ki se je ob jednem zahvalil grškemu cesarju, da mu je po¬
slal tako izvrstnega učitelja v deželo. Konstantina je hotel bogato
obdarovati, a ta ni maral nič drugega vzeti, kakor grške vjetnike.
Ločivši se od Kozarjev pustil je nektere duhovnike pri njih, druge

— 28 —

vzel je seboj, da so mu pomagali prenesti ostanke sv. Klementa
v Carigrad. 34 )

Ko sta se Konstantin in Metod povrnila v glavno mesto gr¬
škega cesarstva, poiskal si je prvi svoje stanovanje pri cerkvi sv.
Apostolov 35 ), Metoda pa sta hotela cesar in patrijarh povzdigniti
za nadškofa, kar pa je on odbil in šel rajši v bogati Polihronski
samostan. 36 )

2. Sv. Ciril in Metod na Moravskem.

V tistem času, ko sta prišla Konstantin in Metod iz ko-
zarske dežele v Carigrad, vladal je na Moravskem knez Rasti-
slav. Ta, kakor tudi njegov prednik Mojmir, vojskovala sta se
mnogokrat z Nemci. Da bi ti ložej premagali Moravce, zavezal
se je njih kralj Ludovik okolu 1. 862. z Bolgari in 1. 863. se je
celo govorilo, da bodo ti in Nemci skupno napadli moravskega
kneza. 37 ) Ker so tedaj Nemci, ali kakor jih dostikrat imenujejo
takratni viri, Vzhodni Franki, iskali pomoči zoper Moravce pri
Bolgarih in ker so bili grški cesarji Frankom in Bolgarom so¬
vražni, zato se ne bomo čudili, da je knez Rastislav stopil v do-
tiko z Byzantinci. Cesar Mihajl je torej prav rad vstregel Rasti-
slavovi želji, ko je ta prosil za kakega misijonarja, ki bi razumel
slovanski jezik. Da se je Rastislav obrnil v Carigrad, koristil je
sebi v marsikterem oziru, kajti pridobil sije  na jedni strani ime¬
nitnega zaveznika, na drugi strani pa se oprostil vpliva nemških,
slovanskega jezika ne znajočih duhovnikov.

Najbrže proti koncu 1. 862. 38 ) poslal je knez Rastislav 39 )
svoje poslance v Carigrad k cesarju Mihajlu ter mu naznanil, da
je njegovo ljudstvo nehalo moliti malike in se hoče ravnati po
zakonu krščanskem. Ker pa nimajo takega učitelja, kteri bi jih
znal podučevati v branji in zakonu samem, prosi ga, da bi mu
poslal moža, ki bi bil popolnoma zmožen oznanovati vero, zapo¬
vedi božjega zakona in pot pravice. 40 ) Jednake besede naha¬
jajo se v Nestorjevi kroniki, 41 ) kjer je rečeno, da je slovenska
zemlja pokristijanjena, vendar manjka jim učiteljev, ki bi jim raz¬
lagali svete knjige, ker sami ne razumejo niti grškega niti latin¬
skega. Tudi pravi, da jih nekteri uče tako, drugi drugače in
da naj jim pošljejo učitelja, ki jih bo podučeval knjige čitati
in jih razumeti. — Pannonska legenda, ki popisuje životopis sve¬
tega Metoda, izrazuje namen tega poslanstva z naslednjimi bese¬
dami : „Mnogi krščanski učitelji prišli so k nam z Laškega, 42 )
Grškega in Nemškega, kteri nas podučujejo, vsakteri drugače; a
mi Sloveni smo ljudje priprosti in nimamo moža, ki bi nas pod¬
učil o pravici.“ Nato reče cesar Konstantinu: „Slišiš li, Filozof,
te besede? Tega ne more mkdo drugi storiti, kakor ti. Prejmi
moje darove, vzemi seboj svojega brata, meniha Metoda, ter pojdi.
Vi dva sta Solunjana in Solunjani govore vsi čisto slovenski." 4S )

— 29 —

Iz naštetih citatov je razvidno, da so prosili moravski po¬
slanci v Carigradu takih učiteljev, ki bi prvič dobro znali slo¬
venski jezik in drugič, ki bi bili vsestransko podučeni v krščan¬
skem nauku, kajti dosedanji duhovniki, prišedši iz raznih dežel,
učili so jih verske resnice, ki pa se niso med seboj vjemale in
tudi ne zaslužile tega imena. Napačno je torej, kar trdi Trans-
latio (c. 7), da je Rastislav še le, ko je cul o Konstantinovi de¬
lavnosti med Kozarji, prosil grškega cesarja, da bi ga poslal tudi
v njegovo deželo.

Konstantin in Metod šprejela sta ponudbo moravskega kneza
in prišla v njegovo deželo v prvi polovici 1. 863. 44 ) Pred njunim
odhodom ju je cesar Mihajl bogato obdaroval ter jima dal pripo¬
ročilno pismo in dragocene podobe za Rastislava. 45 ) Neresnično,
je, da bi bila med potjo pridobila Bolgare in njih kralja Borisa
za krščansko vero. O tem poročajo le manj zanesljivi viri. 4e )

Prišedši na Moravsko prinesla sta seboj ostanke sv. Klementa.
Ko sta se približala glavnemu mestu, šli so jima knez in ljudstvo
z radostjo nasproti in ju sprejeli z velikim veseljem. 47 )

Na Moravskem začela sta delati v prospeh slovanskega ljud¬
stva, kar jima je bilo tem laglje, ker sta dobro umela in govorila
njegov jezik. Podučevala sta ondotni narod v sveti veri, napelje¬
vala ga h krščanskemu življenju, kazala mu njegove zmote in pri¬
dobila marsikterega trdovratneža na svojo stran. 4S ) Tudi sta tu
in tam naletela na kakega pogana, kterega sta spreobrnila in kr¬
stila. Mnogo je bilo takih, ki so bili na videz kristijani, a beseda
božja, ktero so oznanovali nemški duhovniki, ni jim segla do njih
src in te je bilo treba v veri še podučiti. Nemški duhovniki si
dostikrat niso veliko prizadevali, da bi neverne Slovane prepričali
o potrebnosti svetega krsta, temveč so jih rajši prisilili, da so se
dali krstiti. Vsled tega so se pa tudi Slovani prav mnogokrat,
ko je nehala zunanja sila, izneverili krščanstvu in zopet začeli mo¬
liti svoje prejšnje bogove. Razume se, da je bil tak krst nepo-
staven in pohujšljiv. Nemški misijonarji, oznanujoč med Slovani
sveti evangelij, imeli so mnogokrat jako neplemenite namene, ker
z razširjevanjem krščanstva hoteli so si pomnožiti svoje dohodke
in povečati svoje bogastvo.

Slovanska apostola podučevala sta mladeniče v krščanski veri,
učila jih čitati svete knjige ter pripravljala za duhovski stan; 49 )
vendar jih sama takrat še nista smela posvetiti, ker ni imel no¬
beden izmed nju škofovske časti in oblasti.

Konstantin in Metod imata tudi zato veliko zaslug za Slo¬
vanstvo, ker sta bila naša prva učena pisatelja. Slovani prej niso
imeli v domačem jeziku spisanih knjig, rabili so črte in reze,
s kterimi so zaznamovali posamezne glasove. Ko so se pokristi-
janili, prizadevali so si pisati slovenski jezik z latinskimi in gr¬
škimi pismeni, vendar brez pravega pravila. 60 )

— 30  —

v

Črte in reze niso posebno ugajale pri pisanji slovenskega je¬
zika, a tudi latinske in grške črke bile so le za silo; zato je
Konstantin sestavil novo abecedo ali azbuko, ki je imela dovolj
znakov za različne glasove slovenskega jezika. 51 ) Glede časa iz¬
najdbe nove abecede moramo pritrditi Nestorju, ki pravi, da je
bila slovanska azbuka sestavljena še le po prihodu Konstantina in
Metoda na Moravsko. 52 ) Tudi menih Hraber nam natančno dolo¬
čuje čas iznajdbe slovanskih pismenk, namreč 1. 863. 5S )

Ko je Konstantin zložil pismenke, jel je na slovenski jezik
prevajati najprej evangelije za vse nedelje in praznike, pričenši z
evangelijem sv. Janeza: V začetku je bila beseda itd. 64 ) Rački 56 )
misli, da se je to zgodilo 1. 863. v Carigradu, preden je prišel
Konstantin s svojim bratom na slovensko zemljo. Po mojem mnenji
Začela sta svoje književno delo še le med Slovani, ne pa v Carigradu. 50 )

Pred svojim odhodom v Rim preložila sta Konstantin in
Metod iz grščine več liturgičnih knjig, ki so bile potrebne za cer¬
kveno rabo. 57 ) Zivotopisec sv. Konstantina omenja nam nektere
prevedene knjige, kakor cerkveni  čin  (t. j. ustav službe božje
za dneve celega leta), potem časoslov  (brevir) in tajno služ¬
bo  (t. j. služebnik, liturgiar ali mašno knjigo). 58 ) Tudi Žitje sv.
Metoda nam pripoveduje o njuni delavnosti na književnem polji in
navaja med spisanimi deli psaltir, evangelije, apostolsko dejanje in
„izbrane službe. 1169 ) Ravno to dokazuje nam papež Ivan VIII. v
svojem pismu do Svetopolka, v kterem čitamo, da sta spisala misal
ali mašno knjigo, evangelije in berila iz novega testamenta, berila
iz starega testamenta in časoslov (brevir, hore) 00 ). Razven teh
knjig sestavila sta tudi ritual  (obrednik ali trebnik), ki popi¬
suje cerkvene obrede pri krstu, pokopu, ženitvi itd. in oktoich
ali cerkveno pesmarico. 61 )

Celega svetega pisma Konstantin in Metod nista poslovenila,
akoravno to trdijo nekteri manj zanesljivi viri, 02 ) temveč le one
dele iz novega in starega veka, kteri so bili pri božji službi naj¬
bolj potrebni. Vse te knjige spisala sta pred svojim odhodom v
Rim in ko sta se tjekaj napotila, vzela sta jih seboj in pokazala
papežu, da jih je odobril. ° 5 )

Delovanje imenovanih solunskih bratov na književnem in
cerkvenem polji bilo je do Konstantinove smrti tako tesno zvezano,
da se prav dostikrat ne more reči, kaj je storil Konstantin in kaj
Metod. Kar je zgotovil jeden izmed nju, zamore se včasi pripiso¬
vati drugemu in večkrat je kako delo pričel Konstantin, Metod pa
ga končal ali pa nasprotno. ° 4 ) Njuni učenci Klement, Gorazd,
Naum, Angelar, Sava in drugi bili so jima zvesti pomočniki.

Pri tako sijajnih vspehih, ktere sta dosegla Konstantin in
Metod, bilo je naravno, da so nemški duhovniki, stanujoči v de¬
želi moravski, le z zavidljivim in sumljivim očesom gledali na slo¬
vanska misijonarja, ktera je Rastislav poklical iz razkolniškega

— 31 -

Carigrada. Napravljali so jima neprijetnosti posebno zato, ker sta
se drznila sloveniti svete knjige. 65 )

Bistroumni knez Rastislav je kmalu previdel, da bi mu mogla
solunska brata mnogo koristiti v dosego svojega namena. Trudil
se je namreč, da bi postal v političnem in cerkvenem oziru po¬
polnoma neodvisen od vzhodnje-frankovskih kraljev in njih zvestih
služabnikov, pasovskih škofov. Politično neodvisnost varoval je z
mečem v roči in le premnogokrat moral se je bojevati s svojimi
najhujšimi sovražniki, z Nemci. Kar se tiče cerkvene neodvisnosti,
hotel se je otresti vpliva nemških škofov in duhovnikov; da bi se
pa to doseglo, dobiti bi morala moravska država svojega škofa.
Konstantin in Metod imela bi postati prva škofa v Moraviji, kar bi še
moglo zgoditi le z dovoljenjem rimskega papeža. Rastislav obrnil
se je tedaj pismeno v Rim in papežu naznanil svojo željo. Naj-
brže sta tudi Konstantin in Metod izrekla svojo misel, iti tje, da
bi papeža prepričala o svoji delavnosti kot misijonarja, dobila po-
trjenje za prevod sv. pisma in drugih cerkvenih knjig v slovenski
jezik, pokazala svoje spoštovanje in udanost do rimske stolice, iz¬
ročila mu ostanke sv. Klementa in izprosila izvršitev Rastislavo-
vega načrta. C6 j

Takrat je vladal v Rimu Nikolaj  I. Do njega so se tedaj
obrnili Rastislav, Konstantin in Metod. Papež se je jako razve¬
selil, ko je čul o delavnosti solunskih bratov po Moravskem, in
poklical ju je pismeno, da bi prišla v Rim. 67 ) Takoj sta se na¬
pravila na pot, vzela seboj nekoliko učencev, o kterih sta mislila,
da 'so vredni škofovske časti. 68 ) V svoji ponižnosti nista pričako¬
vala, da bodeta sama postala škofa; temveč sta mislila, da doleti
ta čast tega ali unega izmed njunih učencev.

8. Sv. Ciril in Metod v Rimu.

Cetiri leta in pol delala sta Konstantin in Metod za sveto
vero po Moravskem, 69 ) preden sta se proti koncu 1. 867. napotila
v Rim. Med potjo prišla sta v Dolenjo Pannonijo  k Blat¬
nemu jezeru, kjer je vladal slovenski knez Kocel. V cerkvenem oziru
spadala je njegova dežela pod solnograško nadškofijo. Takratni
nadškof Adalvin je vse storil, da bi odvrnil vpliv slovanskih mi¬
sijonarjev od te pokrajine. Akljub zimi in mrazu prehodil je dolgo
pot iz Solnograda v Blatograd, glavno mesto te dežele, in prišel
h Kocelu o božiči 1. 864. V naslednjih dneh, namreč zadnje dni
1. 864. in v začetku 1. 865., posvetil je v njegovi deželi mnogo
cerkva, kterim je preskrbel tudi duhovnike, razume se, da po rodu
Nemce. 70 )

A že dve leti pozneje, ko je knez Kocel Konstantinain Metoda,
potujoča skozi njegovo deželo, z velikim veseljem sprejel, jel se je
manjšati vpliv nemških mašnikov. Kocel se je jako zradoval, ko
sta mu imenovana brata pokazala v slovenskem jeziku spisane

— 32  —

knjige, ktere je lahko brez tolmačev razumel. Dal jima je na pot
50 učencev, da bi jih podučevala v slovenskem pismu. Za svoj
trud nista zahtevala niti od Eastislava, niti od Kocela nikakoršne
odškodnine; izprosila sta si samo 900 vjetnikov, ktere sta potem
osvobodila. 71 )

Zapustivši Pannonijo napotila sta se dalje proti Rimu prej
ko ne čez sedanje Kranjsko in Primorsko. 72 ) V Benetkah prepi¬
rala sta se, kakor trdi životopisec sv. Konstantina, s tamošnjimi
škofi, duhovniki in.menihi, kteri so hoteli vse jezike izključiti iz
cerkve, razven grškega, latinskega in hebrejskega. 73 ) V Rim sta
prišla po smrti papeža Nikolaja 1. 74 ) (f 13. nov. 8 6 7 76 ). Njegov
naslednik, Hadrijan II., posvečen 14. decembra 867. 76 ), sprejel ju
je z veliko častjo ter se je jako razveselil, ko je dobil iz njunih
rok ostanke sv. Klementa, ktere so potem shranili v cerkvi istega
svetnika. 77 ) V Rimu so nekteri možje očitali Konstantinu in Metodu,
da sta se predrznila prestaviti svete knjige v slovenski jezik, ter jima
rekli, da ne smejo biti spisane v kakem drugem jeziku, kakor v
hebrejskem, grškem ali pa latinskem po zgledu Pilatovega pisanja
na Kristusovem križi. A ona dva sta jim dokazala iz svetega
pisma, da se sme v vsakem jeziku hvala dajati Bogu, tedaj tudi
v slovenskem. 78 )

Popolnoma dragih misli, kakor ti možje, bil pa je rimski
papež, kteremu je bilo jako všeč, da sta Konstantin in Metod spi¬
sala sveti evangelij in drage knjige v slovenskem jeziku. Kako
je on cenil slovenske knjige, pokazal je s tem, da jih je blago¬
slovil in položil na oltar v cerkvi svete Marije pri Jaslicah. 79 )

Ko sta prišla Konstantin in Metod v Rim, moral je papež
Hadrijan II. izvršiti osnove svojega prednika glede Moravskega in
ustanoviti za to deželo posebno škofijo. Vedel je pa, da razjari s
tem činom nemške škofe, njih duhovščino in tudi kralja Ludovika.
Vendar se tega ni vstrašil in je torej rad vstregel Rastislavovi
želji-

Posvetiti je bilo treba za škofa Konstantina in Metoda ali
jednega izmed nju ali pa vsaj izmed njunih učencev. Rastislav
in njegovi podložniki so želeli, da bi postala moravska škofa
Konstantin in Metod; tudi papež smatral je ta dva za najspo¬
sobnejša. Ko sta dokazala svojo pravovernost in udanost do
rimske stolice, 80 ) povzdignil je oba za škofa; 81 ) morebiti je jed¬
nega namenil za Pannonijo, dragega za Moravsko. Konstantinove
in Metodove učence posvetil je papež v mašnike in dijakone, 8a )
tudi jednemu izmed svojih škofov zapovedal je posvetiti tri slo¬
venske duhovnike in dva anagnosta ali lektorja. 83 ) Najbrže bili
so takrat posvečeni tisti učenci, ktere navaja životopisec sv. Kle¬
menta 84 ), namreč Gorazd, Klement, Naum Angelar in Sava. Ravno
ta vir pripoveduje, da so postali duhovniki, dijakoni in poddija-
koni le tisti, ki so bili dovolj podučeni v slovenski pisavi, slov-

— 33 —

niči in jeziku ter ob jednem tudi sveto živeli. 86 ) To se je zgodilo
dne 26. decembra 868. na dan sv. Stefana. 86 ) Konstantin si je
takrat po papeževem dovoljenji namesto dosedanjega imena izvolil
ime Ciril  (Cyrillus), 87 ) ktero se je zarad zaslug aleksandrijskega
Cirila spoštljivo izgovarjalo v grški in rimski cerkvi. Odslej ga
hočemo imenovati le s tem imenom.

Rimski papež, imajoč pred očmi potrebe in želje slovenskega
naroda in ozirajoč se na razloge, ktere sta navedla Ciril in Metod,
ni samo odobril slovenskega prevoda liturgičnih knjig, temveč tudi
dovolil rabo slovenskega jezika pri božji službi, vendar s tem
pristavkom, da naj se čita pri sv. maši berilo in evangelij najprej
v latinskem in še le potem v slovenskem jezika. Ako bi se kdo
predrznil grajati slovenske knjige in očitati slovenskim duhovnikom,
da ne uče prave vere, kaznuje naj ga cerkvena sodnija. 88 ) Jako
verjetno se mi zdi, kar'pripoveduj e životopisee sv. Konstantina, da
so v mašnike posvečeni učenci Cirilovi in Metodovi opravljali
službo božjo v slovenskem jeziku že v raznih rimskih cerkvah,
kakor v cerkvi sv. apostola Petra, sv. Petronile, sv. Andreja, sv.
apostola Pavla in tudi na grobu tega svetnika. Pomagala sta jim
pri teh svetih opravilih škof Arsenij in bibliothekar Anastasij. 89 )Tako
se je lahko papež že v Rimu do dobrega prepričal, da se v sloven¬
skem jeziku ravno tako opravlja božja služba, kakor v latinskem.

Marsikdo bi lahko prašal, kaj da je napotilo papeža, da je
dovolil slovensko liturgijo. Zelja slovenskega naroda, ki je z ve¬
likim veseljem pozdravil papeževo naredbo, ni mogla biti za tega
merodajna. Pravi uzrok tiči drugod.

Bolgarski kralj Boris dal se je proti koncu 1. 864. ali pa v
začetku 1. 865. krstiti. 90 ) Izprva nagibal se je k grški cerkvi, a
meseca avgusta 1. 866. poslal je poslance v Rim k papežu Niko¬
laju ter ga prosil, da bi mu pomagal s svetom in dejanjem spre¬
obrniti njegovo, večinoma nekrščeno ljudstvo k sveti veri. Nato
mu je papež poslal Pavla, škofa iz Populonie, in Formosa, ki je
bil škof v Porti. Zadnji je bil jako čestilakomen in bi bil rad
postal bolgarski nadškof, kar mu je pa papež odbil. Vsled tega
nastal je razpor med tem in Formosom. To priliko so Grki hitro
porabili ter zase pridobili Bolgare. 91 )

Znano je, da so vladale v tistem času prijateljske razmere
med moravskim knezom Rastislavom in grškim cesarjem Mihajlom,
med tem ko so Nemci skoraj vsako leto napadali meje moravske
države. Tudi vemo, da sta bila Rastislavu ljubša grška misijo¬
narja Ciril in Metod, kakor pa nezanesljivi nemški duhovniki, ki
so lomili slovenščino le za silo. Kako lahko bi bilo mogoče, da
bi bil dobil grški patrijarh ravno tako, kakor Bolgare, tudi Mo¬
ravce in Pannonce na svojo stran. To pa je hotel rimski papež
na vsak način odvrniti. Da bi se zgodilo po njegovi volji, moral
se je ozirati na želje slovenskih vladarjev in njihovega ljudstva

3

— 34  —

ter zase pridobiti Cirila in Metoda, ktera sta mu zamogla največ
koristiti, a tudi največ škodovati. To pa je dosegel, ko je do¬
volil obhajati službo božjo v slovenskem jeziku.

Komaj je Ciril, dospevši do škofovske časti, dobil ugodnejšo
priliko za svoje delovanje med slovenskim narodom, začel je bo¬
lehati in moral se je vleči. Pred svojo smrtjo spodbujal je brata,
da bi ne opustil pričetega dela med Sloveni, ter mu rekel: „Glej
brate! Sedaj sva skupaj vlekla po jedni brazdi; ker sem pa jaz
končal svoje dni, zapuščam to polje. Vem, da ljubiš goro (olym-
pijsko, t. j. ondotni samostan), vendar ne nehaj zarad nje učiti
slovenskega ljudstva, ker tudi na ta način moreš biti izveličan. 1 ' 92 )
Vsegamogočnemu Bogu priporočal je Ciril, kakor piše njegov ži-
votopisec, 93 ) svoje učence in druge ljudi, kteri so mu bili izročeni.
Dotične besede se glase: „Gospod in Bog moj, ki si vstvaril an¬
gelske rede in breztelesne sile, razpel nebo, osnoval zemljo in
privedel vse životinje iz nebitja v bitje, ki zmiraj polušaš tiste,
ki spolnujejo tvojo voljo, se te boje in izvršujejo tvoje zapovedi:
poslušaj moje molitve in ohrani verno čredo, ktero si izročil meni
nesposobnemu in nevrednemu svojemu rabu; reši jo brezbožne in
poganske zlobe tistih, ki te kolnejo, pogubi trojezično stranko,
pomnoži svojo cerkev, združi vse v jednodušji, naredi dobre ljudi,
ki bodo jednih misli o tvoji resnični veri in pravem izpovedanji,
vdihni v njih srca slovo svojega vsinjenja, ker to je tvoj dar, da
smo mi, nevredneži, poslušali evangelij tvojega Kristusa, začeli iz¬
vrševati blaga dela in to storili, kar je bilo tebi všeč. Tiste,
ktere si meni izročil, prepuščam tebi, kakor tvoje; vladaj jih s
svojo silno desnico in pokrij jih s krovom svojega krila, da vsi
hvalijo in slavijo ime Očeta in Sina in svetega Duha. Amen.“
— Potem je vse poljubil in rekel: »Blagoslovljen bodi Bog, ki

nas ni prepustil zobovom nevidljivih naših vragov, temveč jim
raztrgal njih mreže in nas rešil pogube. “ — Kmalu potem, 50
dni po svojem posvečenji za škofa, umrl je v 42 letu svoje sta¬
rosti, dne 14. februarja 869 . 9i )

Na papeževo povelje napravili so slovesen pogreb, kterega
so se udeležili duhovniki latinskega in grškega obreda. 9S ) Metod
je prosil v imenu svoje ranjke matere, da bi se truplo umrlega
brata preneslo na Grško v tisti samostan, v kterem je Ciril nekdaj
živel. Papež se tej želji ni hotel upirati. Dal je truplo položiti
v mramornato rakev in jo zapečatiti z lastnim pečatom, Metodu
pa dovolil čez sedem dni odpotovati. A rimski škofje in pleme¬
nitaši so bili proti temu in rekli papežu, da naj nikar ne dovoli,
da bi tega izvrstnega moža, ki je prinesel v Rim tako dragocen
zaklad in kterega je Bog pripeljal iz tako oddaljenih krajev v to
mesto, po njegovi smrti spravili drugam in bi še ne bil vreden
tu počivati. Metod se je moral nazadnje udati želji rimske du-

— 35 -

hovščine in pokopali so truplo njegovega brata v cerkvi sv. Kle¬
menta na desni strani oltarja. 96 )

Tako smo tedaj popisali glavnejše točke Cirilovega življenja
ter ga v duhu spremili od njegovega rojstnega mesta pa do groba.
Rojen na Grškem, delajoč z največjim vspehom med slovenskim
narodom in v Rimu pokopan, bil je od osode odločen, da zastopa
v svoji osobi jedinstvo vseh treh narodov. Skrbeč ne samo za
cerkveno ureditev na slovenski zemlji, temveč tudi za omiko slo¬
venskega ljudstva na podlagi materinega jezika pokazal je, kako
se more zediniti vera z narodnostjo. 97 ) Ker je umrl v oni dobi,
ko se je še le pričenjalo cerkveno razkolništvo med Carigradom
in Rimom, častite ga obe cerkvi, rimska in grška, kot svojega
svetnika.

4. Sv. Metod in nemški škofje.

Ciril in Metod prevzela sta veliko nalogo, osnovati med za-
padnimi Sloveni po želji kneza Rastislava samostojno cerkev. Ko
pa je Ciril umrl, ostalo je težavno breme na Metodovih ramah.

Po Cirilovi smrti začeli so se zbirati temni oblaki, ki so jedno
leto pozneje za vselej uničili glavnega varuha in podpornika so¬
lunskih bratov, kneza Rastislava. Že 1. 868. vnela se je vojska
med Moravci in bavarskim kraljem Ludovikom, vendar ni prišlo
takrat do večjih bojev in tudi ni bilo nobenega posebnega vspeha
niti na tej, niti na uni strani. 98 ) V naslednjem letu (869) se je
vojska ponovila in razširila. Nemci so poslali proti Slovanom tri
čete: severna vojskovala se je s polabskimi Srbi, južna pod vod¬
stvom kraljevega sina Karlmana šla je proti Svetopolku in srednja
imela bi uničiti Rastislavovo armado. Pristranski fuldski letopisec
piše, da so zmagovali v teh bojih Nemci, 99 ) a drug vir, ki je bolj
verjeten, pravi, da niso nemške čete nič ali pa prav malo dosegle,
pač pa trpele mnogo škode. 100 ) Brez vspeha zapustile so tedaj slo¬
vansko zemljo in nemški kralj je še v istem letu sklenil mir z
Rastislavom ter poslal k njemu svoje sinove in sosednje mejne
grofe, da bi potrdili mirovne pogoje. 101 )

Metod se je čutil po Cirilovi smrti dvakrat nesrečnega, ker
je zgubil svojega brata in ker se je bal, da bi njegov zavetnik
ne omagal v bojih z Nemci. Kazalo mu je ostati tako dolgo v
Rimu, dokler se ne poleže bojni hrup po Moravskem. Ko se je
v Rimu mudil, poslal je pannonski knez Kocel svoje poslance k
papežu ter ga prosil, da naj bi prišel Metod podučevat njegovo
ljudstvo. 102 ) Ta poklic bil je jako važen ne samo za Metoda, ki
je dobil na ta način mirno zavetje za časa nemško-moravske vojske,
temveč tudi za vse pannonske Slovence, pri kterih je najprej vpeljal
slovensko službo božjo. Pannonija postala je središče Metodovi de¬
lavnosti in od tod širila se je slovenska liturgija k drugim Slo¬
vanom. Razume se, da je bilo veselje slovenskih prebivalcev po

3 *

— 36  —

Kocelovi deželi jako veliko, ko so slišali peti sveto mašo v domačem
jeziku, ki je v tako kratkem času dobil isto važnost, kot latinski. 103 )

Papež Hadrijan II. je rad vstregel želji kneza Kocela in po¬
slal Metoda v Pannonijo. Ob jednem izročil mu je pismo do slo¬
venskih knezov, do Rastislava, Svetopolka in Kocela, kterim je
pisal, da se je prepričal o Metodovi pravovernosti in ga zarad tega
z njegovimi učenci vred posvetil. Rekel je, da ga pošilja v njih
pokrajine, da bi jim, kakor so prosili, razlagal svete knjige v njih
domačem jeziku. Naznanil jim je, da mu je dovolil opravljati
službo božjo v slovenskem jeziku, le pri maši čita naj se berilo
in evangelij najprej latinski in potem še le slovenski. Ako bi mu
kdo očital, da ne uči resnice in grajal slovensko pisane knjige,
sodi naj takega človeka cerkvena sodnija. 104 ) To se je zgodilo 1. 869.,
kmalu po Cirilovi smrti. 106 )

Metod se je torej napotil h knezu Kocelu, s kterim se je bil
seznanil, ko je šel 1. 867. v Rim. Ta ga je sprejel z veliko častjo. 100 )

V Pannoniji je Metod vpeljal slovensko službo božjo in nastavil
po deželi svoje, v Rimu za duhovnike posvečene učence. Nemški
mašniki iz Solnograda in drugih krajev, ki so slovenski jezik le
za silo lomili, izgubili so najedenkrat vso veljavo pri ljudeh in ni
jim drugega kazalo, kakor zapustiti slovenske pokrajine. To je
storil duhovnik Richbald l07 ) ter se vrnil v Solnograd, gotovo ne
z ljubeznijo do dežele in ljudstva v srci ter z gotovim namenom,
da ondi Metoda zatoži in vse naredbe očrni, ktere je usiljenec proti
dosedanjim cerkvenim običajem v svoji škofiji bil vpeljal. 108 )

Metod bil je posvečen za škofa; vendar bi bil on kot škof
še zmiraj odvisen od solnograškega nadškofa, kteri bi ga bil lahko
oviral v njegovem delovanji. To so dobro prevideli slovenski knezi
ter prosili papeža, da bi blagovolil povzdigniti Metoda za nadškofa
čez tiste pokrajine, po kterih so vladali Kocel, Rastislav in Sveto-
polk, namreč čez Pannonijo in Moravsko. Papež se temu ni pro-
tivil in zato se je Metod po želji Kocelovi v drugič napotil v Rim,
prej ko ne proti koncu 1. 869. l09 ) Seboj vzel je 20 učencev, da
bi bili v Rimu posvečeni za mašnike. Tu je papež Hadrijan po¬
vzdignil Metoda za nadškofa čez Pannonijo in Moravsko ter mu
dal stolico sv. Andronika, jednega izmed 70 Kristusovih učencev. 110 )
Da je Metod postal nadškof za časa Hadrijana II., in sicer nadškof
čez Pannonijo in Moravsko, ni težko dokazati. 111 )

Papež Hadrijan, povzdignivši Metoda za pannonsko-morav-
skega nadškofa, hotel je na ta način oživiti staro pannonsko ško¬
fijo, ktere glavni sedež je bil v Sremu (Sirmium) blizo sedanje
Mitroviče. Prvi škof v tem kraji bil je baje, kakor nam nekteri
poznejši viri pripovedujejo, sv. Andronik, učenec sv. apostola Pavla.

V 5. in 6. stoletji morala je pannonska škofija prestati mnogo
nesreč vsled sovražnih napadov poganskih narodov, dokler ni sča¬
soma popolnoma prestala. Pod oblastjo divjih Obrov zginilo je

— 37  —

krščanstvo po celi Pannoniji. Ko je na konci 8. stoletja Karol
Veliki premagal Obre in dobil v svojo oblast celo deželo do Do¬
nave, izročil jo je 1. 798. solnograškemu škofu, da bi skrbel za
razširjevanje krščanstva med njenimi prebivalci; vendar nam ni
znano, da bi bil rimski papež kedaj potrdil to daritev. Solno-
graški nadškofje in duhovniki so nekaj storili za sveto vero po
Pannoniji, vendar premalo; pač pa so pridno izterjevali dese¬
tino. Niso jim bile mar besede, ktere je Anglosaksonec Alkuin
pisal svojemu prijatelju, solnograškemu nadškofu Arnonu: „esto
praedicator pietatis, non decimarum exactor.“  Pravega zaupanja niso
našli pri Slovencih in ti so se glede davka dolgo trdovratno upi¬
rali solnograškim cerkvenim velmožem. Z nekakim posebnim po¬
udarjanjem nam je letopisec poročil o solnograškem nadškofu Ge-
behardu, da je bil prvi in sicer še le sredi XI. stoletja, ki je dobil
vso desetino od Slovencev. 112 ) Papež Hadrijan, nvidevši, da se
utrdi krščanstvo najlože med pannonskimi in moravskimi Sloveni,
ako jim da lastno cerkveno središče, obnovil je torej nekdanjo
pannonsko škofijo. ll3 )

Jedro Metodove nadškofije bila je Gorenja in Dolenja Pan-
nonija, potem na južni strani Donave Srbija 114 ) in na severu kne¬
ževina Moravska. ll6 ) Ta nadškofija je torej obsegala pokrajine, po
kterih so vladali knez pannonski, veliki župan srbski in knez mo¬
ravski. Segala je na jugu do Drave lle ) ter na zapadu do Koro¬
škega in Iztočne marke. Kako daleč se je razprostirala proti
vzhodu in severu, ni nam znano, najbrže do severnih državnih
mej moravske kneževine. ll7 ) — Slovenci, stanujoči na zemlji se¬
danje ogerske in vzhodnje-štajerske dežele, živeli so v Metodovi
nadškofiji. Njih takrat sezidane cerkve blagoslavljal je Metod in
za župnike postavljal jim je svoje za mašnike posvečene učence,
ki so opravljali službo božjo v domačem slovenskem jeziku. 118 )

Ugibalo se je že, v kterem mestu je imel Metod svoj nad¬
škofij s ki sedež.  —Nekdaj bil je v Sremu sedež pannonskih
škofov, vendar v 9. stoletji ne več. Nobeden zgodovinski vir nam
ne dokazuje, da bi bil imel Metod svoj sedež v Sremu; pač pa
nam je znano, da je bilo to mesto okolu 1. 870. v rokah Bolgarov,
ki niso bili v nikaki zvezi s pannonskim nadškofom. — Blum-
berger ll9 ) in po njem še nekteri dragi so mislili, da je bil v 2.
in 3. poglavji Bolgarske legende omenjeni „M6poc(3o; t%  l lavoviac 11
neko mesto med Donavo, Dravo in Savo ter da je bila v njem
pannnonska stolica. Vendar Blumberger se jako moti, ker B M6pa(3o(;
vri? lIxvovžx;“ ni bilo mesto, temveč pannonsko-moravska ali višja
moravska dežela, ktere ne smemo zamenjati z bolgarsko-moravsko
ali nižjo moravsko deželo.

Kje je bil Metodov sedež, ne vemo; mogoče pa je, da še
prave stolice imel ni in da je bil, akoravno nadškof, le pokrajinski
nadškof brez stalnega sedeža. 12 °)

— 38 —

Metod, prišedši v drugič v Rim, mudil se je tu le malo časa ter
se je prej ko ne še pred začetkom 1. 870. in sicer sedaj kot nadškof
vrnil nazaj v Pannonijo h knezu Kocelu. 121 ) Tu je nadaljeval,
kar je kot škof pričel; oznanoval je sveto vero, širil slovensko
liturgijo in posvečeval sposobne može za mašnike. Nemški du¬
hovniki zapuščali so slovenske pokrajine, ker niso hoteli priznati
Metoda za svojega nadškofa.

Pogajanje z Rimom, ktero je Rastislav pričel, Kocel pa z
vspehom dovršil, godilo se je za hrbtom solnograškega nadškofa
Adalvina. Ta bi bil gotovo napel vse žile, da bi se bilo poga¬
janje razbilo. A zvedel je še le o vsem tem, kar se je bilo zgo¬
dilo v Pannoniji, ko je bilo že vse dognano. Povedali so mu to
njegovi duhovniki, ki so prišli iz Pannonije nazaj na Bavarsko,
a tudi rimski papež mu je brez dvoma oficialno naznanil, da je
povzdignil Metoda za pannonsko-moravskega nadškofa. Mislimo
si lahko, kako je solnograškega Adalvina jezilo, ko je slišal, da
zgubi pannonsko pokrajino. Sklenil je, da jo hoče na vsak način
dobiti nazaj.

Nemški škofje, med njimi v prvi vrsti solnograški nad¬
škof in pasovski škof, niso nikakor hoteli Metoda priznati za vla¬
diko. Po njih mnenji bi ga papež ne bil smel postaviti za pan-
nonskega škofa brez privoljenja solnograškega nadškofa, pod kte-
rega je spadala Pannonija; a ker ga je vendar le posvetil, storil
jim je veliko krivico.

Solnograški nadškof, hoteč zopet Pannonijo dobiti v svojo
oblast, opiral se je na to, da je bila že mnogo let v rokah nje¬
govih prednikov, kterim so jo podelili frankovski kralji. Trdil je,
da so solnograški nadškofje spreobrnili ondotni narod h krščanski
veri in zato bi morala Pannonija spadati pod njihovo oblast. V
imenu solnograškega nadškofa spisal je neki solnograški duhov¬
nik I. 873. zgodovinsko razpravo „LibeIlus de conversione Bago-
ariorum et Carantanorum,“ t. j. ^Knjižica o spreobrnitvi Bavarcev
in Karantancev,“ ter v njej dokazoval, da gospodujejo solnograški
nadškofje že 75 let v Pannoniji in da so oni pokristjanili tamoš-
nje prebivalce. 122 ) Vsebina tega spisa ni drugega, ko hvalisanje
solnograških škofov. Njih pravice in zasluge, posebno glede Ka¬
rantancev in Pannoncev, opisujejo se na dolgo in široko. Da je
papež posvetil Metoda za moravsko-pannonskega nadškofa, o tem
spis popolnoma molči; tudi mu ne privošči prislova „episcopus“
ali pa „archiepiscopus,“ temveč ga zaničljivo zove „quidam Graecus“
ali pa „philosophus“ (c. 14). Očita mu, da je latinski jezik, rimski
obred in pooblaščeno latinsko pismo po načinu modrijanov spod¬
rinil s slovenskim, na novo izmišljenim pismom ter na ta način
pri vsem slovenskem ljudstvu onečastil mašo, evangelije in službo
božjo onih, ki so vse to opravljali latinski. l23 )

39 —

Nasproti terjatvam bavarskih škofov, ktere je podpiral tudi
njih kralj Ludovik, pisal je temu papež Ivan VIII., da je bila
Pannonija že v starodavnih časih odvisna od rimske stolice. Ako-
ravno je pozneje dežela prišla poganom v oblast, vendar zato še
niso nehale pravice rimskega papeža do nje, kajti privilegij rimske
cerkve ne more prikrajšati nobeden čas in nobena državna raz¬
delitev jim ne more biti na škodo. 124 )

Iste misli izrazil je imenovani papež v svojem pismu do
jakinskega škofa Pavla, kterega je poslal kot legata v Germanijo
in Pannonijo, z besedami, da je bila pannonska dieceza nekaj od¬
visna od rimske cerkve, a poznej sta jo od nje odtrgala vojskina
nesreča in sovražni meč. Sedaj pa, ko so cerkve mir zadobile,
imele bi se jim povrniti tudi stare pravice. Kjer so prenehale
cerkvene pravice zarad grozovitosti poganov, tam se ne more go¬
voriti o zastarenji pravic, ako bi preteklo še toliko let. 126 )

Nemški škofje in njih kralj Ludovik vedeli so dobro, da ne
dosežejo ničesar, ako se bodo posluževali v dosego svojega na¬
mena le postavnih pravic. Ravnaje se po pregovoru, da kdor ima
moč, ima tudi pravico, bil jim je dober vsak pripomoček, tudi sila
in zvijača.

Brez dvoma bile so razven političnih tudi cerkvene zadeve
merodajne, da sta kralj Ludovik in njegov sin Karlman na novo
pričela vojsko z Moravci. Uničiti je bilo treba najprej Rastislava,
ki je prvi sprožil misel, osnovati od nemških škofov neodvisno slo¬
vansko metropolijoj in se najbolj trudil, da se je v resnici usta¬
novila. Da bi Ludovik in Karlman ložej dosegla svoj namen,
dobila sta na svojo stran Rastislavovega nečaka Svetopolka, kteri
je 1. 870. izdal svojega strica Nemcem. Ti so ga pripeljali na
Bavarsko in mu iztaknili oči meseca novembra 870., potem so ga
vtaknili v samostan, kjer je umrl. 12c ) Tako je končal svoje živ¬
ljenje glavni Metodov podpornik. Vojska trajala je še potem skoraj
neprestano do 1. 874., v kterem so Nemci z Moravci mir sklenili
v Forchheimu na Bavarskem. 127 )

Povedali smo, da je Metod, prišedši v drugič iz Rima, ostal
v Pannoniji pri knezu Kocelu; na Moravskem bi ne bilo dovolj
varno zarad vojske. Kocel je bil vesel, da je imel nadškofa v
svoji sredi in rad bi ga bil varoval vsake nesreče. Vendar za
Metoda tudi pri Kocelu ni bilo varno, kajti ta ni bil popolnoma
samostojen, temveč le vazal nemškega kralja Ludovika.

Bavarski škofje, med njimi solnograški nadškof Adalvin,
freisinški škof Annon in pasovski škof Hermanrich, zbrali so se v
začetku 1. 8 7 0 138 ), da bi se posvetovali, kaj bi bilo treba storiti
glede pannonskih zadev. Tudi nadškofa Metoda so prisilili, da se
je udeležil zborovanja. 129 ) Freisinškega škofa izvolili so navzočni
tovariši za sodnika, akoravno bi kakega nadškofa smel soditi le
patrijarh ali papež. 13 °) Tudi drugi zbrani škofje niso imeli pra-

— 40 —

vice rešiti vprašanja glede pannonsko-moravske dieceze, kajti oni
so bili le tožitelji in nikakor bi ne smeli biti ob jednem tudi sod¬
niki. Metodu so očitali, da podučuje na njih zemlji. l31 ) Metod
pa jim odgovori: „Ako bi vedel, da je zemlja vaša, šel bi proč;
vendar ni vaša, temveč sv. Petra (t. j. rimskega papeža in tedaj
neodvisna od kake druge nadškofije). Ker ste vi iz lakomnosti
protipostavno prestopili stare meje in branili učiti božji nauk,
varujte se, da ne izlijete svojega mozga, hoteč prebiti železno goro
s koščeno ostjo.* Oni mu na to jezno zažugajo: „Slabo se ti bo
godilo!“ Metod pa pravi, da govori resnico. l32 ) Po daljšem pre¬
piru zahteval je Metod, da naj razsodi med njimi rimska stolica
po cerkvenih postavah, česar pa škofje niso hoteli dovoliti. l3S )
Pasovski škof bil je celo tako razjarjen, da je hotel s konjskim
bičem Metoda pretepsti na zboru, ako bi mu ne bili ubranili drugi. 134 )
Zborovanja udeležil se je tudi kralj Ludovik, ki je, kakor se kaže,
stal na strani nemških škofov ter se iz Metoda še celo hotel de¬
lati norca, rekši, da je Metod od svojega truda in govorjenja ves
moker, kakor bi bil pri peči. Jako dobro mu je na to Metod za¬
solil, ko mu je rekel: „Dobro govoriš vladika! Nekdaj so srečali
ljudje upotenega filozofa ter mu rekli: Zakaj se potiš ? A on je
djal: Z grobimi ljudmi  sem se prepiral. 0 l36 ) Bavarski škofje so
na to Metoda obsodili, vrgli v ječo, dajali mu zaušnice, pustili
ga na mrazu in dežji, zabranili mu obhajati službo božjo, ter ga
imeli pri sebi na Nemškem zaprtega tri leta. ls6 )

To postopanje proti Metodu prouzroči! je v prvi vrsti solno-
graški nadškof Adalvin. kterega je posebno bolelo, da je zgubil
Pannonijo. To dokazuje tudi papež Ivan VIII. v svojem pismu
do Adalvina. l87 ) Sploh pa nam pisma tega papeža živo dokazu¬
jejo, kako sramotno so počenjali z Metodom njegovi sovražniki.
Cesar se Pannonska legenda komaj dotakne, piše profesor Krek, 138 )
stopi tu v živih barvah pred naše oči in srce nam utripati neha,
opazivšim toliko surovosti baš pri onih možeh, ki so se bili vspeli
do najvišjih hierarhijskih sedežev v Bavariji.

Metoda so bavarski škofje, kakor je bilo že omenjeno, vtak¬
nili v ječo v prvi polovici 1. 870, izpustili pa v prvi polovici leta
873. l39 ) Rimskemu papežu o vsem tem niso ničesar poročali, ako-
ravno so mu večkrat pisali in tudi dostikrat poslali svoje zastop¬
nike k njemu v Rim. Uo ) Predrznost freisinškega škofa, tedaj ti¬
stega, ki je bil obsodil Metoda, bila je celo tako velika, da je v
Rimu kar naravnost lagal in rekel, da ne pozna tega človeka. l41 )
Papež Hadrijan II., ki je postavil Metoda za nadškofa, morebiti
še pred svojo smrtjo nič zvedel ni o njegovi žalostni osodi; ako
je pa kaj slišal, bilo je zanj prepozno, da bi mu bilo mogoče za
Metoda kak korak storiti, ker umrl je meseca novembra ali pa
decembra 1. 872. l42 ) Njegov naslednik bil je Ivan VIII., ki je po¬
stal papež meseca decembra istega leta. 143 )

— 41 —

Mogoče je, da sta imela solnograški nadškof in pasovski
škof do novoizvoljenega papeža nekoliko več zaupanja, kakor pa
do Hadrijana II., o kterem sta vedela, da bi ne uslišal njune
prošnje glede Pannonije in Moravskega. Do Ivana VIII, o kterem
sta mislila, da ne bo Slovanom tako naklonjen, kakor njegov
prednik, treba se jima je bilo obrniti. Prosila sta ga, da bi se
sodnijsko preiskovalo in potem določilo, kdo da ima veče pravice
do Pannonije, ona dva ali pa Metod. 144 )

Med tem je zvedel papež, kar se je zgodilo z Metodom, in
takoj je poslal ostra pisma onim škofom, ki so prouzročili nje¬
govo nesrečo.

Pismo, ktero je pisal papež Ivan VIII. I. 873. in sicer še
pred mesecem septembrom freisinškemu škofu Annonu, glasi se v
slovenski prestavi: »Tvoja predrznost in prevzetnost ne presegate
samo oblakov, temveč celo nebesa. Polastil si se pravic apostolske
stolice ter se kakor kaki patrijarh predrznil soditi nadškofa; da,
kar je še hujše, privlekel si (k zboru) bolj tiransko, kakor po¬
stavno, svojega brata, nadškofa Metoda, poslanega od apostolske
stolice k narodom na delo, in ni se ti zdela vredna pritrditev tistih
duhovnikov, ki so bili pri tebi, kar si storil apostolski stolici v
sramoto. Ko je on (Metod) prosil, da bi prišel, kakor uče cer¬
kvene postave, pred sodbo (rimske) stolice, nisi pripustil, pač pa
ga obsodil s svojimi privrženci in tovariši, zabranil mu obhajati
božjo službo ter ga vrgel v ječo. Praviš, da si podanik sv. Petra
in da skrbiš za njegovo lastnino v Germaniji, in vendar nisi kot
fevdnik ničesar poročal o okovih in preganjanji tega brata in so-
škofa, pač pa si celo v Rimu, ko so te naši o njem popraševali,
lagal, da ga ne poznaš, akoravno si bil sam začetnik, spodbuje¬
valec in še celo uzročitelj vseh bridkostij, katere so mu napravili
tvoji rojaki. Zarad vsega tega pridi takoj v Rim, da zadostiš
zmerni zahtevi tega častivrednega škofa, da bo mogel zarad Boga
vso krivico pozabiti. Sicer pa ne smeš od meseca septembra na¬
prej tako dolgo prejemati zakramentov, dokler ne poravnaš svoje
trmoglavosti s pokorščino/ l46 )

Pismo papeža Ivana VIII. do pasovskega škofa Hermanricha,
spisano brez dvoma ravno takrat, kakor pismo do škofa Annona,
glasi se v slovenski prestavi tako-le: »Mislimo, da bi zadostoval
komaj studenec solz za objokovanje tvoje hudobije, kakor pravi
prerok Jeremija. Ali ne presega tvoja drznost grozovitosti, ne
rečem, kakega škofa ali pa kakega posvetnega človeka , temveč
celo kakega samosilnika in ali ne prekorači živalske surovosti ?
Svojega brata in našega soškofa Metoda vrgel si v ječo, imel ga
dalj časa pod prostim nebom v najhujšem mrazu in največjem
dežji, odtrgal si ga od voditeljstva izročene mu cerkve ter tako
divjal, da si ga hotel, ko so ga privlekli k škofovskemu zboro¬
vanju, pretepsti s konjskim bičem, ako bi ti ne bili branili drugi.

- 42 —

Prašam te, ali so to zločini škofa, kterega dostojanstvo, ako se
prevzame, še večje dela? O škof, ki tako postopa proti dragemu
od apostolskega sedeža posvečenemu in izbranemu škofu ! Vendar
sedaj nočemo preiskovati, kar si še storil, da ne bomo primorani
takoj razglasiti, kar se je zgodilo. V imenu vsegamogočnega Boga,
prvih sv. apostolov Petra in Pavla ter naše neznatnosti prepo¬
vemo ti začasno, obhajati božjo službo in občevati s svojimi so-
duhovniki; ako ne prideš z navzočnim, častivrednim škofom Pavlom
(kterega je papež kot svojega legata poslal na Nemško) in pa z
jako svetim našim bratom Metodom v Rim, da bi bil s tem vred
zaslišan, zadene te pravična obsodba zarad take in tako velike
predrznosti; apostolski sedež bi se ne dal prekaniti, ako bi se
kje odobrila tako velika množica hudobij.“ uo )

Tudi solnograški nadškof Adalvin dobil je od papeža kara¬
joče pismo, v kterem so stale besede: „Nikar se ne čudi, ker

smo rekli, da mora naš brat Metod po tvojem prizadevanji dobiti
svoj sedež nazaj, ker se v resnici spodobi, da bi ti, ki si pro-
uzročil njegov padec, skrbel tudi za njegovo povišanje/ 1147 )

V tistem času, t. j. v prvi polovici 1. 873 , pisal je papež tudi
kralju Ludoviku: „Tvoja razumnost bi mogla sklepati po mnogih
raznovrstnih in jasnih znamenjih, da je vsled privilegij pannonska
škofija že davno prišla v oblast apostolski stolici, kar pričujejo
sinodini sklepi in dokazuje zapisana zgodovina. Ker pa ni zarad
ovirajočih sovražnih trum apostolska stolica dalj časa poslala tjekaj
nobenega škofa, začeli so nevedni ljudje, že dvomiti (o njenih pra¬
vicah do Pannonije). Nikdo pa naj se ne izgovarja zarad števila
let, ker nobeden čas ne more prikrajšati privilegij svete rimske
cerkve, kteri služimo v božjem imenu, in nobena državna delitev
jim ne more biti na škodo. Spoštovanja vredne rimske postave,
ktere so po božji naredbi razglasili prejšnji knezi, ne izgube vsled
zastaranja svoje veljave niti v sto letih.“ 113 )

Ravno takrat, ko je pisal papež nemškemu kralju in ba¬
varskim škofom, poslal je tudi svojega legata za Germanijo in
Pannonijo, jakinskega škofa Pavla, na Bavarsko ter mu v poseb¬
nem pismu naznanil, kako naj pri kralji Ludoviku varuje interese
rimske stolice in kako naj postopa proti bavarskim škofom.

Po papeževem povelji rekel je škof Pavel, prišedši na Ba¬
varsko, kralju Ludoviku naslednje besede: „Sam veš, najslavnejši
kralj, daje bila pannonska škofij i podvržena apostolskemu sedežu,
a bojna nesreča jo je odtrgala od njega, od kterega je bila potem
s pomočjo sovražnega meča ločena do sedanjega časa in do te ure.
Cerkvam, katerim se je mir zopet povrnil, dati bi se morale nazaj
tudi pravice, ktere je z mirom vred sleherni cerkvi vzela samo-
silska besnost. To je trdil sveti papež Leon v kanoničnih dekretih,
ko je pisal o ponovljenji zakonske zveze, z besedami: Ako se od¬
strani zlo, ktero je nastalo po sovraštvu, dobi naj sleherni nazaj

43 —

kar je postavno imel. — Ne samo po Italiji in zapadnih deželah,
temveč tudi po celi Illyriji posvečevali, ordinirali in ureje¬
vali so že od nekdaj rimski papeži, kakor svedočijo nekteri re-
gesti, sinodini zapiski in marsikteri spomeniki tam postavljenih
cerkva. Ako bi se kralj Ludovik hotel prepirati zarad števila let,
zapomni naj si, da je pri kristijanih in sicer pri tistih, ki so jedne
vere (katoliki), določeno neko število let. Kjer so pa prenehale
pravice zarad besnosti poganov ali nevernikov, mine naj časa,
kolikor hoče, in vendar ne zastare cerkvene pravice, ktere, ne-
znajoč za zemeljsko orožje, potrpežljivo čakajo, ko se jih bo bla¬
govolil usmiliti njih gospod in zavetnik. Ako bi v takem slučaji
dolga vrsta let uničila pravice, morali bi grajati Boga, kteri je čez
430 let osvobodil izraelske sinove iz jako okrutne Faraonove suž-
nosti; tudi je on sam iz svoje moči rešitelj, ki je čez toliko tisoč
let otel človeški rod iz peklenske oblasti. “ l49 )

V papeževih instrukcijah, po kterih naj bi se ravnal škof
Pavel na dvoru nemškega kralja Ludovika, bile so izražene iste
misli in nazori, kakor v njegovem pismu do imenovanega kralja.
Kaže se, da je bil Ludovik jeden glavnih nasprotnikov rimskega
papeža glede pristojnosti pannonske škofije, ker drugače se ta ne
bi bil trudil na dvojen način, pismeno in po svojem poobla¬
ščenci, da bi ga pregovoril.

Papež je dalje naročil svojemu legatu, kako naj postopa
proti solnograškemu nadškofu Adalvinu in pasovskemu škofu Her-
manrichu. Škof Pavel je storil, kakor mu je bilo ukazano, ter
rekel Adalvinu in Hermanrichu, da je papež velel Metoda izpu¬
stiti iz ječe v njegovo nadškofijo; tudi jima je naznanil, da papež
za sedaj še ne misli pričeti nobenega sodnijskega preiskovanja
glede pristojnosti pannonske nadškofije. Najprvo je treba Metodu
povrniti njegovo dostojanstvo in pravice; še le čez poldrugo leto
potem zamore se cela stvar rešiti po sodnij ski poti. Ako bi Adal-
vin in Hermanrich na vsak način zahtevala sodnijskega posto¬
panja, sme jima Pavel očitati njune nepostavnosti, ker sta brez
zakonite sodnije obsodila od apostolskega sedeža postavljenega
škofa, vrgla ga v ječo, dajala mu zaušnice, zabranila mu oprav¬
ljati božjo službo, imela ga tri leta vjetega iu vendar ves ta čas
nadlegovala apostolski sedež po svojih mnogoštevilnih poslancih
in pismih; reči jima sme, da nista vredna priti k sodnijskemu
preiskovanju, ker hočeta vse le za hrbtom doseči in ker si sama
brez papeževega dovoljenja lastita sodnijsko pravico. Škof Pavel
naj jima tudi pove, da ga je papež zato poslal na Bavarsko, da
bi jima za toliko časa prepovedal opravljati božjo službo, kolikor
časa sta ona dva to zabranila Metodu, in da naj ta tako dolgo
svobodno vlada v svoji škofiji, kolikor časa sta ga ona dva imela
vjetega; potem še le naj bi prišla, ako imata kaj proti njemu,
pred apostolski sedež, kjer bi bili zaslišani in sojeni obe stranki.

44  —

Ker bi pa bilo treba razsoditi pritožbe med nadškofi, moral bi kot
sodnik biti le patrijarh (t. j. papež), ker prepire med nižimi mo¬
rajo po kanoničnih postavah razsojevati viši.“ l60 )

Iz omenjenih pisem razvidimo, da je papež ukazal Metoda
izpustiti iz ječe v njegovo nadškofijo, potem je prepovedal Adal-
vinu, Hermanrichu in Annonu obhajati božjo službo, 161 ) tudi je
velel zadnjima dvema, priti z Metodom in Pavlom v Rim, da bi
se pri papeži opravičila zarad svojega postopanja proti Metodu.
Morebiti je jednak ukaz dobil tudi Adalvin, nadškof solnograški,
kar nam pa ni znano. Tudi ne vemo, sta li škofa Hermanrich
in Annon šla v Rim ali ne. Prav verjetno je, da jima je Metod precej
vse odpustil l62 ) in tudi pri papeži vplival, da jima je prizanesel
zasluženo kazen. Za gotovo pa lahko trdimo, da se Adalvin ni
napotil v Rim, ker dohitela ga je smrt dne 14. maja 873 l6S ).
Jedno leto pozneje umrl je tudi pasovski škof Hermanrich 161 ) in
dne 9. oktobra 1. 875. pa freisinški škof Annon 166 ). V tej dobi
zgubil je svoje življenje še neki drugi škof, ki je bil tudi Metodov
nasprotnik, kajti pisatelj životopisa svetega Metoda pravi, da je
Bog zarad krivičnega postopanja proti Metodu kaznoval s smrtjo
četiri škofe. 166 )

Z Bavarskega šel je Metod s škofom Pavlom k Svetopolku
na Moravsko, 167 ) pozneje pa se je napotil h knezu Kocelu ter pri
njem ostal do njegove smrti, kar pa bavarskim škofom ni bilo
všeč. Vedeli so, da je Kocel fevdnik nemškega kralja; zato so
mu žugali in rekli, da se mu ne bo dobro godilo, ako bo imel
Metoda pri sebi. l68 ) Kocel se ni veliko brigal za njih pretenje,
ker je vedel, da stoji papež na njegovi strani. Z Metodovo in
papeževo pomočjo prizadeval si je, da bi kolikor mogoče veliko
storil za blagor svojega podložnega ljudstva, kar pa ni bilo lahko,
ker odstraniti je bilo treba marsiktero razvado iz poganskih časov.
V dvomljivih slučajih iskal je sveta pri Metodu ali pa tudi pri
rimskem papeži. Znano nam je, da mu je najbrže 1. 873. pisal
Ivan VIII., hoteč urediti med njegovim ljudstvom zakonske zveze.
Iz poganskih časov ohranila se je med Slovenci slaba navada, da
se je dostikrat mož ločil od svoje prve žene in vzel drugo v zakon.
Ker pa to ni moglo biti papežu všeč, prepovedal je take zakone
in tiste ljudi, ki so grešili zoper cerkvene postave, izobčil za
tako dolgo, dokler ne zapuste svojih žena iz drugega zakona in
pokličejo k sebi svojih soprog iz prvega zakona. l69 )

V prvi polovici 1. 874. umrl je blatenski knez Kocel. lc ") Za
njim dobil je vrhovno oblast čez Pannonijo Ludovikov sin K a r 1-
man,  ki je do sedaj imel pod seboj samo Koroško. On je torej
za nekoliko časa zedinil Koroško in Pannonijo v nekako celoto.
Metod kot nadškof pannonsko-moravski bil je od 1. 874. v poli¬
tičnih zadevah odvisen od dveh jako nejednakih vladarjev, od
Karlmana in Svetopolka, ki sta se prej dalj časa med seboj voj-

45

skovala in se pomirila še le v tem letu meseca maja ali junija
v Forchheimu. lcI )

Lahko si mislimo, da Metodu ni bilo več tako lahko po
Pannoniji izvrševati svojih škofovskih dolžnosti, kakor pod Ko-
celom. Adalvinov naslednik v solnograški nadškofiji, Theotmar,
hoteč porabiti ugodni politični položaj, da bi zedinil Pannonijo s
svojo nadškofijo, šel je že 1. 874. kmalu po Kocelovi smrti v Ptuj
in posvetil v tem mestu jedno cerkev. Pri tej priložnosti lahko
omenimo, da je po Kocelovi smrti njegov naslednik Karlman iz¬
ročil jugozahodni del Pannonije, namreč grofijo Dudlebsko l02 ) z
mestom Ptujem grofu Gozvinu, h kteremu se je napotil solno¬
graški nadškof. los ) Da bi Metod tudi pod Karlmanovo vlado lahko
hrez ovir opravljal svoje škofovske dolžnosti po Pannoniji, pisal
je okolu 1. 875. rimski papež Karlmanu in mu velel, da naj pusti
Metodu po navedeni pokrajini svobodno izvrševati njegova nadško-
fovska opravila. 164 )

5. Nove tožbe zoper Metoda.

Povedali smo, da so se bavarski škofje, njim na čelu solno¬
graški nadškof Adalvin, pritoževali pri papeži zarad ustanovitve
pannonske nadškofije. Ta jim je na to dosti jasno dokazal, da je
popolnoma prav ravnal in da nimajo nemški škofje nikakoršnega
uzroka, da bi se jezili. Adalvin, Hermanrich in drugi morali so
torej, akoravno neradi, vzeti na znanje ustanovitev pannonsko-
moravske nadškofije. Nekteri mislijo, da so 1. 873. bavarski škofje
tožili Metoda tudi zarad slovenske službe božje, kar pa je neres¬
nično. 106 ) Kmalu potem umrli so nekteri bavarski škofje, kakor
Adalvin, Hermanrich in Annon. Na njih mesto bili so izvoljeni
drugi možje, ki so imeli o pannonski diecezi jednake nazore, kakor
njih predniki. Vedeli so, da bi bilo brez . vspeha, ako bi se še
jedenkrat pri papeži pritožili zarad ustanovitve pannonske nad¬
škofije. Metoda v drugič vjeti in vreči v ječo bi tudi nič ne po¬
magalo. Poiskali so si torej novega sredstva, da so ovirali Me¬
toda v njegovem delovanji. Zvedeli so, da je Ivan Vlil. drugega
mnenja glede jezika, v kterem naj bi se obhajala božja služba,
kakor pa njegov prednik, Hadrijan II. Porabili so to priliko ter
Metoda tožili najbrže 1. 878., da opravlja božjo službo v nerazum¬
ljivem slovenskem jeziku. Papež, hoteč na jedni strani nekoliko
zadovoljiti nemške škofe, ki nikakor niso mogli pozabiti, da je
Metod še zmiraj pannonsko-moravski nadškof, na drugi strani pa
po svojem prepričanji koristiti sveti cerkvi, poslal je po jakinskem
škofu Pavlu, ko je kot legat rimske stolice 1. 878. potoval v Ca¬
rigrad, pismo do Metoda. Ukazal mu je, da ne sme več maševati
v slovenskem jeziku, temveč v latinskem ali pa v grškem, v kterili
se po celi zemlji obhaja božja služba; kadar pa hoče pridigovati

— 46 —

in ljudstvo podučevati, poslužuje naj se domačega, ljudskega
jezika. l6C )

Metod je tedaj dobil od papeža prepoved, opravljati božjo
službo v slovenskem jeziku. Vendar si moramo misliti, da mu
je brez dvoma bila dovoljena pritožba in še le po neugodni re¬
šitvi njegovega rekursa bi bila dobila prepoved pravno veljavo.
Znano je, da je papež Hadrijan II. v posebnem pismu dovolil
Metodu, posluževati se pri svetih obredih slovenskega jezika. Naj-
brže papež Ivan VIH. o tej dovolitvi ni nič vedel, ker drugače bi
mu morebiti ne bil kaj takega prepovedal. Metod, dobivši pa¬
peževo prepoved, sklepal je prej ko ne iz pisma samega, da je
to, kar mu je papež Hadrijan II. pred desetimi leti dovolil,
Ivanu VIII. neznano, ob jednem je pa tudi upal, da ta prekliče
svojo prepoved, ko zve, kaj je pripustil njegov prednik.

Med tem so nemški škofje 1. 879. iznova pri papeži tožili
Metoda ter ga dolžili krivoverstva. Rekli so, da ne uči tako kakor
veleva sveta rimska cerkev in da širi zmote med narodom. 107 ) Ta
obtožba bila je- za Metoda dosti bolj nevarna, kakor pa prejšnja.
Ivan VIII. je dobro vedel, da je Metod, ko je bil od Hadrijana za
škofa posvečen, moral dokazati svojo pravovernost in priseči, da
nikdar ne odstopi od njega. Ker je papež poznal Metodov značaj
ni se nadejal, da ga bodo kedaj pri njem tožili zarad krivoverstva.
Jako se je začudil, ko je slišal, da uči drugače, kakor je ustno
in pismeno obetal rimski stolici. 108 ) Takrat so nemški škofje v
drugič tožili Metoda, da še vedno opravlja božjo službo v surovem
slovenskem jeziku. l69 ) •—• S temi tožbami hoteli so doseči, da bi
papež Metoda kot krivoverca in nepokorneža obsodil, iz cerkve
izobčil in mu vzel pannonsko nadškofijo.

Bavarski škofje prizadevali so si tudi dobiti kneza Sveto-
polka na svojo stran, da bi laglje uničili Metoda. Svetopolk ni bil
nikdar Metodu posebno udan, 170 ) a tudi ta, uživajoč nekdaj naj-
veče zaupanje kneza Rastislava, kterega pa je Svetopolk izdal
Nemcem, da so ga umorili, ni se mogel nanj zanesti. Pri takih
razmerah ni bilo nemškim duhovnom težavno, pri Svetopolku
očrniti Metoda, razglasiti ga za krivoverca in moravskemu knezu
prigovarjati, da je blagor njegove duše v nevarnosti, ako se še
za naprej ravna po Metodovih naukih. 171 ) Svetopolk bil je tedaj
na razpotji in ni vedel, komu bi verjel, svojemu nadškofu ali pa
njegovim tožiteljem. Vsled tega poslal je v Rim duhovnika Ivana
in naznanil papežu, da ne ve, kaj naj bi veroval, ker se ne more
zanesti na besede Metodove, kterega dolže krivoverstva. 172 ) Jasno
je, da je bil ta Svetopolkov korak kakor nalašč za nemško du¬
hovščino.

Ko je papež dobil od nemških škofov in od kneza Sveto-
polka o Metodu taka poročila, ni jih mogel prezreti, temveč treba
je bilo celo stvar natančno preiskati in jo vestno razsoditi. Dne

— 47  —

14. junija 879. pisal je Metodu ter mu ukazal brez odloga priti v
Rim, da se osebno opraviči pred njim in spriča svojo pravover¬
nost. 173 ) Ravno tega dne bilo je spisano pismo, kterega je papež
poslal knezu Svetopolku. Brez dvoma je duhovnik Ivan iz Be-
netek, ki je papežu prinesel Svetopolkovo pismo, dobil obe pismi,
da bi ju izročil Metodu in moravskemu knezu. V pismu do Sve-
topolka spodbujal ga je papež to verovati, kar uči sveta rimska
cerkev; ako bi pa njegov škof ali pa kaki duhovnik začel drugače
podučevati, morali bi vsi jednoglasno odbacniti krivi nauk in
se ravnati po izročilu apostolske stolice. Ob jednem mu je na¬
znanil, da je ukazal nadškofu Metodu precej priti v Rim, da izve
iz njegovih ust, ako veruje in uči tako, kakor je obetal ali ne. 17i )

Nemudoma se je nadškof Metod, spremljan od Zemižizna,
Svetopolkovega fevdnika, napravil v tretjič na pot proti Rimu, da
dokaže pred papežem svojo nedolžnost in osramoti svoje sovraž¬
nike. Rad je šel tjekaj, kajti vest njegova bila je mirna; vedel
je, da bo ta pot le njemu samemu na korist, ter se nadejal, da
ga bodo potem njegovi nasprotniki pustili v miru. Svetopolk
zaupal mu je posebna naročila, ktera naj bi opravil pri papeži.
Po Metodu je namreč naznanil rimskemu papežu svojo udanost
ter rekel, da so si on, njegovo plemstvo in vse moravsko ljudstvo
izvolili sv. Petra in njegovega namestnika za varuha, pomočnika
in branitelja ter hočejo do konca ostati pod njegovo obrambo. 175 )
Svetopolk iskal je, kakor tu vidimo, papeževega prijateljstva in
njegove pomoči, da bi laglje ohranil svojo neodvisnost od Nemcev,
in za taki posel bil je Metod najsposobnejši mož, kajti njemu
smel je moravski knez brez strahu zaupati in ni se mu bilo treba
bati, da bi ga izdal Nemcem.

Tožba nemških škofov proti Metodu bila je zanj velike važ¬
nosti. Ako bi ga bili obsodili, gotovo bi ga bil papež odstavil in
izobčil. Po cerkvenem zakonu morale so se tožbe proti kakemu
škofu preiskovati in reševati na kakem škofovskem zboru ali si¬
nodi. 17t ) Zato je tudi papež Ivan VIII. sklical tak zbor, h
kteremu so prišli tudi Metodovi tožitelji. Znano nam je, da je
papež dne 19. novembra 1. 879. pisal solnograškemu nadškofu
Theotmaru ter mu ukazal brez odloga priti v Rim, 177 ) prej ko ne
zato, da bi bil navzoč pri tožbi zoper Metoda. Na podlagi tožbe
vršila se je preiskava. Prašali so Metoda, kaka je njegova vera
o izhajanji svetega Duha in kako moli pri maši „Credo“. Metod
jim odgovori, da veruje in uči, kakor zapoveduje sveta rimska
cerkev, da sveti Duh ne izhaja samo od Očeta, ampak tudi od
Sina, pri maši pa moli „Credo“ brez pristavka „filioque“ in ravno
tako dela tudi njegova duhovščina. Ker v veri izpušča „filioque“,
vjema se po polnoma z rimsko cerkvijo, glavo in materjo vseh cerkva,
ki tudi nema tega pristavka. Nemški škofje so sicer 1. 794. na
sinodi v Frankfurtu in škofje oglejske patrijarhije na sinodi v če-

— 48 —

dadu 1. 791 sprejeli pridevek „filioque“ v svojo vero, kar pa zanj
ni merodajno, ker do sedaj še ni noben občni cerkveni zbor po¬
trdil tega pristavka in tudi rimska cerkev ga še ni sprejela. m )

Tako se je Metod popolnoma opravičil pred papežem in
pred zbranimi škofi. Ivan VIII. sam je to potrdil v svojem pismu,
ktero je meseca junija 880. poslal Svetopolku, ter rekel, da ga
je našel v vseh cerkvenih naukih pravovernega. 179 ) Tako je tedaj
tudi moravski knez zvedel, da je Metod nedolžen in da je bila
resnica, kar ga je učil. Ako bi bili nemški škofje dokazali, da Metod
taji kako cerkveno dogmo, gotovo bi ga bil papež izobčil in mu
vzel njegovo nadškofijo; ker pa je Metod spričal svojo pravover¬
nost, bil je izid razsodbe drugačen, kakor so želeli nemški
škofje. Papež je iz nova potrdil Metodu njegovo nadškofijsko
oblast čez Moravsko in Pannonijo, kar je tudi Svetopolku na¬
znanil z besedami: „Poslali smo ga nazaj oskrbovat njemu izro¬
čeno cerkev božjo in hočemo, da bi sprejeli svojega lastnega pa¬
stirja s pristojno častjo, spoštovanjem in radostnim srcem. Tudi
smo mu potrdili vsled naše apostolske oblasti pravice njegovega
nadškofijstva in ukazali, da naj z božjo pomočjo ostanejo stalne
za zmiraj.“ 180 ) S temi besedami podrl je papež nemškim škofom
njih upanje, da bi še kedaj dobili Moravsko in Pannonijo v svojo
oblast.

Papež pa Metodu ni samo potrdil nadškofijske oblasti, tem¬
več mu je tudi zagotovil vse pravice in privilegije, kterih so se
smeli nadškofje po cerkvenem zakonu posluževati, kar nam pri¬
čujejo njegove besede do Svetopolka: „Kar se tiče pravic in pri¬
vilegij, ktere so ustanovili in potrdili naši predniki, dovoljeno mu
je, posluževati se jih, kakor je predpisano v kanoničnih postavah
glede vseh cerkvenih zadev, ali pa jih tudi odpuščati, ako je
Bogu všeč, kajti bilo mu je izročeno ljudstvo Gospodovo in on
bo dajal odgovor za njih duše.“ 181 ) Iz teh besed dalo bi se skle¬
pati, da so se solnograški in bavarski škofje do 1. 880. več ali
manj vtikali v pravne zadeve Pannonije in Moravskega, akoravno
niso imeli že od 1. 869. nobenih pravic po teh pokrajinah. 182 )

Ker je papež zvedel, da se nemški duhovniki, bivajoči po
Pannoniji in Moravskem, niso dosti brigali za Metodove ukaze in
smatrali za svojega pravega gospoda solnograškega nadškofa ali pa
pasovskega škofa, zapovedal je vsem mašnikom in dijakonom, naj
si bodo slovanskega ali pa kterega drugega rodu, ki žive v Sve-
topolkovi deželi, da morajo biti nadškofu Metodu udani in po¬
korni v vseh rečeh ter da sploh ničesar ne smejo storiti brez
njegove vednosti. Tisti pa, ki bi bil uporen, delal nemir in razprtije
ter se ne hotel poboljšati po prvem ali drugem opominjanji, izžene
naj se kot sejalec lulike iz moravsko-pannonske cerkve in pokra¬
jine. 183 ) Metod si je takrat od papeža izprosil nekako vodilo, po

— 49  —

kterem se je ravnal, ako je hotel kaznovati kakega nepokornega
duhovnika.

Videli smo, koliko neprijetnosti in bridkosti so Metodu na¬
pravili njegovi nasprotniki. Imeli so ga tri leta vjetega in zapr¬
tega, niso ga hoteli priznati za pannonskega nadškofa, tožili so
ga pri papeži zarad obhajanja službe božje v slovenskem jeziku
in ga dolžili krivoverstva. Vse krivice je voljno pretrpel in pri vsaki
tožbi se je iznova pokazala njegova nedolžnost. Človek bi mislil,
da bodo njegovi nasprotniki po tolikih brezvspešnih poskusih mi¬
rovali! Vendar, ne še!

Ko so nemški škofje videli, da ne opravijo ničesar proti
Metodu, poprijeli so se novega sredstva, da bi mu nagajali in da
bi ob jednem ne izgubili svojega vpliva pri Svetopolku. Zahtevali
so, da mora j eden mož nemške stranke postati škof v Svetopol-
kovi deželi. Priporočali so za to dostojanstvo Švaba Wichinga,
ki je najbolj znal Metodu nasprotovati in kljubovati. Svetopolk
se ni hotel Nemcem zameriti in zato je papežu Wichinga pripo¬
ročil, da bi ga posvetil za nitranskega škofa (na sedanjem sever¬
nem Ogerskem). Papež temu ni ugovarjal, vendar je ukazal novo-
posvečenemu škofu, da mora biti svojemu nadškofu pokoren v
vseh rečeh. 184 )

Wiching je tedaj postal škof s pomočjo nemške, Metodu so¬
vražne stranke, kar je tudi razvidel papež Ivan VIII. Da bi pa
nadškofovi nasprotniki vsled svojega vpliva ne povzdignili zopet
kake druge, Metodu neljube osebe na škofovski sedež, pisal je
papež knezu Svetopolku, da naj z nova in sicer z dovolje¬
njem svojega nadškofa  pošlje kakega sposobnega duhovnika
ali pa dijakona, da ga posveti za škofa. Ako bi pa bil razven
teh dveh potreben še tretji ali pa še celo četrti škof, posveti naj
ju Metod sam. 186 ) Tako je tedaj papež zadovoljil nemške duhov¬
nike po Moravskem, ko jim je dal Wichinga za škofa, ob jednem
pa podelil Metodu toliko oblasti, da bi brez njegovega dovoljenja
nikdo ne mogel postati škof v pannonsko-moravski nadškofiji. 186 )

Metoda so tudi njegovi sovražniki tožili, da še vedno opravlja
službo božjo v surovem slovenskem jeziku. V Rimu imel je Metod
lepo priložnost, da je papežu razjasnil veliko važnost slovenskega
jezika za pokristjanjenje Slovanov. Papežu in zbranim škofom
je dokazal, da vir vsega obrekovanja je le sebičnost, nevednost,
strast in sovraštvo. Vsak, ki jezik pozna, mora reči, da je dosti
olikan in da je v njem že precej veliko cerkvenih knjig spisanih.
Prej ko ne prinesel je Metod tudi takrat v slovenskem jeziku spi¬
sane knjige seboj v Rim ter jih, kakor nekdaj papežu Hadrijanu II.,
sedaj pokazal Ivanu VIII. in njegovim škofom. Ti so se potem
lahko prepričali, da so Metodove besede popolnoma resnične, ker
navzoči so bili pri onem zboru najbrže tudi taki škofje, ki so
razumeli slovenski jezik, kakor n. pr. isterski ali pa dalmatinski.

4

— 50  —

Metod je prej ko ne pri tej priliki papeža opozoril, da je slo¬
venski jezik potreben za razširjanje krščanstva in za ohranitev
jedinosti z rimsko cerkvijo, ker drugače bi lahko grška cerkev
zase pridobila Slovane. 187 )

Tako je Metod prepričal papeža in škofe, da je delal le na
korist rimske cerkve, ko je rabil slovenski jezik pri božji službi.
Ti so mu nato pritrdili in papež sam je pisal knezu Svetopolku:
„Po pravici hvalimo po pokojnem modrijanu Konstantinu izum¬
ljene slovenske pismenke, s kterimi naj bi se hvalil Bog po spo¬
dobnosti ; tudi velevamo, da se v ravno tem jeziku oznanujejo
nauki in dela Kristusa. Ne samo v treh, temveč v vseh jezikih
je treba hvaliti Gospoda, kakor nas spodbuja sveto pismo, ktero
pravi: Hvalite Gospoda vsi narodje in slavite ga vsi ljudje ....
Tudi zdravi veri in nauku ni nasprotno, ako se poje sveta maša
v slovenskem jeziku, čitajo v njem sveti evangelij in berila iz
novega in starega veka, ako so dobro prevedena in razložena, ter
v njem opravljajo vse druge cerkvene molitve, kajti ta, ki je
vstvaril tri glavne jezike, hebrejskega, grškega in latinskega, na¬
redil je tudi vse druge k hvali in slavi svoji. 188 )

Papež Ivan VIII. je nato dovolil opravljati službo božjo v slo¬
venskem jeziku pod istimi pogoji, kakor pred jednajstimi leti papež
Hadrijan II., namreč, da naj se pri maši čitajo berila in evange¬
liji najprej v latinskim in še le potem v slovenskem jeziku.
V pismu Ivana VIII. do Svetopolka stoje besede: „Ukazujemo, da
se čita v vseh cerkvah vaše zemlje zarad večega češčenja evan¬
gelij najprej v latinskem in še le potem oznanuje naj se v slo¬
venskem jeziku ljudstvu, ki ne razume latinskega. 189 )

Povedali smo, kako so se nemški škofje in njih duhovniki
trudili, da bi dobili kneza Svetopolka na svojo stran. Razglasili
so Metoda za krivoverca in Svetopolk ni vedel, komu naj bi verjel,
svojemu nadškofu ali pa njegovim tožiteljem. Ravno tako očr¬
nili so Metoda njegovi nasprotniki pri moravskem knezu zarad
slovenske službe božje in sicer ne brez vspeha. Svetopolku, ki
ni bil nikdar Metodu posebno naklonjen, bilo je skoraj ljubše, da
bi se v njegovi dvorni cerkvi maševalo v latinskem jeziku, kakor
pa v slovenskem. Zato mu je papež dal posebno dovoljenje, da
se sme zanj in za njegove uradnike maša brati v latinskem je¬
ziku. 19 °)

Tako je papež Ivan VIII. rešil tožbo nemških škofov Me¬
todu na korist. Spoznal ga je za nekrivega in poslal nazaj v nje¬
govo nadškofijo. Metod se je sedaj lahko nadejal, da ga bodo
njegovi nasprotniki pustili v prihodnjič v miru, a jako seje zmotil.
Česar niso mogli do sedaj pri papeži doseči bavarski škofje s svo¬
jimi tožbami, hotel je izpeljati novoimenovani Metodov škof Wi-
ching s pomočjo sleparije in goljufije.

— 51 —

Metod, prišedši nazaj na Moravsko, izročil je Svetopolku
papeževo pismo. 191 ) Ker so pa vedeli njegovi nasprotniki, da bi
to pismo zamoglo uničiti vse njih nade in nakane, začeli so mi¬
sliti, kako bi zmanjšali ali pa še celo. zatrli vtis tega lista. Naj¬
brž e je škof Wiching, kterega je brez dvoma podpiral Arnulf,
vojvoda koroški, sestavil novo pismo ter ga poslal Svetopolku z
besedami, da je to pravo papeževo pismo. V njem bil je prej ko
ne Metod popisan kot razkolnik, kterega naj Svetopolk takoj pre¬
žene iz svoje države. 192 )

Ko je Svetopolk dobil obe pismi v roke, ni vedel, pri čem
da je. Prepričan je bil, da mora biti jedno pismo ponarejeno,
bodisi ono, ktero je prinesel Metod, ali pa to, ktero mu je izročil
Wiching, kajti zdelo se mu je neverjetno, da bi bil papež v tako
kratkem času popolnoma predrugačil svoje mnenje glede Metodove
pravovernosti in slovenske službe božje. Prej ko ne začel mu je
Wiching dokazovati, da je pismo, ktero je dobil od Metoda, ne-
istinito, izmišljeno in ponarejeno. Žalostno je, da je Svetopolk
bolj verjel lažnjivim besedam Wichingovim, kakor pa Metodovi
trditvi.

Nasledek te nesramne goljufije je bil, da si je Metod še bolj
nakopal na glavo nemilost svojega vladarja in njegovih uradnikov.
Vendar ni bil popolnoma zapuščen, ker na njegovi strani bili so
njegovi učenci in moravsko ljudstvo. 193 ) Tudi je vedel, da mu
je v takem položaji iskati pomoči pri rimskem papeži. Temu je
pisal ter ga vprašal, ako je res poslal po Wichingu knezu Sveto¬
polku drugo poslanico popolnoma nasprotnega obsega od poslanice
meseca junija 1. 880. in ako je res dal AVichingu kake posebne
ukaze, ki se tičejo njegove (Metodove) osebe in slovenskega je¬
zika pri božji službi. Tudi mu je popisal svoje nadloge in stiske,
ktere je moral prestati zarad svojih sovražnikov. 194 ) Dotično pismo
se nam sicer ni ohranilo, pač pa papežev odgovor, ki je bil spisan
23. marca 1. 881.

V tem odgovoru hvali papež Ivan VIII. Metodovo pastirsko
gorečnost in versko stanovitnost ter želi, da bi ga Bog še bolj
potrdil v svojih zapovedih in ga na korist svete cerkve rešil vseh
nadlog. Izrazuje mu svoje sočutje zarad njegovih stisk in nezgod.
Naznanja mu, da ni poslal Svetopolku nobenega drugega pisma,
razven tistega, o kterem je Metod sam trdil, da se mu je izročilo 195 )
in da tudi škofu  ni dal niti javnih niti skrivnih ukazov. —
Papež tu ne imenuje škofa po imenu, vendar ni dvomljivo, daje
ta škof Wiching, glavni nasprotnik Metodov, ker drugega sufra-
gana takrat še ni bilo v pannonsko-moravski nadškofiji. — Potem
papež tolaži Metoda v svojem pismu, da naj ne bo žalosten zarad
prebitih napadov, temveč vesel, kajti, ako je Bog ž njim, ne more
biti nikdo zoper njega. Nazadnje mu obeta, da hoče, ko pride
Metod k njemu v Rim, vso zadevo in razpor med njim in Wi-

4 *

— 62  —

chingom razsoditi po cerkvenih postavah in tega kaznovati po
zasluženji. 196 )

Brez dvoma je papež Ivan VIII. vsled Metodove pritožbe
pozval Wichinga v Rim, da bi se opravičil zarad svojega posto¬
panja proti svojemu nadškofu. Cim bolj pa je bil Metod, v svesti
si svoje nedolžnosti, pripravljen iti četrtikrat v Rim, tem manj
ljuba je bila ta pot Wichingu. Trditi smemo, da ni šel niti prvi,
niti drugi takrat v Rim. Prav verjetno je, da se je Wiching, po-
rabivši vpliv svojega zavetnika Arnulfa, pismeno opravičeval toliko
časa, dokler ni dne 13. decembra 1. 882. po desetletnem vladanji
umrl papež Ivan VIII. 197 )

Wiching tudi pozneje ni nehal Metodu nasprotovati; zato
mu je ta najprej zažugal, da ga izobči iz cerkve, l98 ) potem pa
to tudi storil, ako smemo verjeti besedam Bolgarske legende.

6, Metodova poslednja leta in smrt.

V zadnjih letih Metodovega življenja mu nemška duhovščina
ni mogla tako nagajati, kakor prej, ker se je spremenil politični
položaj med Nemci in Moravci. Prijateljstvo med Svetopolkom
in Arnulfom je 1. 882. nehalo in ta tedaj ni mogel več podpirati
škofa Wichinga proti Metodu; nasprotno pa je bila od tega časa
tudi Metodu zaprta pot v Pannonijo, kamor je segala takrat Ar-
nulfova vrhovna oblast. Navedenega leta napadli so moravsko
zemljo Bolgari, ktere je prej ko ne Arnulf našuntal. V naslednjih
letih vojskoval se je Svetopolk z Nemci, napadal Arnulfove po¬
krajine in večkrat pobil njegove trume. V jeseni 1. 8 84. sklenil
je mir s cesarjem Karolom Debelim blizo Tulna, z Arnulfom pa
se je pomiril še le 1. 885.

Med tem časom trudil se je Metod posebno po Moravskem.
Dne 29. junija 884. posvetil je cerkev sv. Petra in Pavla v Brnu
na Moravskem. 200 ) Glas p njegovi svetosti in delavnosti segel je
tudi v sosednje dežele. Češki vojvoda Borivoj prišel je na Mo¬
ravsko in Metod ga je krstil. Z njim vred sprejelo je takrat krš¬
čansko vero tudi 30 mož izmed njegovega spremstva. Bofivoju
dal je Metod precej veliko število duhovnikov, s kterimi se je
napotil nazaj na Češko. Tu sp krstili Bofivojevo soprogo, Ljudmilo,
ter mnogo drugih ljudi. 201 ) Zivotopisec sv. Metoda (pogl. 16.) tudi
pripoveduje, akoravno je neverjetno, da je Metod vstregel želji
ogerskega kralja in ga obiskal. Ta ga je jako slovesno sprejel,
bogato obdaroval ter mu rekel pri odhodu, da naj se ga spominja
v svojih molitvah.

Metod je po Cirilovi smrti tudi dopolnoval prevod sv. pisma
ter s pomočjo dveh učencev, ki sta znala jako hitro pisati, po¬
slovenil v prav kratkem času celo sveto pismo razven knjige mo¬
drosti, Jezusa Siraha, Makabejcev, Estre, Judite in Tobije. 202 ) Ra¬
zume se, da tega, kar je že spisal Ciril sam ali pa s svojim bratom

— 53

vred, kakor psaltir, posamezna berila, evangelije in dejanje apo¬
stolov, ni bilo treba več sloveniti. Metodu se tudi pripisuje pre¬
vod nomokanona ali knjige cerkvenih zakonov in paterika ali
kratkih vesti o življenji najslavnejših puščavnikov. 203 )

Ni se čuditi, da je vsled vsestranskega delovanja začel če¬
dalje bolj pešati Metodov život. Ko so njegovi prijatelji in učenci
videli, da postaja od dne do dne slabeji in da mu ni več veliko
dni odločenih, prašali so ga, dobro vedoči, da je vspeh pričetega
dela odvisen od naslednika na pannonsko-moravski stolici, kterega
moža si želi za nadškofa. Metod, ki je dobro poznal vse svoje
učence, pokazal jim je Gorazda z besedami, da je on domačin,
svoboden človek, dobro podučen v latinski književnosti in pravo¬
veren. 204 ) Metod si je tedaj izvolil takega naslednika, ki ni znal
samo slovenski jezik, temveč tudi latinski in bil tedaj sposoben
oskrbovati vladikovino, v kteri se je obhajala služba božja v slo¬
venskem in sem ter tje tudi v latinskem jeziku.

Na cvetno nedeljo dne 4. aprila 1. 885. bil je Metod že jako
slab, vendar je šel v cerkev, ktera je bila polna zbranega ljud¬
stva. Tu je še jedenkrat govoril in dajal dobre nauke, potem pa
blagoslovil kneza, duhovnike in ves narod ter končal z besedami:
„čuvajte me, deca, do tretjega dne!“ 205 ) Tako se je tudi zgodilo.
Tretji dan, 6. aprila, izgovoril je besede: „Gospod, v tvoje roke
izročam svojo dušo 1“ Kmalu potem je umrl. 206 )

Njegovi učenci skazali so mu zadnjo čast ter maševali za
izveličanje njegove duše v slovenskem, latinskem in grškem jeziku.
Neizmerna množica ljudi prišla je od vseh strani, da bi se s sve¬
čami v rokah udeležila sprevoda. Njegovo truplo nesli so v glavno
cerkev in shranili na levi strani za oltarjem Marije Device. 207 )
Vse je plakalo po dobrem učitelji in pastirji, moški in ženske,
mladi in stari, bogati in ubogi, svobodni in robi, vdove in sirote,
tujci in domačini, bolni in zdravi. 208 ) Metodova smrt bila je za
pannonske in moravske prebivalce neprecenljiva izguba.

7. Pannonsko-moravska nadškofija po Metodovi smrti.

Po Metodovi smrti začela je nemška stranka, v s vesti si
gotove zmage, zopet povzdigovati svojo glavo. Napela je vse žile,
da bi izpodrinila Gorazda, ker je vedela, da bi ta hodil po Me¬
todovih stopinjah. 209 ) Svetopolk, ki ni bil slovenski liturgiji nikdar
velik prijatelj, pomiril se je 1. 885. z Arnulfom. Mogoče je, da
se je Arnulf deloma vsled Metodove smrti sprijaznil s Svetopolkom,
da bi laglje podpiral svojega varovanca Wichinga in mu pomagal,
da bi hitreje postal pannonsko-moravski nadškof.

Svetopolku najbrže slovanski duhovniki, odlikujoči se po
svojem nravnem življenji, niso bili posebno priljubljeni, ker so
ga večkrat svarili zarad njegovega pohotnega življenja; nasprotno
pa so se mu nemški mašniki rajši prilizovali in ga hvalili. Po

— 54 -

Metodovi smrti Wiching ni bil imenovan za pannonsko-moravskega
nadškofa, ker ga brez dvoma papež ni hotel tako visoko povzdig¬
niti in ker mu tudi Svetopolk ni mogel popolnoma zaupati, vendar
je imel mnogo oblasti in vpliva, razume se, da na škodo domači
duhovščini in slovenski liturgiji. Začel je črniti Metodovega na¬
slednika Gorazda in druge slovanske duhovnike pri takratnem
rimskem papeži ter jih dolžiti krive vere. Po smrti Ivana VIII.
bil je Marin I. izvoljen za papeža. Ker pa je kmalu umrl, ravno
tako tudi njegov naslednik Hadrijan llL, bil je nekaj mesecev po Me¬
todovi smrti, okolu septembra 885., Štefan VI. za papeža izvoljen. 210 )

Takoj v začetku vladanja tega papeža pokazal se je v Rimu
nemški vpliv s tako močjo, kakor nikdar poprej. Glasoviti ni-
transki škof Wiching roval je z velikim vspehom proti slovenski
liturgiji in narodni duhovščini. Da se je stanje slovanskih maš-
nikov tako hitro na slabo obrnilo, zakrivil je mnogo Svetopolk
sam, ker jih ni branil sovražnih napadov.

Kmalu po Metodovi smrti zadel je slovanske duhovnike prvi
hud udarec, ki je po prizadevanji nemških škofov prišel iz Rima,
tedaj iz tistega kraja, kjer je_ v prejšnjih letih Metod našel svoje
varuhe in zaščitnike. Papež Stefan VI. pisal je precej v začetku
svojega vladanja, še preden je dobil naznanilo o Metodovi smrti,
Svetopolku jako ostro pismo, v kterem je dolžil Metoda krive
prisege, 211 ) prepovedal rabo slovenskega jezika pri svetih obredih
ter velel, da naj se neubogljivi duhovniki po dvakratnem opo¬
minjanji izobčijo iz cerkve in preženo iz Svetopolkove dežele. 212 )

Kmalu potem, najbrže proti koncu 1. 885., 213 ) poslal je ime¬
novani papež, ko je zvedel, da je Metod, priporočivši za svojega
naslednika domačina v Gorazda, za zmiraj zatisnil oči, tri legate,
Dominika, Ivana in Stefana k Slovanom. Dal jim je posebne in-
strukcije, po kterih bi se imeli ravnati. Naj poprej so morali Sveto-
polka popolnoma pridobiti za rimskega papeža, oziroma za na¬
mene in želje nemških škofov. Še le potem imeli so mu razodeti,
kaka osoda naj bi zadela slovenske obrede, Metodovega nasled¬
nika in narodno duhovščino. Imenovani legatje rekli so po pa¬
peževem naročilu Svetopolku prvi dan svojega prihoda, da mu
papež zagotovlja svojo očetovsko ljubezen in ga v duhu objemlje
kot svojega jako dragega sina, da ga vsi škofje, duhovniki in di¬
jakom rimske cerkve pozdravljajo in se ga spominjajo v svojih
molitvah ter da mu tudi rimski senat in drugi verniki pošiljajo
svoje pozdrave in žele, da bi v sveti veri zmiraj bolj napredoval
ter zadobil večno veselje.

Nasprotniki slovenske liturgije so morali dobro vedeti, da
je mogoče s tako laskavimi pozdravi Svetopolka omamiti in ga
zase pridobiti. To smemo sklepati iz papeževih besed „Primo die
hec clixisse  sufficiant",  ki nam ob jednem pričujejo, da so že v
Rimu skovali nekaki načrt, po kterem bi prišli do svojega namena.

— 55 ^

Storivši prvi korak imeli bi ga Iegatje podučiti o nekterih
verskih resnicah, n. pr. o izhajanji sv. Duha in o zapovedih glede
posta. Še le nazadnje so v papeževem imenu zahtevali, da se
mora za vselej opustiti slovenska služba božja. 314 ) Metoda so dol¬
žili krive prisege in zoper Gorazda, o kterem je papež mislil, da
ga je Metod svojevoljno postavil za svojega naslednika, razgla¬
sili so papežev interdikt za tako dolgo časa, dokler se ne pride
opravičit pred papeža. 316 )

V obeh ravnokar navedenih dokumentih dolži rimski papež
Štefan VI. Metoda krive prisege in sicer pravi v prvem, da je
Metod na truplo sv. Petra, tedaj v Rimu, prisegel, da ne bo nikdar
več opravljal božje službe v slovenskem jeziku, v drugem pa, da
je storil to prisego za časa papeža Ivana VIII. — Vendar pape¬
ževe besede o Metodovi krivi prisegi so popolnoma neresnične,
kar ni težko dokazati. Metod bil je za časa papeža Ivana VIII.
le jedenkrat v Rimu, namreč 1. 880., in takrat mu je omenjeni
papež dovolil slovensko liturgijo ter se ob jednem jako pohvalno
o njej izrekel 31G ) Od 1. 880. naprej pa Metoda ni bilo več v Rimu,
a tudi iz Rima ni dobil nikakoršne prepovedi glede slovenske
službe božje. Popolnoma neverjetno je torej, da bi bil moral
Metod Ivanu VIII. priseči, da se hoče posluževati latinske litur¬
gije, kajti ravno ta papež bil je velik prijatelj slovenskim obredom
in je ostal do svoje smrti Metodu naklonjen. V izvirnikih ni niti
najmanje vesti, ki bi mogla kaj nasprotnega dokazati in ne mo¬
remo si kaj, da ne bi slutili tu mogočnega vpliva Wichingove
stranke na rimsko stolico. Najbrže se naslanjate obe listini na
kako sovražno spomenico, kteri se je v Rimu le preveč zaupalo
in v kteri je tudi stal passus o Metodovi krivi prisegi. Metod
že zato ni mogel krivo priseči, ker mu sploh prisegati ni bilo
treba. Tudi nam je vse njegovo zares apostoljsko življenje in
delovanje porok dovolj, da bi bilo kaj takega o njem samo slutiti
toliko, kakor skregati se z zdravo pametjo. 217 )

V svojih instrukcijah pravi papež Štefan VI., da se je Metod
proti sklepom vseh cerkvenih očetov predrznil izvoliti si nasled¬
nika. — Tudi s tem očitanjem dela se Metodu velika krivica.
Papež Ivan VIII. dovolil je 1. 880., kar nam dokazuje njegovo
pismo do Svetopolka, da sme nadškof Metod v svoji nadškofiji
posvetiti tega ali onega izmed svojih učencev za škofa,  ako bi
bilo potrebno. 318 ) Metod je tedaj vsled papeževega dovoljenja smel
povzdigniti svojega učenca Gorazda za škofa. Ko je bil že na
smrtni postelji, prašali so ga njegovi prijatelji in učenci, kterega
si želi za naslednika. Metod je priporočal Gorazda z besedami:
„Ta je domačin, svoboden mož, dobro podučen v latinščini in
pravoveren; zgodi naj se božja volja ter vaše in moje
želje.“ 219 ) V teh besedah pač ne tiči nič protipostavnega. Metod

- 56 —

ni imenoval Gorazda za nadškofa, temveč le rekel, da bi bil on
najsposobnejši njegov naslednik. Sicer pa ni postal niti Gorazd,
niti Wiching po Metodovi smrti pannonsko-moravski nadškof.

V obeh prej omenjenih dokumentih prepoveduje papež Ste¬
fan VI. slovensko liturgijo in ob jednem tudi dostavlja, da naj
se tisti, ki bi ne hoteli ubogati, po dvakratnem opominjanji iz¬
občijo iz cerkve in preženo iz Svetopolkove dežele.

Ni nam znano, kako so Wiching in dmgi nemški duhovniki,
živeči med slovanskimi narodi, tolmačili te besede rimskega pa¬
peža, pač pa vemo, da so tako dolgo vplivali na Svetopolka, da
je ta 1. 88 6. 22 °) ukazal z vojaško silo izgnati okolu 200 duhov¬
nikov iz Moravskega. Pri tej priložnosti obnašali so se posebno
po Moravskem stanujoči Nemci („vsust^oi“) jako surovo, podili
jih v mrazu proti Donavi in jih med potjo neprestano mučili. 231 )
Med izgnanimi učenci bili so_ najznamenitejši Gorazd, Klement,
Naum, Angelar in Sava. 222 ) Šli so v Bolgarijo in našli tu zaže¬
leno zavetje. Gorazd postal je še celo bolgarski nadškof. 223 ) Ra¬
zume se, da je bilo izgnanje slovanskih duhovnikov hud udarec
za slovansko liturgijo po pannonsko-moravski nadškofiji.

Kmalu potem nastopili so za omenjeno nadškofijo jako ža¬
lostni časi. Leta 892. vnela se je vojska med Nemci in morav¬
skimi Slovani. Kralj Arnulf dobil je na svojo stran vojvodo Bra-
slava, vladarja med Dravo in Savo, ter ob jednem našuntal Ma-
djare, da so napadli Svetopolkovo državo. Wiehing, kot privrženec
Arnulfov, moral je zapustiti Moravsko; prišel je k Arnulfu in po¬
stal njegov kancelar. Njegovo ime nahaja se ne listinah tistega
časa, kakor n. pr. na listini od 2. septembra I. 89 3. 224 ) Ko jel. 899.
umrl pasovski škof Engilmar, dobil je z Arnulfovo pomočjo njegovo
mesto Wiching, vendar le za malo časa, ker že istega leta od¬
stavili so ga v posebnem zbora solnograški nadškof Theotmar in
njegovi sufragani proti volji njihovega kralja ter posvetili za škofa
nekega Rieharija. 225 ) Pozneje zgodovina Wichinga ne omenja več.

Vojska med Moravci in Nemci, ki se je 1. 892. pričela, tra¬
jala je do I. 894. Z velikim veseljem sprejel je 1. 894. kralj Ar¬
nulf novico o smrti kneza Svetopolka. 326 ) V jeseni istega leta bil
je sicer sklenjen mir, ki pa še premirju ni bil podoben, kajti Ar¬
nulf porabil je za hrbtom vsako priložnost, da bi uničil moravsko
samostalnost.

V istem času delali so čedalje večo silo na vzhodnih mejah
moravske države divji Madjari. Osvojili so si najprej zemljo med
Tiso in Donavo, potem pa so 1. 894. ropali po Pannoniji. 227 ) Te
napade so večkrat ponavljali in deželo nazadnje tako opu sto šili,
da ni bilo 1. 900. v njej nobene cerkve več. 22s )

Tudi na Moravskem bile so zarad neprestanih vojsk cerkvene
zadeve v jako žalostnem stanji. Več let ni bilo v deželi nobenega
škofa in le prav malo duhovnikov. 229 ) Mojmir, Svetopolkov sin,

— 57

obrnil se jo torej do papeža Ivana IX., ki je vladal od 1. 898. pa
do julija 900. 230 ) Prosil ga je, da bi blagovolil posvetiti nektere
duhovnike za moravske škofe. Papež je na to poslal na Moravsko
nadškofa Ivana ter škofa Benedikta in Danijela, da bi se prepri¬
čali o nujnosti Mojmirove prošnje in storili, kar bi bilo potrebno.
Ti so se ravnali po papeževem ukazu ter posvetili in postavili v
pannonsko-moravski nadškofiji jednega nadškofa in tri škofe. 231 )

Zoper to papeževo naredbo protestovali so škofje solnograške
nadškofije, v prvi vrsti solnograški nadškof Theotmar in pasovski
škof Richarij, ter poslali v prvi polovici 1. 900. papežu Ivanu IX.
dolgo pismo, v kterem so zahtevali, da bi ta zopet preklical vse
to, kar je storil na Moravskem. V tem pismu je mnogo neres¬
ničnega in pretiranega. Iz njega se razvidi, s kako strastjo so
nemški škofje preganjali vsakega, ki bi se predrznil delovati za
slovansko samostojnost.

V začetku pisma čitamo njih trditev, da imajo le'pasovski
škofje zgodovinsko pravico do Moravskega, ker so oni spreobrnili
ondotni narod h krščanski veri. — Tu vidimo, da so se postavili
bavarski škofje na stališče, ktero so poudarjali že pred 27. leti.
Že takrat (I. 873.) dokazal jim je papež Ivan VIII., da ima rimska
stolica do Pannonije jako stare pravice, kterih ne more prikraj¬
šati nobeden čas in kterim ne more biti nobena državna razde¬
litev na škodo. Pozneje so bavarski škofje priznali te papeževe
pravice, 1. 900. pa, ko je vladal Ivan IX., zopet niso hoteli nič o
njih vedeti.

Bavarski škofje trdili so v svojem pismu, da so nemški
grofje po Moravskem sklicovali zbore in pobirali davek, kar pa
je neresnično. Moravska dežela ni bila v 9. stoletji nikdar nemška
pokrajina (izvzemši morebiti samo 1. 870.) in nemški grofje na
meji se niso nikdar mešali v notranje moravske zadeve, kajti
bile so v rokah domačih knezov.

Nemški škofje očitali so moravskim Slovanom, da so se ti
začeli protiviti krščanstvu. — Tudi to je zlagano. Ker so Metod
in njegovi duhovniki opravljali službo božjo v slovenskem jeziku,
smatrali so jih njihovi nasprotniki za krivoverce in nekristijane.
Tudi so se čudili, ker je papež dovolil, da so od njega poslani
žkofje na Moravskem posvetili jednega nadškofa in tri škofe ter
tako razdelili pasovsko škofijo na pet delov, namreč v pasovsko
škofijo in v četiri škofije, ki so bile na Moravskem.

Bavarski škofje so pisali, da so Slovani z denarjem podku¬
pili papeža, da jim je dovolil imeti jednega nadškofa in tri škofe.
— Tudi to je neresnično. Jako je verjetno, da so Slovani imeli
veliko stroškov in potov ter izdali precej denarja, preden so zopet
dobili nadškofa in tri škofe. Oni so morali prej ko ne plačati
vse stroške, ktere so imeli papeževi poslanci, ko so prišli na
Moravsko in tu posvetili dotične škofe. Tudi na drugih straneh

58  -

bilo je dovolj plačevanja, preden je bilo vse v redu. Naj hrže so
Slovani poslali papežu tudi kako darilo v denarjih, vendar ne z
namenom, da bi ga podkupili. Taka darila dobivali so papeži
tudi od drugih narodov in jih še dandanes dobivajo.

0 Metodu niso bavarski škofje zinili niti jedne besede, pač
pa povedali o Wichingu, da ga je rimski papež posvetil za škofa,
vendar ga ni poslal na Moravsko, ktero je po njih mnenji spadalo
pod pasovsko škofijo, temveč k nekemu na novo spreobrnenemu
narodu, kterega je podvrgel Svetopolk. — Znano je, da je bil
Wiehing škof v Nitranski pokrajini, ki je bila del moravske dr¬
žave. Svetopolk Nitrancev ni podvrgel in tudi ne spreobrnil h
krščanstvu. Bili so že takrat (pred 1. 836.) kristijani, ko jim je še
Privina vladal.

Nemški škofje rekli so v pismu, da so jih Slovani tožili pri
rimskem papeži, ker se niso hoteli ž njim pomiriti. — Pri tej
točki so sicer škofje priznali svojo nespravljivost, vendar zavrnili
so vso krivdo na Slovane, ker niso hoteli nemškim vladarjem plače¬
vati davka in se jim podvreči. Po njih mislih poklicani so Franki
in njih kralji, da vladajo Slovanom, kajti predniki prvih so bili
že od nekdaj kristijani, očetje moravskih Slovanov pa pogani in
brezverci. Franki so že veliko storili za krščanstvo in dostikrat
pomagali rimskim papežem, Slovani pa so se potikali po skriva¬
liščih in utrjenih mestih ter delali s svojo nevero rimski stolici
le sramoto. Slovani morajo torej na vsak način, radi ali neradi,
priti pod njih vlado. 232 )

Papežu svetujejo, da naj Slovanov nikar ne posluša, še manj
jim pa pomaga, ker škodoval si bo s tem sam sebi. Slovani bili
so kot pogani zmiraj papeževi nasprotniki. Ako jih bo podpiral,
slabil bo nemško stranko, ki je že toliko storila za krščanstvo.
Zato se spodobi, da bi papež gledal le od daleč in se ne vtikal
v boje med Nemci in Slovani.

Nadškof Theotmar in njegovi sufragani so trdili, da je laž,
česar sojih dolžili moravski Slovani, namreč, da so se Nemci po¬
godili z Ogri, prisegli na psa, volka in druge gnusne stvari ter
jim dali denarja, da so mogli napasti Italijo. Škofje torej indirektno
priznavajo, da so Nemci sklenili mir z Ogri in se ž njimi pogo¬
dili, samo glede plačila odškodovali so jih Nemci v blagu, ne pa
z denarjem. Moravski Slovani pritožili so se pri papeži brez
dvoma zarad tega, ker se je kralj Arnulf 1. 892 zavezal z Madjari
proti Svetopolku.

Bavarski škofje so dolžili Moravce, da so ti vzeli precej
veliko število Ogrov k sebi, ostrigli jim glave, kakor kristijanom
in jih poslali zoper Nemce. — Iz tega sklepamo, da so Moravci
pregovorili nektere Ogre, da so se dali krstiti in jim potem po¬
magali v bojih proti Nemcem.

— 59 —

V pismu očitali so škofje moravskim Slovanom, da so po¬
morili mnogo ljudi ter po Pannoniji pokončali vse cerkve in po¬
slopja. — Vendar temu ni tako. Res je, da je v bojih med Nemci
in Moravci padlo mnogo ljudi, a kar se tiče pannonskih cerkva
in poslopij, uničili so jih poganski Madjari, ko so tjekaj pridrli
1. 8 9 4. 23S ); tudi pozneje so še dostikrat napadli Pannonijo, tako
n, pr. spomladi 1. 900. 234 )

Nadškof Theotmar in drugi njegovi škofje pisali so papežu:
„Ko smo zvedeli, da so pridrli Ogri v Italijo, želeli smo, Bog nam
je priča, pomiriti se z istimi (moravskimi) Slovani, obljubujoč jim
zarad vsegamogočnega Boga, da jim odpustimo vse krivde, ktere
so nam do takrat storili, in da jim damo nazaj vse, kar so jim,
kolikor je znano, naši vzeli, da nas le v miru puste in da nam dajo
toliko časa, da pridemo v Langobardijo, ubranimo imetje sv. Petra
in osvobodimo z božjo pomočjo kristijansko ljudstvo. In tudi tega
se ni moglo od njih doseči .“  — Ta napad Madjarov, o kterem
se tu govori, trajal je od poletja 899. pa do spomladi 1. 9 00 . 236 )
V tem času napadli so Bavarci dvakrat Moravsko, prvikrat v
poletji 899. 236 ), drugikrat pa 1. 9 0 0. 237 ) Tu se vidi, kako malo se
je nemška duhovščina zmenila za resnico.

Proti koncu pisma so bavarski škofje prosili rimskega pa¬
peža, da bi ne verjel vsakemu, kdor jih sumniči, ali z drugimi
besedami, da bi verjel le njihovim trditvam in njihovim poslancem,
ne pa Slovanom. Bali so se, da bi se ne izvedele njih laži. 238 )

V tistem času, ko so pisali bavarski škofje papežu Ivanu,
poslal je na prošnjo imenovanih škofov tudi prvi nemški nadškof,
moguntinski Hatton, pismo v Rim ter naznanil papežu, da so se
pri njem pritožili bavarski škofje zarad upornih Moravcev, ki se
bahajo, da so se odcepili od Bavarcev in dobili od rimske stolice
lastnega metropolita. Hatton trdi, da niso Moravci nikdar imeli
svoje metropolitske stolice, temveč bili so zmiraj podložni bavar¬
skim vladarjem in škofom. Dalje pravi, da so postali Moravci
prevzetni, ko so dobili od apostolske stolice svojega nadškofa;
zarad njih ošabnosti in oholosti se bo najbrže še kri prelivala.
Nazadnje prosi papeža, da bi opomnil Moravce, da naj se pod¬
vržejo bavarski vladi; ako ne bodo poslušali njegovega svarila,
morali bodo, radi ali neradi, pokloniti svoje vratove pred frankov¬
skimi knezi. 239 ) Kakor bavarski škofje, tako tudi Hatton ni omenil
v svojem pismu niti Metoda, niti pannonske nadškofije.

Ni nam znano, kak vpliv ste imeli navedeni poslanici nem¬
ških škofov pri rimskem papeži. Mogoče je, da jih papež Ivan IX.
še dobil ni, ker je že meseca julija 1. 900. umrl. Za njim je
prišel Benedikt IV. 240 ) Na vsak način bi se bil ta ali uni papež
natančno prepričal o moravskih zadevah, preden bi bil ukazal,
da morajo moravski škofje zapustiti deželo. Tudi nemški škofje
so dobro vedeli, da ne dosežejo pri papeži svojega namena samo

— 60  —

z lažmi in protesti, zato so s pomočjo Cehov napadli 1. 900. Mo¬
ravsko ter tu požigali, ropali in se še le čez tri tedne zopet vr¬
nili domov. 241 )

Kmalu potem in sicer še v istem letu pridrli so Madjari,
ktere so smatrali Nemci za svoje zaveznike, nepričakovano na
Bavarsko ter tu plenili, požigali in morili. Ko so se jim Bavarci
hoteli postaviti v bran, odšli so Madjari ravno tako hitro, kakor
so prišli. 242 ) To je odprlo Nemcem oči, da so videli, kako ne¬
varni so jim njih dosedanji zavezniki. Brez ugovora sklenili so
torej 1. 901. mir z Moravci v Beznu, kamor je poslal Mojmlr,
sin in naslednik Svetopolkov, svoje poslance. Mirovni pogoji nam
niso znani, najbrže ste obe stranki opustile nekoliko svojih za¬
htevanj. Nato so tudi Nemci poslali na Moravsko pasovskega
škofa Bicharija in grofa Ddalrika, da bi v imenu svojega kralja
zaslišala od kneza Mojmira in njegovih velikašev prisego glede
sklenenega miru. 243 ) Bil je pa že tudi skrajni čas, kajti Madjari
postajali so če dalje bolj drzni. Istega leta (901) napadli so Ko¬
roško 244 ), par let pozneje pa so uničili moravsko državo. Bavarce
in pa druge nemške rodove so v naslednjih desetletjih prav po-
gostoma nadlegovali ter pustošili njih zemljo. V teh viharnih
časih bila je tudi pannonsko-moravska nadškofija uničena, slo¬
venska liturgija pa je našla svoje zavetnike v drugih, manj ne¬
varnih krajih.

8. Starocerkveni jezik in njegova domovina.

Jezik, v kterem sta Ciril in Metod učila, pisala liturgične
knjige in opravljala božjo službo, zvai se je slovenski,  kar
nam pričujejo domači in tuji viri.

Kar se prvih tiče, znano nam je iz njih, da sta Ciril in
Metod sestavila slovensko azbuko 246 ) za Slo vene, ki še niso do
takrat imeli v svojem jeziku pisanih knjig 246 ) in so pisali za silo
slovenske besede z latinskimi ali pa grškimi pismeni. 247 ) Ciril in
Metod sta dobro razumela slovenski jezik. 218 ) V ta jezik preva¬
jala sta cerkvene knjige 249 ), ki so se zato po vsi pravici imeno¬
vale slovenske knjige. 260 ) Nasprotnikom Cirila in Metoda te knjige
niso bile po godu, 251 ) pač pa so bile všeč papežu, ki je prepo¬
vedal grajati slovenske pismenke. 262 ) Knez Kocel se je jako raz¬
veselil nad slovenskimi knjigami 263 ) in papež Hadrijan II. jih je
blagoslovil, shranil v cerkvi svete Marije pri Jaslicah 264 ) in po¬
ložil slovenski evangelij na oltar sv. Petra. 266 ) Maše in druga
cerkvena opravila vršila so se v slovenskem jeziku 23C j in v njem
se je Bogu prepevala slava. 267 ) Ko je Metod umrl, maševali so
za blagor njegove duše tudi v slovenskem jeziku. 268 ) Učenci sv.
Cirila in Metoda bili so slovenskega rodu. 269 ) Solunska brata
učila sta Slovene in za nje pisala svete knjige, 2eo ) slovenskemu
rodu je Bog poslal svetega Cirila. 261 ) Sloveni bili so jako veseli,

— 61

ko so slišali božja čuda v svojem jeziku. 262 ) Tem Slovenom za¬
povedovali so Rastislav, Svetopolk in Kocel, 26S ) ki so se zato
tudi imenovali slovenski knezi. 264 ) Ti so vladali po slovenskih
straneh 206 ) ali pokrajinah, ki so spadale k slovenski zemlji. 260 )
Cerkveno oblast po vseh slovenskih straneh dobil je od Boga in
apostolskega stola nadškof Metod v svoje roke. 267 )

Ravno to, kar domači, dokazujejo nam tuji, latinski in grški
viri, v kterih čitamo, daje Konstantin iznašel slovenske pismenke, 268 )
Metod pa maševal v slovenskem jeziku, v kterem sta oba spisala
več cerkvenih knjig. 269 )

Kakor je iz naštetih citatov razvidno, rabili so latinski in
grški pisatelji za izraz „slovenski"  dostikrat besede „scla-
viniscus, sclavinicus, sclavonicus in rrh-Ao^svtzo? 1 '. Med prvo in
drugo črko vrivali so latinski pisatelji navadno „c“, grški pa
To se je godilo zato, ker zveza „sl“ ne ugaja niti latinskemu,
niti grškemu jeziku, posebno v začetku besed ne. Prvi samo¬
glasnik v besedi „slovenski“ spreminjali so latinski in tudi drugi
tuji pisatelji kaj radi v „a“. Namesto staroslovenskega „' 11 “ (e)
pisali so dostikrat sorodni „i“,  včasi pa tudi „o“. 270 )

Ko smo dokazali, da sta Ciril in Metod učila in pisala v
slovenskem  jeziku in na slovenski  zemlji, treba je vedeti,
kaj je v 9. stoletji pomenjal izraz „slovenski“.  Glede tega
vprašanja niso vsi učenjaki jednakih misli. Jedni trdijo, da so
izrazi Sloven in Slovan, slovenski in slovanski, identični, drugi
pa pravijo (med temi je v prvi vrsti Miklošič), da so bili Slo¬
veni 9. stoletja samo jeden del slovanskega plemena in sicer tisti
del, kterega Jornand in Prokopij imenujeta „Sclaveni“ in „2/A.a-
(i-/jvoL“. Te Slovene deli Miklošič v četiri narečja, v koroško, pan-
nonsko, dakovsko in bolgarsko. Sedanji Slovenci so potomci ko¬
roških Slovenov, pannonske Slovene so večinoma Madjari uničili,
dakovski Sloveni so se izgubili v pretečenem stoletji med Rumuni
in Sloveni na Balkanskem polotoku so se pomešali s finsko-ta-
tarskimi Bolgari. Ime naštetih Slovenov prenesli so po Miklošiče¬
vem mnenji deloma Grki in Rimljanje, deloma pa Sloveni sami na
sorodne Vinide in Ante, ki so se odslej tudi jeli Slovene ime¬
novati. 271 )

Po mojih mislih imajo tisti prav, ki trdijo, da izraza Sloven
in Slovan sta identična. Ne samo prebivalci po Karantaniji, Pan-
noniji, Daciji in po Balkanskem polotoku imenovali so se Slovene
in svoj jezik slovenski, temveč tudi drugi slovanski rodovi. Izraza
Vinid in Ant sta tuja, pravo domače zaznamovanje je Sloven.
Tako so se imenovali iz prva vsi slovanski rodovi in še le po¬
zneje prišla so pri nekterih v rabo krajevna imena. Važne zde
se mi besede Nestorjeve, ki pravi, da Sloveni niso samo ob Do-

— 62  —

navi prebivali, temveč so bili tudi Moravci in Čehi slovenskega
rodu. K Slovenom so se prištevali Hrvatje, Srbi in Gorotani
(Korošci), potem Poljaki, Lutiči (del polabskih Slovanov ob go¬
renji Havoli), Mazovljani (poljsko pleme ob Visli) in Pomorjani,
isto tako Poljani in Drevljani ob Dnepru, Dregoviči med Pripetjo
in Dvino, Polovčani pri Poloti in Severci ob Desni. Prebivalci
okolu Iljmenskega jezera ohranili so še v 11. stoletji svoje pr¬
votno ime ter se zvali Slovene. 272 ) Vsi ti govorili so razna slo¬
venska narečja, ktera so se že v 9. stoletji več ali manj med
seboj razločevala. 273 )

Kar se tiče vprašanja, v kterem slovenskem ali slovanskem
jeziku sta Ciril in Metod pisala liturgične knjige in opravljala
božjo službo, niso vsi učenjaki jednih misli. Šafafik in po njem
Sehleicber dokazujeta, da je bil ta jezik starobolgarski.

Šafafik 274 ) sklicuje se v svojem dokazovanji na besede bol¬
garskega meniha Hrabra, ki pravi, da je Ciril (Konstantin) izumil
slovenske pismenke za časa grškega cesarja Mihajla, bolgarskega
kneza Borisa, moravskega kneza Rastislava in blatenskega v  kneza
Koeela v letu stvarjenja 6363. — Iz tega citata sklepa Šafafik,
da je Ciril začel svoje slovstveno delovanje med slovanskimi Bol¬
gari že 1. 855. A bilo je že zgoraj dokazano, da je Ciril iznašel
slovensko azbuko še le 1. 863.

Šafafik trdi 276 ), da je Ciril sestavil slovensko abecedo na
Grškem, prej ko ne v Carigradu. — Nasproti temu mora se reči,
da je Ciril res napravil po zgledu grškega alfabeta slovensko az¬
buko, vendar pa še ne sledi iz tega, da jo je sestavil ravno na
Grškem.

Isti učenjak pravi 276 ), da je Ciril, kakor viri pripovedujejo,
takoj po sestavi nove azbuke začel pisati slovenske liturgične
knjige. — Mi mu radi verjamemo in zato trdimo, da je Ciril od
1. 863. naprej, ne pa od 1. 855., jako pridno prevajal evangelije
in druge knjige na slovenski jezik.

Šafafik, opiraje se na Bolgarsko legendo in na nektere druge
poznejše vire, piše v svoji knjigi 277 ), da sta Ciril in Metod spre¬
obrnila Bolgare, krstila njih kneza Borisa in spisala v bolgarskem
jeziku cerkvene knjige. — Nasproti temu moramo opomniti, da
je Bolgarska legencla v nezdružljivem nasprotji z drugimi boljšimi
in verjetnejšimi viri 9. in 10. stoletja. Ta legenda ima še le po
Metodovi smrti zanesljivše vesti. Tudi drugi viri, ktere navaja
Šafafik na dotičnem mestu, niso boljši, kakor Bolgarska legenda.

Ravno ta učenjak pravi 27S ), da se staro-cerkveni in sedanji
bolgarski jezik nekoliko strinjata, ker imata oba „št“ in „žd“,
novoslovenščina pa ima za ta dva glasova „č“ in „j“.  ■— Mi¬
klošič pa dokazuje 279 ), da so „št“ in „žd“ poznali in izgovarjali

— 63 —

tudi nekdanji pannonski Slovenci, kar zamoremo dokazati iz besed,
ktere so od njih sprejeli Madjari. N. pr. mostoha (reci: moštoha),
pest (r. pest), palast (r. palašt), rozsda (r. rožda); ti izrazi na¬
stali so iz staroslovenskih besed „mašteha, pešti>, plaštu in r&žda.“
— Tudi je treba pomisliti, da se bolgarski jezik dan danes bolj
razločuje od staroslovenščine, kakor kterikoli drugi slovanski jezik.
Zamogel bi pa kdo temu ugovarjati in reči, da se je jezik spre¬
menil še le v zadnjih stoletjih. Vendar bolgarski spomeniki iz 12.,
13. in 14. stoletja nam pričujejo, da se je bolgarski jezik že ta¬
krat jako razlikoval od staroslovenščine. 280 )

Nekoliko let pred svojo smrtjo spremenil je Šafafik svoje
misli glede domovine starocerkvenega jezika ter se poprijel Mi¬
klošičevega mnenja, namreč da so imenovani jezik govorili pan¬
nonski prebivalci. 381 )

Na tem stališči, kakor izprva Šafafik, stal je tudi Schleicher
ter v svoji knjigi skušal dokazati: 1. Sličnost srbsko-hrvatskega
in slovenskega jezika; 2. Različnost sedanjega slovenskega in
starocerkvenega jezika; 3. Različnost starocerkvenega in sloven¬
skega jezika iz 10. stoletja, kakor se nahaja v Freisinških spo¬
menikih. 282 )

Nasproti tistim učenjakom, ki mislijo, da je Bolgarija prava
domovina staro-cerkvenega jezika, piše Miklošič 38S ), da kdor pre¬
iskuje starejše spomenike, najde brez truda take, ki so bolgarski,
n. pr. Bolognski psalter, drugi so srbski, kakor Nikoljski evangelij,
tretji hrvatski, n. pr. missale kneza Novaka, nekteri se kažejo na
prvi pogled, da so ruski, kakor homilije Gregorija Nazianskega
in Ostromirski evangelij. V imenovanih spomenikih se lahko spozna
vpliv domačega narečja dotičnih narodov na slovenski, njim tuji
jezik in dežela, v kteri so nastali, ni nikakor dvomljiva. Razven
teh nahajajo se pa še drugi spomeniki, ki se ne dajo nobenemu
imenovanih narodov prišteti, ker nimajo nobenega dotičnih znakov,
n. pr. Zographov evangelij in Glagolita clozianus. Ti spomeniki
mogli so nastati le v Panonniji  in zato jih Miklošič imenuje
pannonske.  Kdor primerja te spomenike z drugimi, lahko opazi,
da se ti od prvih jako razločujejo, ker jim manjka mnogo sta¬
rinskih oblik, ktere se nahajajo le pri pannonskih spomenikih.
Ako bi bili imeli posamezni jeziki, kakor ruski, bolgarski, srbski
in hrvatski v 9. in 10. stoletji lastne in ne od drugod prinesene
starinske oblike, bilo bi nerazumljivo, zakaj da nimajo tisti spo¬
meniki, ki so nastali brez tujega vpliva samo na njih tleh, ni-
kakoršnih takih starinskih oblik. Staroslovenske spomenike smemo
deliti v dve skupini. V jedni se nahajajo taki, na ktere je vplival
ta ali drugi izmed znanih slovanskih jezikov in ktere tedaj smemo
odkazati dotičnemu narodu; v drugi pa so oni, kterih ne moremo
prištevati nobenemu določenemu slovanskemu razrodu, in ti so

— 64 —

pannonski, ker le v Pannoniji in ne drugod bilo je v 9. sto¬
letji utemeljeno cerkveno slovstvo s slovanskim jezikom.

Miklošič našteva nam še nekaj drugih dokazov za pannonsko
domovino staroslovenskega jezika.

V starocerkvenem jeziku nahajajo se tujke, vzete iz latin¬
ščine in staronemščine. Te tujke in njih postanek zamoremo si
le na ta način razlagati, da stavimo domovino imenovanega jezika
v Pannonijo, kjer so pred sv. Cirilom in Metodom učili nemški
duhovniki in vladali latinski obredi. Zato te tujke v starocerkve¬
nem jeziku niso navadne vsakdanje besede, temveč predstavljajo
razvito cerkveno terminologijo. Take tujke so: bukr, (staronemški
buoch), nevredb (unwert), papežb (pabes), posta (fasta), popi (phaph),
peklo (od staronemškega pech), sreda (Mittwoch), ocbta (acet.um),
penezb (phening), traba (trumba), crj>ky (chiricha), kaležb (calix),
kb motri) (compater), križb (crux), mbša (missa), olbtarb (altare),
poganb (paganus) itd. 384 )

Znamenito je, da se je število teh tujk pozneje jako zmanj¬
šalo, ko so Metodovi učenci, zapustivši Pannonijo in Moravsko,
prišli v Bolgarijo ter se odtegnili vplivu nemškega in latinskega
jezika. 286 ) Ako bi bila Ciril in Metod res spisala evangelij in
druge knjige že na Grškem 286 ) ali pa v Bolgariji, gotovo bi ne
bila rabila za cerkveno terminologijo nemških in latinskih izrazov,
ki so bili popolnoma neznani okolu Soluna in Carigrada. 287 ) Ne¬
verjetno zdi se mi mnenje Safarikovo, 288 ) ki pravi, da so prišle
dotične nemške besede iz jezika germanskih Gothov, ki so sta¬
novali nekaj časa na Balkanskem polotoku, latinske pa so se ohra¬
nile še iz tistih časov, ko so Rimljanje gospodovali po nekdanji
Macedoniji, Thraciji in Moesiji.

V staroslovenskem prevodu nove zaveze nahajajo se nektere
napake, ki jasno dokazujejo, da dotični prestavljalec ni popolnoma
razumel grškega izvirnika. 289 ) Te napake se ne morejo pripiso¬
vati učenemu Cirilu, temveč jednemu izmed njegovih učencev.
Znano pa je, da sta Ciril in Metod še le na Moravskem in v
Pannoniji zbirala svoje učence ter jih učila cerkvenih obredov, 290 )
ne pa že na Grškem. Prevod dotičnih evangelijev, v kterih se
nahajajo napake, vršil se je tedaj na Moravskem ali pa v Pan¬
noniji, ne pa na Grškem ali pa v Bolgariji. 291 )

Obredni jezik sv. Cirila in Metoda je bil tedaj posnet po
govoru tedanjih pannonskih Slovencev, kterih jezik se je že takrat
(t. j. v 9. stoletji) razločeval od jezika karantanskih Slovencev,
vendar le malo, kar nam pričujejo Freisinški spomeniki, ki so v
10. stoletji nastali na tleh koroško-slovenskega narečja. Jezik
Freisinških spomenikov ali stari koroškoslovenski jezik bil je slo¬
venščini pannonskih spomenikov, tedaj jeziku, v kterem sta Ciril
in Metod učila in pisala, bolj podoben, kakor jezik kteregakoli
drugega slovanskega spomenika iz 10. ali pa 11. stoletja. 292 ) Ne-

— 65 —

ktere razločke med koroško in pannonsko slovenščino naštel je
Miklošič v uvodu k svoji, 1. 1874. izdani slovnici. 298 )

Ker je Pannonija obsegala tudi sedanje vzhodno Stirsko in
bližnje Ogersko, smejo se ogerski in vzliodno-štirski Slovenci ime¬
novati potomci pannonskih Slovencev. Sedanji slovenski jezik ni
v svoji celoti naslednik staroslovenskega jezika, temveč le vzhodno-
štirsko narečje. 294 )

Znano je, da sta Ciril in Metod najprej in najdalj časa ozna-
novala sveto vero po Moravskem  in tudi tukaj spisala mnogo
knjig. V Pannonijo prišla sta še le pozneje in se tu mudila pri¬
meroma le malo časa. Tudi je bilo Moravsko večja in v politič¬
nem oziru važnejša dežela, kakor pa Pannonija. Pri vsem tem
rabila sta Ciril in Metod pri spisovanji svojih knjig jezik pan¬
nonskih,  ne pa česko-moravskih Slovenov. Zarad tega mi¬
slita Miklošič 296 ) in Dummler 296 ), da so Moravci govorili v 9. sto¬
letji isti pannonsko-slovenski jezik, kakor prebivalci okolu Blat¬
nega jezera. Dummler pravi, da je moravska zemlja izgubila
mnogo svojih stanovalcev vsled madjarskih napadov na konci 9.
in v začetku 10. stoletja. Po zapuščenih pokrajinah naselili so
se potem Cehi in tako se je moral pannonsko-slovenski jezik
umakniti češkemu. Dummler tudi dokazuje, da so bile v 9. sto¬
letji državne naprave na Češkem in Moravskem nejednake, in iz
te nejednakosti sme se sklepati na različnost češkega in morav¬
skega jezika. 297 )

Ravno tega mnenja je Miklošič, ki pravi, da slovenski narod
ni prebival samo na južnem, temveč tudi na severnem pobrežji
Donave. Da so govorili Moravci pannonsko-slovensko narečje,
pričuje nam izgovarjanje imena njih kneza Svetopolka. Životopisec
sv. Klementa (c. 5) imenoval je navedenega kneza n S(psvT07rkwvo?“,
papež Ivan Vlil. v svojem pismu do jakinskega škofa Pavla
„Suentepulcus“  298 ), v pismu do njega samega „Sfentupulchus “ 2 ")
v pismu do Metoda „Sfentopulchus“  80 °) in v nekem drugem pismu
do Svetopolka pa stoji „Suentopollco regi Sclauorum“ . aoV )  Bavarski
škofje navedli so 1. 900. v svojem pismu do papeža tudi Svetopol-
kovo ime, zavivši ga nekoliko bolj po nemško v „Ztientibaldus“. 302 )
Našteti citati nam kažejo, da so Moravci besedo „svetr.“ izgo¬
varjali tako, kakor pannonski Slovenci, namreč „svent“, ne pa
„svat“, kakor Cehi. Za pannonsko slovenščino karakteristični nos¬
niki nahajali so se tedaj tudi v jeziku moravskih Slovanov. 303 )

M etod je učil in pisal v jeziku, kterega so govorili po Pan-
noniji in ob jednem tudi po Moravskem. Papež Hadrijan II. je
pisal Rastislavu, Svetopolku in Kocelu, da je sklenil v njih po¬
krajine poslati Metoda, kteri naj bi jih po njih prošnji učil in jim
razlagal knjige, spisane v njih  jeziku. 304 ) Iz zadnjih dveh besed
moramo sklepati, da so govorili Moravci isti jezik, kakor Pan-
nonci, kajti papež ne dela nikakoršnega razločka med jezikom,

- 66  —

kterega so govorili Kocel in njegovi podložniki, in jezikom, kte-
rega se je posluževalo moravsko ljudstvo. V istem pismu naha¬
jajo se tudi besede „gadja knigy  jazika vaŠego“, ki ravno to
dokazujejo.

Safarik 306 ) je nekdaj mislil, da je v 9. stoletji vladalo česko-
moravsko narečje ne le po današnjem Moravskem in po Slovaškem
na severozapadnem Ogerskem morda do reke Toriše, do mesta
Vaca (Waitzen) in do Požuna, temveč tudi na desnem ali južnem
pobrežji Donave do Blatnega jezera. On pravi, da je ime Dud-
lejpske pokrajine češko-moravsko, ker v slovenskem jeziku bi se
ta beseda glasila Dulejpa, brez d  pred l.  — Temu nasproti se mora
reči, da ste tu v slovenščini mogoči ravno tako obe obliki, kakor
n. pr. v besedah ^predla" in „prela“ ali pa „jedla“ in „jela“, itd.

Potem trdi Safarik, da so imena tistih plemenitašev, ki so
bili 1. 850. v Blatogradu navzoči pri posvečevanji tamošnje cerkve 306 ),
češkoslovanska, ker se končujejo na „ic“, ne pa na „ič“ ali pa
„ič“, kakor v slovenščini in hrvaščini. — A treba je tu pomisliti,
da se nahajajo ta imena v sestavku, spisanem v latinskem jeziku,
ki ne pozna niti „č“ niti „č“. — Ne more se torej trditi, da se
je končnica teh imen glasila na „ic“ in ne na „ič“ ali pa na
„ec“. Sicer se pa med naštetimi imeni samo dve končujete na
„iz“, namreč „Siliz“ in „Trebiz“.  Kar se tiče prvega imena,
mislimo si lahko, da se je v  glasilo po Safarikovem 307 ) Silič ali
Silič, ali pa tudi Silič 308 ), Žilic 309 ), Zilec 310 ), Silec itd. S temi
imeni ni torej mogoče ničesar dokazati.

Kar se tiče dvojine „Višnji Morave", s ktero so zaznamo¬
vali deželo na severnem in Južnem pobrežji Donave, da se ravno
tako lahko porabiti proti Šafarikovemu dokazovanju. — Ravno
to velja o Privinu, ki je prišel z Nitranskega najprej v Iztočno
marko, potem na Bolgarsko, pozneje k Ratimiru med Dravo in
Savo, potem k Salachonu in nazadnje v Dolenjo Pannonijo med
Dravo in Rabo.

Tako smemo tedaj trditi, da je bil jezik pannonskih Slo¬
vencev v 9. stoletji razširjen tudi po sedanjem Slovaškem in vsaj
po jugovzhodnem delu sedanje Moravske.

9. Pannonsko-slovenski spomeniki.

Pannonsko-slovenske spomenike delimo v dva dela, v gla¬
golske in cirilske.  Nekteri izmed prvih so jako stari in
smemo jih prištevati k najstarejšim, kar jih imajo Slovani.

Glagolski spomeniki so:

1. Evangelij zographskega samostana  na gori
Athos. Spisan je na 304 listih, izmed kterihje 17 listov (41 — 57)
iz poznejšega časa. Sedaj se nahaja ta spomenik v javni knjiž¬
nici v Petrogradu. Nektere evangelije ponatisnil je J. J. Srez-

— 67 —

nevskij (Drevnie glagoličeskie pamjatniki. Sanktpeterburg, 1866,
str. 115—157).

2. Glagolita clozian  us, ki obsega homilije grških cer¬
kvenih očetov. Dvanajst listov tega spomenika, ktere je izdal

I. 1836. Jarnej Kopitar, nahaja se v Tridentu, v Innsbrucku pa
sta dva, ktera je dal na svetlo Miklošič (Denkschriften der kais.
Akademie, X, 195 — 214). Vse skupaj je izdal Sreznevskij v prej
imenovani knjigi, str. 163 — 220.

3. Marijin Codex ali Athoški evangelij,  kakor ga
imenuje Sreznevskij. Ta spomenik, čegar posetnik je V. J. Gri-
gorovič v Odesi (le dva lista, ktera sta bila prej lastnina A. pl.
Mihanoviča, ima sedaj Miklošič), obstoji iz 171 listov. Nektere
dele ponatisnil je Sreznevskij, str. 91 —115 in 157—162.

4. Assemanov evangelij,  ki obstoji iz 159 listov, kteri
se nahajajo v vaticanski knjižnici v. Kirnu. Izdal je ta spomenik
Fr. Rački I. 1865. in nektere odlomke tudi Sreznevskij (op. cit.,
str. 57—74).

5 Ohridski evangelij,  obstoječ iz dveh listov, ktera
sta lastnina V. J. Grigoroviča. Izdal ju je Sreznevskij, str. 74—87.

6. Macedonski list,  na kterem je spisana homilija Efraj-
mova in še nekaj drugega. Lastnik tega lista je Grigorovič in
izdajatelj Sreznevskij (str. 220—234).

7. Sinajska liturgija,  obstoječa iz treh listov, je sedaj
v privatnih rokah v Petrogradu. Izdal je ta spis Sreznevskij
(str. 243—257).

K cirilskim spomenikom  se prištevajo:

1. Savina knjiga,  ki ima 129 listov in se nahaja v ti-
pografieni biblioteki v Petrogradu. Izdal jo je J. J. Sreznevskij
(Drevnie slavjanskie pamjatniki jusovago pisma. Sanktpeterburg,
1868, str. 1—154).

2. Codex s upraslien ski,  ki obstoji iz 185 listov. Od
teh je 118 v ljubljanski licealni knjižnici, drugi pa so večinoma
lastnina grofa Zamojskega v Varšovi. Ta spomenik obsega 24 le¬
gend in 22 homilij grških cerkvenih očetov ter je bil spisan v

II. , ali pa morebiti še celo v 10. stoletji. Izdal ga je 1. 1851,
Miklošič; nektere dele dal je tudi Sreznevskij natisniti (stran
174—186 in 225—240).

3. Katechesis Cyrilla Jerusalemskega,  ki se na¬
haja na dveh listih. Lastnik in izdajatelj tega spisa je Grigorovič
(Izvestija imp. akademii nauk, I, str. 89—96); tudi ga je dal na¬
tisniti Sreznevskij (op. cit., str. 187—191).

4. Fivangelij V. M. Undolskega,  spisan na dveh listih,
sedaj v moskovskem muzeji. Izdal ga je Sreznevskij (stran
194—196).

5. S luški  psalter, deloma natisnen pri Sreznevskem (str.
155—165).

6 *

— 68

6. Novgorodski evangelij, spisan na dveh listih. Izdal
ga je Sreznevskij, str. 166 —173.

7. Macedonski list,  ki obsega del prologa Ivana, exarha
bolgarskega. Natisnen je pri Sreznevskem (str. 192—193). sn )

Izmed naštetih spomenikov niso vsi nastali v Pannoniji, pač
pa so vsi spisani v pannonsko-slovenskem jeziku. 312 )

Razven pannonsko-slovenskih spomenikov imamo pa še druge
ki se prištevajo tistim slovanskim narodom, pri kterih se je
opravljala služba božja v starocerkvenem jeziku. V teh spome¬
nikih, ki se dele v bolgarske, srbske, hrvatske in ruske, 313 ) spre¬
menil se je vsled vpliva domačega jezika prvotni pannonsko-
slovenski jezik in zgubil mnogo starinskih oblik, ktere je nado¬
mestil s takrat navadnimi oblikami dotičnega jezika.

Glavni znak pannonskih spomenikov, ki razločuje te od vseh
drugih, leži v rabi in sicer v pravilni rabi nosnikov „a“ in
Oziraje se na nosnike v stanu smo ločiti pannonske spomenike
od nepannonskih. 31 *) Da so pannonski Slovenci res nosnike po¬
znali in jih izgovarjali, dokazujejo nam madjarske tujke, vzete iz
slovenskega jezika, n. pr. korong (krogi)), munka (moka), pentek
(petuku), rend (redu) itd. 816 )

Razven teh imamo pa še več drugih znakov, po kterih se
slovensko-pannonski spomeniki razločujejo od ostalih. V bolgarskih
spomenikih nahaja se samo jeden poluglasnik, bodisi „u“,  ali pa
„e>“, v pannonsko-slovenskih pa dobimo oba in sicer pri omeh¬
čanih soglasnikih „e“,  drugod pa „u“. sl6 )


III. Slovenska zemlja v devetem

stoletji.

1. Ime in obseg.

Slovenci so majhen del velikega slovanskega plemena, ktero
> je bilo že v 9. stoletji po Kristusu jako razširjeno. Vse de¬
žele, po kterih so stanovali Slovani, imele so razven mnogo
lokalnih imen tudi jedno skupno zaznamovanje, za ktero
so nam razni domači in tuji viri ohranili izraze: Slovenska
zemlja, 1 ) Slovenske strani, 2 ) Sclavinia, Selavonia,
Sclavia, Slavania, Slava niča  reg  i o, Szkocjdivia. itd. 3 ) Ako
so pisatelji hoteli zaznamovati slovansko prebivalstvo, rabili so
izraze: Sloveni, 4 ) Slovenski rod, 6 ) Sclavini, Sclavi,
Slavi,  VXaSoi, £x.Xx(b)vot, K/AajdtvA, vi EzAajdtvi-zž sfrv/), vd tmv
SDAojkveSv yšvo; itd. 0 )

Jednake izraze nahajamo v virih na tistih mestih, kjer ho¬
čejo dotični pisatelji zaznamovati samo Slovence  ali pa njih
zemljo. V virih 8. in 9. stoletja nahajajo se med drugimi tile
izrazi, ki zaznamujejo slovensko,  ne pa slovansko zemljo:
Sclavinia, 7 ) Sclavorum provincia, 8 ) Sclavorum re-
gio, 9 ) Sclavorum patria, 10 ) partes Sclavorum, n ) ter-
minus Sclavorum, 12 ) in partibus Sela viniensibus 13 )  itd.
— Ako pa je hotel pisatelj zaznamovati slovenske prebivalce, po¬
služeval se je izrazov: Sclavus, 14 ) gens Sclavorum, 16 )
generatio Sclavanorum 10 )  itd. Semtertje nahajajo se še
drugačni izrazi, ki zaznamujejo slovensko zemljo in njene prebi¬
valce, kakor n. pr, „in Slougenzin marcham,“ 17 ) „Wi-
nades“ 13 )  itd. Z besedo ,,Winidi“ zaznamovali so neslovanski
pisatelji devetega stoletja bolj pogostoma Cehoslovane, kakor pa
Slovence.

Kako je mogel nastati iz domače besede ,,Slovenija“ pri la¬
tinskih pisateljih izraz ,,Sclavinia“, bilo je že povedano in tudi
rečeno, da je Sclavinia = Slovenija. Vsa zemlja, ktero so Slo¬
venci naselili, zvala se je torej Slovenija.

— 70 —

Že v 9. stoletji živeli so Slovenci po raznih deželah več ali
manj pomešani z drugimi narodi, posebno na periferiji. Največa
njih pokrajina bila je koroška dežela ali Karantanija
(Gorotan), za njo pa P a n n o n ij a. 19 )

Da je Slovenija obsegala v devetem stoletji Koroško  in
da so tu takrat stanovali Slovenci, potrjujejo nam razni viri. Na
Koroškem ležeči kraji bili so v Sloveniji ao ) in tamošnji prebivalci
bili so slovenske krvi. 21 ) Pa tudi, ako bi viri o tem molčali, go¬
vorila bi slovenska imena rek, gora, mest, trgov in vasi o nek¬
danji razširjenosti slovenskega življa po starem Gorotanu. 22 ) Ta
dežela bila je najobširnejša in najznamenitejša cele Slovenije. Dosti¬
krat stari pisatelji niso delali posebnega razločka med Slovencem
in Korošcem, kajti Korošec jim je bil Slovenec in nasprotno. Te
dve imeni zamenjavali so ravno tako, kakor v tem stoletji ne-
kteri ljudje izraza ,,kranjsko“ in ,,slovensko.“ Z besedo ,,Sclavus 1,
zaznamovali so večkrat ravno koroškega Slovenca, 23 ) posebno
takrat, ko so jo rabili v zvezi z besedo ,,Noricus“ ali pa „Baio-
arius.“ 24 ) Iz nekterih prej omenjenih citatov je razvidno, da so
nekteri pisatelji združevali izraze za Koroško in Slovenijo, kakor
n. pr. „in partibus Carentanie Sclavinieque regionis“, ali pa „de
genere Carantania Sclavaniorum" in tudi „Sclavi Quarantani“.

Slovenija obsegala je v 9. stoletji Pannonijo  med Dravo
in Donavo, kar dokazujeta dva, že prej omenjena citata. Razven
teh dveh naštejemo pa lahko še nektere druge, ki ravno to pri¬
čujejo. 26 ) Na jugozahodnih tleh nekdanje Pannonije stanujejo še
dandanes Slovenci, po drugih pannonskih krajih pa jih je zatrla
in uničila madjarska krutost na konci 9. in v začetku 10. stoletja.

Da so Slovenci pred tisoč leti prebivali po Kranjskem,
ni mi treba dokazovati. Na tem mestu naj le opomnim, da je že
Pavel Dijakon Kranjsko imenoval domovino Slovencev. 20 ) V de¬
vetem stoletji prebivali so Slovenci po severni I s t r i in pa po
vzhodni Furlaniji.

Slovenija zval se je nekaj časa del sedanje Dolenje Av¬
strije,  namreč zemlja med Anižo, Donavo, Dunajskim lesom in
pa štajersko mejo. 27 ) Da so po teh krajih stanovali semtertje
Slovenci, potrjujejo nam slovenska krajevna imena, ktera so se
ohranila do današnjega časa. Vendar Slovenci niso bili jedini pre¬
bivalci te zemlje, stanovali so tu tudi Obri, zato se je zvala ta
dežela dostikrat Avaria ali pa Hunia.  V 9. stoletji začeli so
se po tej zemlji seliti nemški Bavarci in jo imenovati I z t o č n o
marko.

Nekoliko slovenskih naselbin bilo je tudi po sedanji Go¬
renji Avstriji in po S ol nogr a šk e m.

— 71  —

2. Karantanija,

a) Ime.

Najimenitnejša slovenska pokrajina devetega stoletja bila je
Karantanija  ali Gorotan (Koroško). Pri pisateljih tiste dobe
nahajamo naslednje izraze, s kterimi so zaznamovali deželo: Ca-
rantanum, 28 ) Karantana, 29 ) Caruntanum, 80 ) Carentania, 81 ) Carin-
tania, s2 ) Carantania Sclavaniorum, 8S ) in partibus Carentaniae Scla-
vinieque regionis, 84 ) regnum Carantanum, 86 ) regnum Carentanum, 86 )
Carantanae partes, 87 ) Karantanorum provincia, 88 ) Karantana pro-
vincia, 89 ) Carantanorum provincia, 40 ) Carantanorum fines, 41 ) Ca-
rantanorum regio, 42 ) limes Carantanus, 43 ) Carinthia, 44 ) Carnun-
tum, 46 ) Carnutnm, 4e ) Charanta, 47 ) Carenta, 48 ) Charentariche, 49 )
Charintariche, 60 ) itd.

Prebivalce koroške dežele imenujejo takratni latinski pisa¬
telji: Carantani, 51 ) Carentani, 62 ) Quarantani, 68 ) Karentani, B4 )

Quadrantini, 6B ) itd.

Navedena imena nam kažejo, kako so latinski pisatelji v 9.
veku imenovali koroško deželo in njene prebivalce. Tu vidimo,
da se v naštetih izrazih nahaja koren „Carantan“  najbolj po-
gostoma in v najstarejših spisih, kakor pri Pavlu Dijakonu. Ako
hočemo izvedeti, kako je nastala slovenska beseda „Koroško“ ali
pa nemška „Kamten“, ozirati se nam je v prvi vrsti na izraze
Carantanum, Karantania itd.

Že Linhart 66 ) je trdil, da se mora ime „Carantania“ izpe¬
ljevati od slovenske besede „gora“ in Carantan pomenja tedaj to,
kar slovenski izraz „Gorotan“, t. j. gorata dežela. Linhartu pri¬
trdil je med drugimi koroški zgodovinar Ankershofen. 67 ) Nekteri
zgodovinarji, kakor Muchar, 6S ) izpeljavah so besedo „ Carantanum' 1
od keltskih Karnov, ki so večinoma stanovali po sedanji severni
Benečiji. Ako bi bila koroška dežela res dobila svoje ime od nek¬
danjih Karnov, moral bi biti izraz „Carantanum“ znan že v starem
veku. A nahaja se prvikrat še le v 8. stoletji pri Pavlu Dija¬
konu (-j- 799.), tedaj takrat, ko so se po Koroškem že bili naselili
Slovenci. 69 ) Pisatelji starega veka niso ničesar vedeli o besedi
Carantanum" ; tudi Pavlu Dijakonu bila je popolnoma nova, zato
jo je hotel zboljšati in nadomestiti z imenom pannonskega mesta
»Carnuntum", 60 ) ktero je bilo njemu in njegovim prednikom, t. j.
pisateljem rimske dobe, pač iz knjig znano, a v 8. stoletji najbrže
že po večem razrušeno. Šafarik 61 ) razlaga - ime Carantanum od
keltskih besed „karn“ (== kamenje) in „tan“ |== zemlja, dežela),
tedaj „kamenit.a zemlja.“ Kaže se pa, da tudi Šafarik ni pomislil,
da hi moralo biti, ako bi bila dežela dobila svoje ime od Keltov,
že prej znano, ne pa še le takrat, ko so se po njej naselili Slo¬
venci.

— 72

b)  Meje.

Koroška dežela bila je pred tisoč leti mnogo veča, kot je
danes, ker obsegala je razven sedanjega Koroškega tudi skorej
celo Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega in jugovzhodno
stran Dolenje Avstrije. Deželne meje so bile:

Na zahodni  strani segal je Gorotan skorej do mesta In-
nichena, ki leži blizo izvira reke Drave na Tirolskem. Delal je
tu zahodno mejo potok, ki je pritekel z Anrasske gore in se iz¬
lival v Dravo. 62 ) Do tu sem razprostirali so se nekdaj tudi Slo¬
venci, kar nam pričuje listina bavarskega vojvode Tassila od leta
770., ° 3 ) a tudi krajevna imena po Pustriški dolini. 64 ) Od An¬
rasske gore vlekla se je meja med Koroškim in Bavarskim po
gorskem slemenu, ki ima na jedni strani Iselsko in Defereggensko,
na drugi pa Pustriško in Ahrensko dolino. Gori Dreiherrnspitz
in pa Gross-Venediger bile ste na meji nekdanjega Gorotana.
Slovenska Matreja (Windisch Matrei) stala je v 9. stoletji na ko¬
roških tleh. Od Dreiherrnspitza šla je meja proti vzhodu po gor¬
skem grebenu Visokih Tur, ki ločijo še danes Koroško od Solno-
graškega. Sveti Rupert prekoračiti je moral Ture, ko je prišel
Slovencem oznanovat sveto vero. 66 ) Od gore Ankogla vlekla se
je meja proti severo-vzhodu po razvodji med Muro in Salico (Sal-
zach) tako, da je sedanji Lungau spadal h koroški zemlji.

Da je bil Lungau  v 9. stoletji del Koroškega, o tem sicer
takratni viri molče, vendar imamo za to trditev nekoliko drugih
razlogov. Koroški vojvode imeli so po Lungauu mnogo posestev,
ktera so dajali drugim osebam v fevd. 66 ) Iz tega da se sklepati, da
je bil Lungau izprva del koroške zemlje. Tudi v zemljepisnem
oziru kaže to pokrajino prej prištevati nekdanjemu Gorotanu,
kakor pa Solnograškemu, kajti lungausko vodovje teče proti
vzhodu ter se ne združuje s Salico, glavno reko solnograške de¬
žele. Dalje nahajamo v Lungauu še dandanes mnogo krajevnih
imen, ktera imajo na prvi pogled slovensko koreniko. Kakor nam
pričujejo slovenska krajevna imena po vzhodni Pustriški dolini
na Tirolskem, da je ta del pripadal nekdaj h Koroškemu in tedaj
k Sloveniji, ravno to smelo bi se trditi glede Lungaua. Tu naj
slede nektera slovenska imena lungauskih vasi, gora in potokov.

V Murski dolini  blizo izvira reke Mure je potok Moritzen
(t. j. Murica), ki se po kratkem teku izliva v Muro; tik njega je
na levi in desni strani Moritzen Alpe. V Murski dolini nahajamo
več vasi in tudi posameznih posestnikov s slovenskimi imeni,
kakor Lanschitz (prim. Lašiče na Dolenjskem), Krall (slov. Kralj),
Goli (slov. Gol), Tratner (od slov. besede trata), Gabreining (slov.
Gabrnik), Plolitzer (slov. Poličar), Ollschiitzen (od besede olša),
Stranacb (slov. „v Straneh*), Flatschach (v Blačah), Lassaberg
(od slov. besede laz), Glanz (Klanec), kraj in potok Mislitz (prim.

— 73

vas Misliče pri Sežani), kraj, potok in gora Tscbella (od slov.
besede čelo). Izmed gora naj še navedem Plankovitz Sp., Pleis-
nitz Kg. (od slov. besede plezati) in Oblitzen (slov. Oblica). — V
Zederhauski dolini  je na meji med Lungauom in Pongauom
gora Windiscsh Scharte (t. j. Slovenska škrbina). Tudi naj ome¬
nim gore Grobnitzen (slov. Grobnica), Steinitzen (slov. Stenica, t. j.
mala stena) in KI. Lanschiitz, potem jezero in grapo Pleisnitz ter
vasi in posestnike Golle (na dveh mestih), Tratner, Gritscha, (t. j.
Gričar), Lanschiitz (t. j. Lašiče ali pa Lončice od besede lonec) in
Ruden (slov. Rudno). — V dolini Taurach  ste gori Golitsch
(slov. Golič) in Gurpetschegg (sestavljeno iz besed gora in peč=
stena), potem gozda Escha-Wald (Jelšev gozd) in Lass-Wald (od
slov. besede laz) ter vasi Begoriach (t. j. v Gorjah) in Stranach (v
Straneh). — V dolini Weissbriach  (tudi na Koroškem nahaja
se kraj jednakega imena, kteremu Slovenci pravijo Višprije) ste
jezeri Tscheibitsch (prim. Cepič-sko jezero v Istri) in Wippitsch.
— V Ligniški dolini,  po kteri teče potok Lignitz, nahajamo
gore Lesshohe (od slov. besede les), Gensgitsch Berg (t. j. Konj¬
ski vrh) 67 ), Kranitzl (slov. Granica) in vasi Lignitz, Tscharra,
Buggen (slov. Buke), Lintsching (slov. Ličnik od besede ličje). —
V Gorjanski dolini,  po kteri teče potok Goriach, so kraji
Vorder-Goriaeh, Hinter-Goriach (t. j. Gorje, v Gorjah) in Lasa (od
slov. besede laz). —V dolini Lessacb,  po kteri teče potok jed¬
nakega imena, ležita kraja Lessach (od slov. besede les) in Zoit-
zach. — V dolini, po kteri teče potok Leissnitz (slov. Lužnica) 68 )
in po bližnjem gorovji nahajamo vasi in posestnike Prodinger (na
večih mestih, slov. Prodnikar od besede prod), Planitzer (slov. Pla¬
nica), Krenn (slov. Hren), Plaschiitzer (slov. Blažičar), Trattner
(slov. Tratar) in Gensgitsch. Na južni strani Lungauskega sta
dva posestnika, ki se zoveta Morawitz(t. j. Moravec) in Suppan (t. j.
Zupan).

Od Lungaua pa do Dachsteina šla je meja prej ko ne po
razvodji med Anižo in Salico tako, da je bil sedanji sodnijski
okraj Radstadt-ski v Karantaniji. To se da sklepati iz nekterih
slovenskih krajevnih imen, ktera se nahajajo blizo Radstadta Na
zahodni strani tega mesta izliva se v Anižo potok Zauch (t. j. Suha),
od kterega sta dobila svoje ime tudi dotična dolina in jezero,
ki se v njej nahaja. Blizo izvira reke Aniže izliva se v njo potok
Pleisling, po kterem se imenuje tudi tamošnja dolina. Vzporedno
s Suho (Zauch) teče potok Taurach, v kterega se izliva Schla-
ning, ki je dobil svoje ime najbrže od slovenske besede „slan“.

Od Dachsteina proti severovzhodu imela je stara Karanta¬
nija iste meje, ktere še danes ločijo Štajersko od Gorenje Avstrije.
Aussee  s svojo okolico spadal je prej ko ne še h Karantaniji. To
bi se dalo sklepati iz besed bavarskega vojvode Tassila, ki pravi
v listini od 1. 777: Tradimus autem silvas et pratas que

74 —

vocatur Petinpach (sedaj vas Pettenbach na jugozahodni strani
Kremsmiinstra), q u o d e g o ipse a die presenti definire de-
crevi et terminis interposui, quod est a fonte qui
vocaturZuffinprunno, usque ad flumennuneupante Al¬
bina (sedaj reka Alm, ki izvira v Mrtvem gorovji),  deillotermino
adplagarnmeridiamm  infra monte qui dicitur Warminc,et
infra flumen qua supra diximus Albina, usque terminum
[nostrum] guod est usque in Alpa . .  — Ta „Alpa'j je brez

dvoma Mrtvo gorovje (Todtes Gebirge), ki meji danes Štajersko
in Gorenjo Avstrijo. Iz tega citata smemo sklepati, da oblast ba¬
varskega vojvode [,,terminum nostrum 11 ] ni segala na južno stran
Mrtvega gorovja v okolico trga Ausseea, torej je gospodoval tu
koroški vojvoda. — Tudi je bilo okolu rečenega trga mnogo slo¬
venskih naselbin, kar nam pričujejo krajevna imena. Mogoče je.
da je kraj Aussee sam dobil svoje ime od slovenske besede „jelša“.
V njegovi okolici nahajajo se vasi Rodschitz (slov. Rečica), Zau-
chen (slov. Suha), Kainisch (od besede kanja). Tudi imena Tb-
plitzsee (slov. Toplice), Gossel (slov. Gosje), Stanitzen (slov. Sta¬
niča), Treffen (slov. Trebno), Trattenbach (od besede trata), Lup-
pitsch (slov. Ljubiče), Grum (od besede grom ali pa grm) itd. so
slovenska. Na meji proti Gorenji Avstriji je Potschenpass (od
slov. besede peč = skala) in že na avstrijski strani je Ziemitzberg
(od besede zima).

Severna meja  nekdanjega Gorotana vjemala se je od
Mrtvega morja pa do gore Raxalpe s sedanjo mejo med Štajer¬
skim in Avstrijskim. Od Raxalpe obrnila se je meja proti severu
čez Hollenthal in Schneeberg do izvirov reke Piestinga blizo Gut-
tensteina na Dolenjem Avstrijskem. Odtod šla je poleg Piestinga
proti vzhodu do Wol'ersdorfa na severozahodni strani Dunajskega
Novega Mesta. Pri Wollersdorfu vlekla se je meja od Piestinga
naravnost proti vzhodu do Litave in do sedanje ogerske meje. Se¬
verna meja starega Gorotana ločila je objednem solnograško nad¬
škofijo in pasovsko škofijo v srednjem in novem veku do druge po¬
lovice 18. stoletja. 70 )

Jeden del sedanje Dolenje Avstrije, ki je med Dunajskim
Novim Mestom in pa Semeringom, spadal je torej pred tisuč leti
h koroški deželi. Tega ne potrjujejo samo zgodovinski viri, tem¬
več tudi slovenska krajevna imena, ktera se tod nahajajo. Od
Dunajskega Novega Mesta proti jugu je vas Schleinz, ki je dobila
svoje ime najbrže od slovenske Šlivnice. Blizo Neunkirchena je
poleg reke Schvvarzau vas Peisching (slov. Pašnik). Pri izlivu
potoka Sirning-a (slov. Žirnik), ki teče memo gore Crossing (slov.
Gozdnik ali pa Gosnik) in vasi Sieding (slov. Zidnik), stoji vas
Ternitz (slov. Trnica). Na južni in jugozahodni strani te vasi so
kraji Pottschach (slov. Poče), Landschach (slov. Loče), Gottschach
(slov. Koče), Kottlach, (slov. Kotlje), Stuppach (slov. Stope), Danegg

75 —

(slov. Danek). Blizo Gloggnitza, ki je dobil ime od slovenske be¬
sede „ glog“, izliva se v Schwarzau potok Sirn (od besede žir),
na zapadni strani je gora Gottscha (slov. Koča). Prej ko ne imajo
imena Werning (t. j. Brnik) pri Payerbachu, Prigglitz, Knipflitz,
Raglitz, Weibnitz itd. slovenske korenike. Na južni strani Schott-
wiena je G ostritz, Gostritz-Graben in Gostritz-Berg. — V Pitten izliva
se potok Leiding (slov. Lednik), po kterem se tudi vas zove. Po go¬
rovji na zapadni strani Pittenske doline nahajajo se vas Molfritz,
selo Leiding (t. j. Lednik), gora in vas Kulm (t. j. Holm) in gora
Kulm-Riegel. V Pitten teče potok Feistritz (t. j. Bistrica) in poleg
njega stoji vas jednakega imena. Od nje proti jugu je Bernegg
(t. j. Brnik), proti zahodu pa sta vas in potok Trattenbach (od
besede trata). Pri Aspangu se združujeta potoka Gr. in KI. Pi-
sching. Od Aspanga proti jugovzhodu je vas Kulma (t. j. Holm)
in gora Kulma-Riegel. Na vzhodni strani Pittenske doline ste vasi
Edlitz (t. j. Sedlice) in Thernberg (slov. Trnov vrh).

Na vzhodu  je segala koroška dežela do Pannonije. Ta¬
kratna meja med imenovanima deželama vjemala se je večinoma
z nekdanjo rimsko mejo med Pannonijo in Norikom. 71 ) Vzhodni
del sedanjega Stajerja bil je tedaj že v Pannoniji, kar se da ne¬
koliko dokazati iz virov 9. stoletja. Listina kralja Ludovika od
2. oktobra 1. 864. nam pravi, da je bila v Pannoniji reka Lab-
nica (Lafnitz), ki dandanes meji' Štajersko in Ogersko. 72 ) Tudi mesto
Ptuj bilo je v Pannoniji in sicer v Privinovi in Kocelovi deželi. 73 )
Ravno to dalo bi se trditi o dolini, po kteri teče Pesnica. 74 ) Prej
ko ne bil je v Pannoniji potok Gnas, ki se med Cmurekom in
Radgono izliva v Muro. 75 ) Ker so bili Ptuj in Labnica ter najbrže
tudi Pesnica in Gnas v devetem stoletji še v Pannoniji, iskati nam
je koroško-pannonsko mejo na zapadni strani rečenih krajev in
potokov.

Najbrže je šla vzhodna meja koroške dežele od Dunajskega
Novega Mesta proti jugu po sedanji meji med Dolenjim Avstrijskim
in Ogerskim do štajerske zemlje, potem po meji med Štajerskim
in Dolenjim Avstrijskim proti severozahodu do izvira štajerske Bi¬
strice pri Gr. Pfaffu. Potem se je vlekla meja po Fischbacherskih
planinah med Bistrico in Murieo in dalje po gorovji med Muro in
Rabo do Cmureka na Muri. 70 ) Odtod je šla proti jugu čez Slo¬
venske Gorice do Drave med Mariborom in Ptujem in sicer tako,
da je bila Pesniška dolina vsaj deloma že v Pannoniji. Potem se je
vlekla čez Ptujsko polje do Donaške gore in odtod dalje proti jugu po-
leg Sotle do Save. Kar se tiče pannonsko-koroške meje po slovenskem
Stajerji med Gmurekom in Sotlo, spozna se nekoliko po različnem
slovenskem narečji v onih krajih. 77 )

Na jugu  imela je koroška dežela proti Italiji v devetem
stoletji tiste meje, kakor dandanes, namreč Karnske Alpe. Prebi¬
valci zahodne Ziljske doline od Modrinje vasi naprej, ki so morali

— 76 —

v začetku osmega stoletja plačevati Furlanom davek, postali so
okolu L. 740. zopet svobodni ter se pridružili ostalim koroškim
Slovencem. 78 ) Ziljska dolina spadala je tedaj v devetem stoletji h
Koroškemu, Julium Carnicum (sedaj Zuglio) na južni strani glav¬
nega grebena Karnskih Alp pa je bil v Furlaniji. 79 )

Med Kranjskim in Koroškim delale so mejo Karavanke, kakor
še dandanes. Kraji na severni strani Karavank bili so na koroški
zemlji, n. pr. Rožek, 80 ) reka Drava 81 ) itd., na južni strani nave¬
denih gora ob Savi pa se je razprostiralo Kranjsko. 82 ) Ta dežela
bila je v desetem stoletji združena s Koroškim, kar se razvidi iz
listin tistega časa, tako n. pr. iz listine cesarja Otona II. od 30. ju¬
nija 1. 973., 83 ) potem iz listine istega cesarja od 24. novembra 1.
973., 84 ) dalje iz listine kralja Otona III. od 1. oktobra 1. 989. 85 ) in
drugih. Brez dvoma bilo je Kranjsko že v devetem stoletji združeno
s Koroškim. Vendar se sme ob jednem trditi, da je bila kranjska
dežela, akoravno del koroške, nekoliko samostojnejša, kakor druge
grofije in marke po Koroškem, ker nekteri viri 9. stoletja ločijo na¬
tančno Kranjce od Korošcev. 86 )

c. Kranjsko.

Povedali smo, da je bila nekdaj kranjska dežela del Koro¬
škega. Južna, zahodna in vzhodna meja Kranjskega bila je ob
jednem meja koroške dežele.

Iz virov devetega stoletja nam ni znano, kako daleč je se¬
gala kranjska dežela proti jugu. Vendar smemo trditi, da na jugo¬
zahodni strani Kranjskega bila je Istra, na jugovzhodni pa hr-
vatska Liburnija. Na zapadni strani imeli so Kranjci za sosede
slovenske prebivalce, ki so spadali k Furlaniji. 87 )

Glede imena  Kranjskega pritrditi moram prof. Rutarju 88 ),
ki dokazuje, da je beseda slovenska in je nastala iz izraza »kra¬
jina"  (pokrajina). Pavel Dijakon, hoteč slovensko ime za ko¬
roško deželo, ktero je bilo njemu in drugim pisateljem nerazum¬
ljivo, nadomestiti z drugim znanim izrazom „Carnuntum“ 89 ), pre-
menil je najbrže tudi ime »Krajina" v „Carniola“, izpeljevaje to
besedo od „Carnia“. Einhard napravil je v naslednjem stoletji iz
imena Carniola izraz »Carniolenses", ter ž njim zaznamoval pre¬
bivalce kranjske dežele. 90 ) Pozneje so pisatelji večkrat rabili od
Pavla Dijakona skovano hesedo „Carniola“, ako so imeli v mislih
kranjsko deželo. Ne zdi se mi čudno, da je Pavel Dijakon hotel
pravi ljudski izraz nadomestiti z drugo, pri prejšnjih pisateljih se
nahajajočo ali pa na novo skovano besedo, kajti tako so delali tudi
drugi pisatelji njegove dobe in tudi pozneje do danes. 91 ) — Slo¬
venci, prišedši proti koncu 6. stoletja v sedanjo domačijo, dali
so zemlji poleg Save ime »Krajina". Ta beseda bila je Pavlu
Dijakonu nerazumljiva in neznana, zato je napravil novo ime
„Carniola“. Ako so tedaj Slovenci že v 6. in 7. stoletji zvali

— 77 —

deželo ob Savi Krajino, potem odpade trditev, da je Krajina le sloven¬
ski prevod tuje besede, ,,marchia“, 92 ) kajti marke ustanavljali so po
slovenskih pokrajinah še le Franki in Nemci v 9. stoletji in pozneje,
d. Narodnost karantanskih prebivalcev.

Pokrajine, ki so spadale v devetem stoletji h Karantaniji,
pretrpele so veliko o ljudskem preseljevanji. Mesta, ktera so ute¬
meljili Rimljanje, razdejali so poganski vojskovodje s svojimi tru¬
mami, pomorili prebivalce in opustošili polja. Vendar prav po¬
polnoma ni še bilo uničeno prvotno ljudstvo o prihodu Slovencev,
še so se tu in tam nahajali ostanki keltsko-romanskega plemena.
To sklepamo lahko iz nekterih ohranjenih imen naših rek, gora in
krajev, ktera niso niti slovenska, niti nemška, pač pa je mogoče
njih pomen razložiti s pomočjo latinskega ali pa keltskega jezika.

O ljudskem preseljevanji bila so nektera, za časa Rimljanov
jako znamenita mesta tako popolnoma uničena, da so se še celo
njih imena pozabila, n. pr. Aemona, Virunum, Nauportus itd.; pri
nekterih drugih pa je staro ime, akoravno včasi nekoliko spre¬
menjeno, stopilo v rabo pri novodošlih slovenskih prebivalcih. Od
rimske Celeje dobilo je svoje ime sedanje mesto Celje, rimski Poe-
tovium zove se danes Ptuj in prej ko ne po rimski Juenni ime¬
nuje se Junska dolina na Koroškem. Ako preiskujemo imena naših
rek, zapazimo takoj, da imajo manjše rečice in potoki sploh slo¬
venska imena, veče pa dostikrat ne. Gotovo mi slovenski jeziko¬
slovci pritrdijo, da ni težavno razložiti imen naših Bistric, Bel,
Koritnic, Miren, Glin, 93 ) Jezernic itd. Vse drugače bi se nam pa
godilo, ko bi hoteli razjasniti pomen imen Save, Mure, Rabe, Soče,
Savine, Sore, Zilje, Kolpe, Krke itd. Po mojih mislih nimajo te
besede svoje korenike v slovenskem jeziku in dotične reke zvale
so se tako, kakor dandanes, ali pa ne dosti drugače že pred pri¬
hodom Slovencev v njih sedanjo domovino. Taka neslovenska
krajevna in rečina imena pričujejo, da so se ostanki keltsko-
romanskega plemena po Koroškem ohranili do tistega časa, ko
so Slovenci posedli deželo. Na konci šestega stoletja živelo je
tedaj med Slovenci nekoliko Keltov in Rimljanov. Mogoče je, da
so se ohranili do devetega stoletja. Ker jih je pa bilo dosti manj,
kot Slovencev, zgubili so sčasoma svoj jezik ter se poslovenili.

Da so se ostanki keltsko-romanskega plemena ohranili do
prihoda Slovencev in še nekoliko pozneje, pričujejo nam razven
omenjenih tudi nektera druga krajevna imena. Po Slovenskem
nahajajo se vasi in trgi Velike in Male Lašče pri Turjaku, Lašče
pri Borovnici in Lašče pri Žužemperku, potem Lahovče pri Kam¬
niku, Lahovo pri Blokah na Notranjskem, Laško pri Selcih na
Gorenjskem in Lahina pri Črnomlji, dalje Lahonec pri Ormoži,
Lahovina pri Celji, Laški Trg ter blizo njega Lasišče, Laška Ves
in Lahov Graben. Pač mogoče je, da so to ali uno izmed na¬
štetih vasi postavili ljudje keltskega ali pa romanskega plemena.

78 —

Glavno prebivalstvo po Karantaniji bili so v devetem sto¬
letji Slovenci.  Med nje naselili so se tudi sorodni_ H r v a tj e.
Njih največa naselbina med Slovenci bila je okolu Št. Vida na
Koroškem. Bila je tako velika, da je obsegala celo županijo ali
„gau“ (pagus) 91 ). Druga, nekoliko manjša hrvatska naselbina bila
je v Murski dolini na sedanjem gorenjem Štajerskem. 95 ) V de¬
vetem stoletji naselilo se je po Karantaniji tudi mnogo Bavarcev,
Frankov in Sasov, kar ni težko dokazati.

e. Topografija Koroškega v devetem stoletji.

Listine in drugi zgodovinski viri devetega stoletja omenjajo
nam pogostoma mesta, vasi, cerkve in gradove, ki so stali po
raznih krajih stare Karantanije že pred tisoč leti. Njih imena
slede naj tu po abecednem redu:

Admont  („in Ademundi valle“).  Po tem kraji, ki se
danes nahaja na gorenjem Štajerskem, pred tisoč leti pa v Goro-
tanu, zvala se je v devetem stoletji dolina, po kteri teče del reke
Aniže. Listina od 1. oktobra 1. 859. nam pravi, da je takrat
kralj Ludovik vsled prošnje svojega grofa Papona daroval grofu
Witagowi (Vitoglavu?) 12 zemljišč v Admontski dolini. 90 ) Sicer
bi lahko kdo ugovarjal in trdil, da tu navedena listina omenja
samo Admontsko dolino, ne pa kraja samega; a reči se mora,
da se dolina navadno imenuje po kakem kraji, ne pa kraj po do¬
lini. Ako se je torej dotična dolina 1. 859. zvala Admontska do¬
lina, gotovo se je nahajala takrat v njej tudi vas Admont.

Beljak  („Willach“).  Viri devetega stoletja nam sicer di¬
rektno ne omenjajo tega kraja; da pa je bilo tam, kjer je sedaj
imenovano mesto, 1. 878. precej veliko naselje, ki se je zvalo Beljak,
smemo sklepati iz tega, ker so tamošnji prebivalci napravili pred
tisoč leti most čez Dravo ter mu dali ime „Beljaški most“. 97 ) Tudi
iz lege mesta Beljaka dalo bi se sklepati, da sega njegov začetek
že v 9. stoletje.

Blatograd  (,Mosaburch“)  bilo je jako utrjeno mesto blizu
Vrbskega jezera. Okrog mesta bilo je široko močvirje, ktero je
varovalo prebivalce sovražnih napadov. 9S ) Dne 20. januarja 1. 889.
mudil se je tu kralj Arnulf, kar nam pričuje listina, s ktero je
daroval svojemu kaplanu Elolfu nekaj posestev. ")

Breze  („Friesach“)  na sedanjem severnem Koroškem so
jako staro mesto, kajti omenjene so že v listini od 20. novembra
1. 860., ko jih je kralj Ludovik daroval solnograški nadškofiji. 10 ")
Tudi v nepristni listini od 20. novembra 1. 890. nahajamo ime
tega kraja. 101 ).

Djekše  („Diehshe“)  zove se jedna izmed najsevernejših vasi
na slovenskem Koroškem. Mogoče je, da je vas nastala že v 9. sto¬
letji. V listini kralja Arnulfa od 29. septembra 1. 895. je pove-

— 79 —

dano, da je ta podelil svojemu fevdniku med drugimi tudi gozd
na Dješki gori („in monte Diehshe“). 102 )

Dravski dvor  („ad Trahove“)  med Tinjami in Dravo na
slovenskem Koroškem bil je v 9. stoletji nekaj časa lastnina fran¬
kovskih kraljev, dokler ga niso ti dali v fevd solnograškim nad¬
škofom, kar dokazuje listina kralja Ludovika od 20. novembra
1. 860. 10S ) Dravski dvor je tudi omenjen v nepristni listini od
20. novembra 1. 8 9 0. 104 ) Da je v listinah imenovani „Trahove“
sedanji Dravski dvor (Drauhofen) pri Tinjah, ne pa Drauhofen pri
Špitalu na gorenjem Koroškem, razvidno je iz tega, ker so bila
tudi nektera druga, v dotičnih listinah navedena mesta, kakor Pod-
krnos, blizo slovenskega Dravskega dvora.

Grebinj  („Crivina“),  trg v velikovškem sodnijskem okraji,
omenja neka listina od 10. julija J. 822. Takrat je neki Matheri
daroval freisinškemu škofu Hittonu svoja posestva med Tružnjami
in Grebinjem z vsemi gozdi, polji, travniki, pašami, mlini, vino¬
gradi, podložniki, živino ter z vsem obdelanim in neobdelanim svetom.
Od škofa Hittona je Matheri dobil ta posestva zopet v fevd. 106 )

Graslupp  („ad Crazulpam 11 ).  Blizo trga Neumarkta na
gorenjem Štajerskem stoji majhena vas Graslupp (Slovenec bi rekel
Grosuplje). Iz že večkrat imenovane listine od 20 novembra 1. 860
nam je znano, da je kralj Ludovik podelil nekoliko tamošnjih po¬
sestev solnograškemu nadškofu Adalvinu. 106 ) Tudi nepristna listina
od 20. novembra 1. 890. omenja ta kraj. 107 )

Henigstfeldon.  Ta kraj bil je prej ko ne blizo sedanje vasi,
ki se zove Hengsberg, na jugozahodni strani trga Wildona na sred¬
njem Štajerskem. V Henigstfeldonu sešel se je kralj Arnulf 1. 892.
s slovenskim vojvodo Braslavom, da bi se pogovorila o vojski proti
Svetopolku. 108 )

Ingering  („ad Udrimas, ad Undrimam, in loco Un-
drina“).  Tako se zoveta potok in vas na gorenjem Štajerskem
blizo Knittelfelda. V devetem stoletji bil je imenovani kraj še na
koroški zemlji, kar je razvidno iz listine od 29. septembra 1. 89 5. 109 )
V tistem času podelil je kralj Arnulf svojemu fevdniku Waltunu
posestvo v Ingeringu, ktero je do takrat užival neki Ottelin. Že
v osmem stoletji, ko je vladal vojvoda Hotimir, posvetil je škof
Modest v Ingeringu jedno cerkev. 110 ). Dne 20. novembra 1. 860.
podelil je kralj Ludovik nekaj zemlje poleg Ingeringa solnograški
cerkvi, nl ) kar potrjuje tudi nepristna listina od 20. novembra
leta 890. u2 )

Krka  („ K u r c a, Gurca“)  v Krški dolini na severnem Ko¬
roškem. Ta kraj omenja nam listina kralja Ludovika od 6. ja¬
nuarja 1. 864. Solnograški nadškofje so dobivali, kadar so prišli
na Koroško pridigovat, od ondotnega grofa in ljudstva neko od¬
škodnino. Grof Gundakar pa je prosil, da bi kralj Ludovik jeden-
krat za vselej podelil solnograški cerkvi od svojega imetja na Ko-

- 80 —

roškem nektera posestva in koroške grofe tako oprostil tega davka.
Ob jednem je naznanil kralju, da so tudi koroški prebivalci pri¬
pravljeni od svojega imetja toliko podeliti solnograški cerkvi, da
bi bili v bodoče oproščeni rečenega davka. Nato je kralj Ludovik
podelil nektera dobra na Krki, kjer je imel nekdaj grof Gundakar
svoj dvor in poslopja. Daroval je 6 kmetij, jeden mlin, 5 pod¬
ložnikov z njihovimi ženami in otroci [imena dotičnih podložnikov
so se glasila: Biula (Bela), Zirneu (črne), Betaneo, Trebiznez in
Nasmus] ter 15 podložnikov z njih kmetijami, ženami in otroci.
Tem podložnikom bilo je ime Wolato, Zebedrach (Sebedrag), Et-
bratonas, Domemus, Tiecosit, Chrotila, Turdazo, Godemus, Raze-
muzza, Zebemir (Sebemir), Zirna (črna) in Drasma. ns ) Drugikrat
se Krka omenja v listini od 31. avgusta 1. 898. Takrat je daroval
cesar Arnulf slovenskemu plemenitašu Svetopolku, fevdniku mej¬
nega grofa Liupolda, dvor na Krki z vsem premakljivim in nepre¬
makljivim blagom. 114 )

Krnski grad in Gospa Sveta  („ad Karantanam eecle-
siam sancte Marie, ad curtem Corantanam, Caren-
tanum, Karenta“).  — Središče karantanskih Slovencev v de¬
vetem stoletji iskati nam je nekako v sredi med Celovcem in St.
Vidom, tam, kjer ste danes vasi Krnski grad (Karnburg) in Gospa
Sveta (Maria-Saal). V zadnjem kraji posvetil je že v osmem sto¬
letji za časa vojvode Hotimira, ko so bili Slovenci še večinoma
pogani, škof Modest cerkev v čast Materi božji. 116 ) Iz listine od
20. novembra 1. 860. je razvidno, da je takrat kralj Ludovik vsled
prošnje nadškofa Adalvina podelil solnograški nadškofiji med dru¬
gim tudi gosposvetsko cerkev in njena posestva. 116 ) Nepristna li¬
stina od 20. novembra 1. 890. nam opisuje to daritev nekoliko na¬
tančneje, ko pravi, da je kralj Arnulf potrdil solnograški cerkvi
daritve svojih prednikov. Med temi daritvami bila je tudi cerkev
Gospe Svete z njeno desetino od kraljevih dvorov, namreč od Krn¬
skega gradu in od drugih, k temu gradu spadajočih dvorov, kakor
od Dravskega dvora (blizo Tinjan), od Grafendorfa 117 ) in od Pod-
krnosa, potem dva tlako delajoča podložnika na gori pri Podkr-
nosu in njuni kmetiji ter pravica sekati na tej gori les in pitati
svinje. ll8 ) V Krnskem gradu mudil se je kralj Arnulf ter tu, pri-
šedši proti koncu 1. 888. iz Furlanije, praznoval božič. ll9 ) Dne
26. decembra istega leta, tedaj na praznik sv. Štefana, dal je zgo-
toviti na Krnskem gradu dve listini, v kterih je Mildruti, soprogi
svojega točaja Heimona, daroval nekaj posestev in nekaj podložnih
ljudi, med kterimi sta bila tudi dva Slovenca izpod Krnskega
gradu s svojima ženama in otroci. Zvala sta se „Strammir“ (mo¬
rebiti Strahomir) in „Sitimuzil.“ 12 °) Krnski grad in pa Gospa Sveta
bila sta tudi v prihodnjih stoletjih srednjega veka za slovensko
zgodovino jako važna kraja, ker tu se je vršilo slovesno ustanav¬
ljanje koroških vojvod.

— 81  —

KršJcv  („Gurcheuelt“) poleg Save na Dolenjskem stalo je
že 1. 895., kar nam pričuje listina kralja Arnulfa od 29. septembra
rečenega leta. Takrat je namreč pedelil imenovani kralj svojemu
fevdniku Waltunu med drugim tudi jedno posestvo na Krškem
poleg Save. 121 )

Kobenz  („ad Chumpenzam“)  blizo Knittelfelda na gore¬
njem Štajerskem omenjen je v pristni listini od 20. novembra
1. 860. m ) in v nepristni od 20. novembra 1. 890. 12s )

Lahodska dolina  („in Labanta va 11 e, in valle Lav ente,
Lavental, ad Lubantam, ad Lavenatam 11 )  na Koroškem
je večkrat omenjena v listinah devetega stoletja. Dne 20. no¬
vembra 1. 860. podelil je kralj Ludovik, kakor je razvidno iz do-
tične listine, solnograški cerkvi nektera posestva v Labodski do¬
lini. 124 ) Nepristna listina od 20. novembra 1. 890. 125 ) nam ta po¬
sestva nekoliko natančneje opisuje, ko pravi, daje  kralj prepustil
solnograškemu nadškofu cerkev sv. Andreja poleg Labodnice 1B6 )
in njeno desetino, potem kanonično desetino od svojih dvorov
in svinjsko pičo po ceh Labodski dolini razven gore Boršta, 127 )
kjer ima kralj svoj lov. Tudi je kralj podelil pravico, sekati za
potrebo les po celi Labodski dolini, in j eden rudnik na gori „Ga-
manara.“ 128 ) Znane so nam tudi tri listine kralja Arnulfa, v kterih
se omenja Labodska dolina. Dne 19. marca 1. 888. dal je imeno¬
vani kralj Sigiboldu, duhovniku solnograškega nadškofa Theotmara,
v popolno last v Labodski dolini jedno kmetijo, ktero je imel do
takrat le kot fevd. 129 ). Istega leta dne 18. februarja dal je rečeni
kralj svojemu duhovniku Adaloldu v popolno last dve kapeli ter
desetine od dotičnih dvorov in cerkvenih občin. 180 ) Nekaj po¬
sestev, ktera je imel v fevdu neki Lorio, dal je kralj Arnulf dne
9. marca 1. 891. solnograški cerkvi. lsl ) V Labodski dolini bilo je
tedaj že v devetem stoletji več cerkva in kapel; tudi so dobili v .
tej dolini duhovniki mnogo posestev od frankovskih vladarjev.

'Liburnija  ali Liburna. Ta kraj bil je ria Lurnskem polji
(Lurnfeld) blizo Spitala na gorenjem Koroškem. V Liburniji po¬
stavil in posvetil je škof Modest jedno cerkev za časa, ko je vladal
slovenski vojvoda Hotimir. ls2 ) Dne 21. julija 1. 891. podelil je kralj :
Arnulf vsled prošnje freisinškega škofa Waldona kapelo pri svojem
dvoru N Liburni in vse zraven spadajoče reči, kakor dvore, poslopja,
podložne ljudi, desetine, njive, travnike, paše, gozde, vodovje, mline
itd. freisinški škofiji. 13S ) Morebiti je tu omenjena kapela isto po¬
slopje, kot cerkev, ktero je postavil škof Modest.

Malchindorf.  Tako se je zvalo ponemčeno ime neke goro-
tanske vasi, v kteri je imela Slovenka Baaz svojo dedovino, a jo
dne 26. junija 1. 830. podelila freisinški cerkvi. l34 )

Ostrovica  („a d Asta r wizam“)  je vas in grad na Koroškem
na vzhodni strani od Št. Vida. Tam so bila neka posestva, ktera
je kralj Ludovik v devetem stoletji podelil solnograški cerkvi. 1M )

6

— 82  —

Otok  („ad Weride“). Tik Vrbskega jezera stoji danes vas
Otok s cerkvijo Marije Device. Tu je stala že v 9. stoletji cerkev
na čast sv. Primožu in Felicijanu ter v njej so bile shranjene sve¬
tinje teh dveh svetnikov. 13tl ) Otok in nekaj zemlje v njegovi okolici
imeli so pred tisoč leti freisinški škofje v svoji oblasti. Iz neke
listine nam je znano, da je freisinški škof Arnold okolu 1. 880.
dal jedno kmetijo na Otoku nekemu plemenitašu Goteskalku, ta
pa je zato škofu prepustil drugo kmetijo v Rožeku. 137 ) Otok je
obiskal freisinški škof Waldon, Arnoldov naslednik. K njemu je
prišel plemenitaš Jurij (Georgius) ter podelil freisinški cerkvi svoja
posestva z vsemi pripadajočimi rečmi. Ta posestva, ki so bila nad
Vrbskim jezerom, dobil je Jurij po svoji soprogi Tunci [„Tunza“),
ta pa po svojem bratu Heimonu, sinu nekega Witagovona (Vito-
glava?). Tunca in njen soprog Jurij izrekla sta pri priložnosti, ko
sta darovala svojo zemljo freisinški cerkvi, da bi ju po njuni smrti
pokopali v cerkvi na Otoku in da bi se ju ondotni duhovniki spo¬
minjali v svojih molitvah. 138 )

Podkrnos  („G ur n i z“). Ta kraj, ki leži proti vzhodu od Ce¬
lovca, je jako star, kajti že 1 . 860. bil je tu dvor, k ter ega je kralj
Ludovik prepustil solnograški cerkvi in njenemu nadškofu. 139 )
Rajhenberk  („Ric hen bur ch“) na slovenskem Štajerskem
omenja se prvikrat v zgodovini 1. 895. Takrat je kralj Arnulf dne
29. septembra podelil svojemu fevdniku Waltunu med drugim tudi
tri kraljeve kmetije v Rajhenberku v Posavski marki. Uo )

Rožek  („Rasa“) v Rožni dolini na Koroškem stal je že pred
tisoč leti. Plemenitaš Goteskalk je dal, kakor je bilo že omenjeno,
freisinškemu škofu Arnoldu v zameno jedno kmetijo v Rožeku. 141 )

Selce  („Se 1 i t i s, Zuiszah, Zedelsach“,  nem. Zeltschach).
Ta kraj, ki se nahaja na severnem Koroškem blizo Brež, omenjen
je v listini od 6. januarja 1. 864., ko je kralj Ludovik daroval
solnograškemu nadškofu Adalvinu jedno kmetijo. ll2 ) Dne 31. av¬
gusta 1. 898. podelil je kralj Arnulf koroškemu plemenitašu Sveto-
polku vse to, kar je ta v Selčah dobil v fevd od kralja ali pa
vsled kraljevega dovoljenja od mejnega grofa Liutpolda. U3 ) Ravno
to nam potrjuje listina imenovanega kralja od 4. septembra istega
leta, v kteri je tudi povedano, da je kralj Arnulf Svotopolku da¬
roval vso državno zemljo med koroško Krko in Muro od planin
pri Glodnici pa do izliva Olše v Motnico blizo Brež. l44 )

Strassevgel  (a d Straži n olun“)  je vas na severozahodni
strani Gradca na Štajerskem. Omenja jo prvikrat listina od 20. no¬
vembra 1. 860., ki pravi, da je kralj Ludovik daroval dva kraja
pri Strassengelu solnograški cerkvi. l46 ) Ravno to potrjuje ne¬
pristna listina od 20. novembra 1. 890. 14t ’)

Sulb  („ad Sulpam civitate m Ziub“)  zove se vas v Sulp-
ski dolini blizo St. Martina na srednjem Štajerskem. Listina kralja
Ludovika od 20. novembra 1. 860. nam pravi, da je solnograška

— 83 —

cerkev dobila nekaj posestev poleg Sulpe (nem. Sulm). U7 ) Ne¬
pristna listina od 20. novembra I. 890. pa nam pripoveduje, da je
kralj Arnulf potrdil imenovani cerkvi prejšnje daritve, med kterimi
so bile mesto „Ziub“ poleg Sulpe, potem vsa zemlja med Muro,
Sulpo, Laznico, Alpami in jarkom med Laznico in Muro, dalje
gozd „Susel“ (danes se zove Sausal in je med Sulpo in Laznico)
s pravico nalagati globe, in pa v „Sladkih dolinah" lov na med¬
vede in mrjasce od 1. septembra pa do sv. Martina. Us )

Trebno  („Trebina, ad Trebinam").  Ta vas nahaja se
v beljaškem sodnijskem okraji. Dne 20. novembra 1. 860. podelil je
kralj Ludovik solnograškemu nadškofu nektera posestva v Treb-
nem. U9 ) Nepristna listina od 20. novembra 1. 890. nam zatrjuje,
da je to daritev potrdil kralj Arnulf. l6 °) Dne 9. septembra 1. 878.
pa je kralj Karlman, kakor je razvidno iz dotične listine, daroval
bavarskemu samostanu v Oettingenu svoj dvor v Trebnem, potem
vse zraven spadajoče hiše in poslopja, 19 nesvobodnih ljudi
obojega spola in 70 kmetij z vsem obdelanim in neobdelanim sve¬
tom ter z vsem premakljivim in nepremakljivim blagom. Meja da¬
rovanemu zemljišču je segala na zapadu poleg Drave do Bukovja
(„ad buohun“, nem. Puch), na severu do dveh jezer (najbrže do
Zabrdskega in Osojanskega jezera), na vzhodu ob istem (Osojanskem)
jezeru do tjekaj, kjer mole iz njega rudeče skale, na jugu pa do
potoka „Durinbach“ (prej ko ne je ta potok Jezernica = Seebach, ki
priteče iz Osojanskega jezera) in do beljaškega mosta. Razven tega
podaril je takrat kralj Karlman omenjenemu samostanu tudi goro
„Sicowa". 16 J )

Iz tega, kar smo sedaj povedali, je razvidno, da je že 1. 878.
stala vas Bukovje  (Puch) poleg Drave od Beljaka proti se¬
verozahodu.

Tružnje  („Truhsna, Thrusenthal")  so na Koroškem,
na severozahodni strani od Velikovca. V Zgornjih, Srednjih in
Spodnjih Tružnjah nahajajo se še danes razvaline truženjskih gradov,
izmed kterih sta dva stala že 1. 895., kajti kralj Arnulf daroval
je dne 29. septembra rečenega leta svojemu fevdniku Waltunu nekaj
posestev v Truženjski dolini in dva tamošnja gradova 162 ) Prvi¬
krat so pa Tružnje omenjene že 1. 822., kajti takrat je daroval
dne 10. julija, neki Matheri freisinškemu škofu Hittonu svoja po¬
sestva med Tružnjami in Grebinjem. l6S )

Železno  (,.in loco Selezna dieto")  je vas na Koroškem
poleg reke Krke, v ktero se ne daleč od Železnega izliva Goričica.
Okolu” 1. 888. podelil je kralj Arnulf dve kmetiji, ki ste bile v
Železnem na obeh straneh reke Krke, Reginhardu, fevdniku solno-
graškega nadškofa Theotmara, ter mu dal pravico, da je smel
darovani kmetiji in vse zraven spadajoča poslopja svobodno ob¬
držati, podeliti, prodati, zamenjati in sploh ž njima storiti, kar bi

6 *

— 8:4

mu bilo ljubo. l64 ) Blizo Železnega, pri izlivu Goričice v Krko, bila
je neka kmetija, ktero je dne 19. junija 1. 831. podelil kralj Lu-
dovik solnograški cerkvi. l66 )

3. Pannonija.

a) M e j e.

Na vzhodni strani Karantanije razprostirala se je pred tisoč
leti Pannonija. Imela je skorej ravno tako velik obseg, kakor za
časa Rimljanov. Kar se tiče njenih mej, nam je zahodna  že
znana, kajti na tej strani dotikala se je Pannonija koroške zemlje.
Mesto Ptuj in pa rečice Pesnica, Gnas in Labnica bile so v Pan-
noniji, ne pa na Koroškem. Na severozahodu segala je Pan¬
nonija do Dunajskega lesa in pa do Trdina poleg Donave. l6 °) Odtod
proti zahodu razprostirala se je Iztočna marka.

Na severu  segala je nekdanja Pannonija do Donave. V tem
vjemajo se starejši in novejši zgodovinarji, kakor Plinij, l57 ) Jor-
nandes, l08 ) Dummler, ,69 ) Czoernig 10 °) in drugi. Na levi strani
Donave razprostiralo se je Moravsko. 10 ')

Donava delala je tudi vzhodno  mejo, ker na drugi strani
te reke proti Tisi razprostirala se je Dacija. 16a )

Proti jugu  segala je Pannonija do Save, ne pa do Drave,
kakor nekteri mislijo. Posavski Ljudevit, ki je vladal v začetku
9. stoletja med Dravo in Savo, bil je vojvoda Dolenje Panno-
nije. 10S ) V to deželo poslali so Franki 1. 822. svojo vojsko, da bi
ukrotili imenovanega Ljudevita. l6i ) Ravno tako zval se je Braslav,
ki je vladal proti koncu 9. stoletja med Dravo in Savo, vojvoda
pannonski. 166 ) Na jugozahodni strani segala je Pannonija še celo
čez Savo, najbrže do Kolpe, kajti Sisek ob ustji Kolpe v Savo
stal je na pannonski zemlji. lct ) Po Pannoniji tekla je tudi rečica
Odra, ktera se po kratkem toku izliva v Kolpo. 167 )

Pannonija bila je razdeljena v dva nejednaka dela; veča, ju¬
govzhodna polovica zvala se je Dolenj a Pannonija (Pannonia
inferior),  manjša, severozapadna pa Gorenja (Pannonia  su¬
per  ior). Oba dela mejili ste reki Babica (Rabnitz, Repce) in
Baba. Prva izvira na sedanjem Dolenjem Avstrijskem blizo ogerske
meje pod imenom Spratzbach, teče potem po Sopronjski županiji
na Ogerskem ter se na zadnje izliva v Rabo. Odtod naprej delala
je mejo reka Raba do svojega izliva v Donavo. 168 )

Glavni prebivalci  po Pannoniji bili so v devetem stoletji
pannonski Slovenci, kterih jezik se je nekoliko razločeval od je¬
zika karantanskih Slovencev. Da je imela Pannonija takrat veči¬
noma slovenske prebivalce, ni težko dokazati. Povedali smo, da
so zgodovinski viri 9. stoletja prištevali Pannonijo k Sloveniji, da
se je tu govorilo v slovenskem jeziku, da je Metod vpeljal v tej

— 85 —

deželi slovensko službo božjo, da se je v Pannoniji nahajala Slo¬
venska marka, da so v Privinovi deželi živeli slovenski plemeni¬
taši itd. Slovensko prebivalstvo začelo se je po Pannoniji posebno
množiti, odkar so bili Obri premagani ter so deloma zapustili de¬
želo. le9 ) Opomniti pa je treba, so bili Slovenci po Pannoniji precej
močno razširjeni, vendar ne gosto naseljeni, in mnogo pokrajin je
bilo vsled oberskih vojska popolnoma opustošenih. l7 °)

b) Top ogr af i j a.

Blatograd  je bil glavno mesto pannonsko-slovenskih knezov.
Imenoval se je izprva Privinov grad („civitas  Pri  vinae“, 171 )
ker ga je knez Privina sezidal okolu leta 840. 172 ). Se le pozneje
za njegovega sina Koeela okolu 1. 864. začeli so mesto zvati
Blatograd ali Blatengra  d 173 ) in tamošnjega vladarja kneza
BI atenskega 171 )  Nemci so rekli mestu „Mosapurc“ 176 ) in v
latinskem jeziku rabili so izraz „Urbs paludarum“, 17B ) kar ni
druzega, kot slaba prestava slovenske besede Blatograd ali pa
nemške Mosapurc. Ker je v tem mestu stanoval knez Kocel,
imenovalo se je tudi Kocelov grad („Castrum Chezilo-
nis“ 177 ) Sedaj je tam Zalavar;  ta beseda je sestavljena iz dveh
izrazov, prvi je Zala  (ime zraven tekoče reke) in drugi je var
(= mesto), tedaj mesto ob Zali.

Blatograd je bil blizo Blatenskega jezera, ktero je svoje ime
dobilo od imenovanega mesta. Nemški izraz ža Blatensko jezero
je Plattensee, madjarski pa Balaton; tu vidimo, da ima nemško
in madjarsko zaznamovanje slovensko koreniko.

Blatograd je stal blizo reke Zale na močvirnatem kraji v sredi
gozdov ter je bil dobro utrjen. 178 ) V m ;stu je bilo več cerkva.
Prva, ktero je dal sezidati knez Privina, bila je posvečena v čast
Mariji Devici Bogorodnici dne 2 4. januarja 1. 850. po solnograškem
nadškofu Ljupramu. Nekaj let pozneje postavili so drugo cerkev
in v njej shranili ostanke mučenika Adrijana. Tretja cerkev sv.
Ivana Krstnika sezidana je bila še pred smrtjo nadškofa Ljuprama,
tedaj pred 1. 859. Tudi te dve posvetil je imenovani Ljupram. 179 )

Ginzel 18 °) misli, da je to mesto bilo na Koroškem blizo Ce¬
lovca, ne pa v Pannoniji, a iz virov je razvidno, da je bilo v 9.
stoletji več Blatogradov ali Mosburgov in sicer jeden v Pannoniji,
drugi na Koroškem in tretji na Bavarskem. Da je bil Blatograd
tedaj tudi v Pannoniji, dokazujejo nam besede fuldskega letopisca
(a. 896): „Pannorii(im cum urhe Paludarum u ,  potem pa tudi ne¬
znani pisatelj o spraobrnenji Bavarcev in Korošcev, ki pravi (c. 11):

„ . . . praestavit rex Prminae aliquam inferioris Pannoniae in bene-
ificium partein circa fluvium qui dicitur Sala. Tune coepit ibi ille
habitare et munimen aedificare in gaodarn nemore et palude Salde
jluminis.“

86

V zgodovinskem oziru bilo je to mesto v devetem stoletji
jako znamenito, kajti tu sta imela svoj sedež slovenska kneza Pri-
vina in Kocel. Mesto bilo je, kakor smo rekli, sezidano okolu leta
840. Deset let pozneje prišel je v Blatograd solnograški nadškof
Ljupram s svojim spremstvom, da bi obiskal kneza Privino. Pri
tej priložnosti zbralo se je v mestu tudi mnogo slovenskih pleme-
tašev, da bi bili navzoči pri takratni cerkveni slavnosti. Nekoliko
časa pozneje poslal je imenovani Ljupram iz Solnograda v Blato¬
grad zidarje, tesarje in druge rokodelce, da bi postavili cerkev na
čast sv. Adrijanu. l81 ) Ta cerkev in ž njo zedinjena opatija postale
ste pozneje, ako smemo verjeti nepristni listini od 20. novembra
1. 890., svojina solnograške cerkve. 182 ) Isti vir nam tudi pripo¬
veduje, da so dobili solnograški nadškofje v Blatogradu razven
omenjene opatije še devetino od kraljevih dvorov, potem mitnino
in jeden ribnik. O božiči 1. 864. prišel je v Blatograd solnograški
nadškof Adalvin, da bi obiskal kneza Kocela in posvetil več cerkva
v njegovi državi. 183 ) V drugi polovici 1. 867. mudila sta se v
Kocelovi državi, prej ko ne v mestu Blatogradu, Ciril in Metod,
ko sta potovala z Moravskega v Bim. Kocel ju je z veseljem
sprejel in jima dal na pot 50 učencev, da bi jih podučevala v slo¬
venski pisavi in krščanski veri. 184 ) Brez dvoma prišel je Metod
pozneje še večkrat v Blatograd in tu vpeljal slovensko službo
božjo. Po Kocelovi smrti dobil je Pannonijo in mesto Blatograd
sin kralja Ludovika, Karlman, I8C ) za njim pa njegov sin Arnulf. 186 )
Leta 896. izročil je ta varstvo Pannonije in mesta Blatograda svo¬
jemu vojvodi Braslavu. 187 ) Kmalu potem prigrmeli so Madjari v
Pannonijo in razrušili razven drugih mest brez dvoma tudi Bla¬
tograd.

Kisek  („ad Kensi, ad v  Keisi, ad Gensi, ad castellum
Guntionis“)  je mesto v Železni županiji na zapadnem Oger-
skem. V začetku 9. stoletja, ko so še trajale oberske vojske, bila
je na dotičnem mestu neka trdnjava (castellum). l88 ) Za časa kneza
Privine okolu 1. 853. bila je v Kiseku sezidana cerkev, 189 ) ktera je
kmalu potem postala svojina solnograških nadškofov, kar nam do¬
kazuje listina od 20. novembra 1. 860. l9 °)

Pečuh  („ad Quinque basilicas, ad Quinque aeccle-
sias“),  ki je sedaj na jugozahodnem Ogerskem, bil je pred tisoč
leti v Privinovi in Kocelovi državi. 191 ) V tem mestu bila je okolu
1. 853. za časa solnograškega nadškofa Ljuprama postavljena in
posvečena jedna cerkev. l92 ) Ako smemo verjeti listini od 20. no¬
vembra 1. 890., dobili so solnograški nadškofje v 9. stoletji od
frankovskih vladarjev pečuško mitnino, vinograde, gozde in še
nektera druga posestva. 19S )

Ptuj  („ad Bettobiam, ad Bettow v e, ad Pettoviam“)
je staro mesto poleg Drave na spodnjem Štajerskem. V devetem
stoletji spadalo je k onemu delu Pannonije, kjer sta vladala Pri-

— 87  —

vina in Kocel. Znano nam je, da je bila na Ptujem ofcolu I. 853.,
ko je še žive! solnograški nadškof Ljupram, sezidana in posvečena
jedna cerkev. 194 ) Za zgodovino ptujskega mesta bila bi listina
kralja Arnulfa od 20. novembra 1. 890. jako važna, ako bi bila
pristna. Ta listina nam pripoveduje, da je imenovani kralj po¬
trdil solnograški cerkvi vse to, kar so jej podelili njegovi pred¬
niki na Ptujem, namreč cerkev z desetino in dva dela mesta z
mitnino in mostnino, ter jej še zraven tega daroval tretji del
mesta, kterega je prej imel v svoji oblasti neki Karantanec 19 °),
a zarad veleizdaje ga zopet izgubil. Izvzeta so le ona posestva,
ktera je kralj prepustil Karantančevi soprogi zarad njene zvestobe,
namreč dvor v vzhodnem ali gorenjem delu mesta, kjer so začeli
delati novo cerkev 196 ), nekteri dvori v zahodnem ali dolenjem
delu mesta ter 100 kmetij in 10 vinogradov v Zistanesfeldu. 197 )
Tudi je kralj Arnulf prepustil solnograški cerkvi dve gorski po¬
bočji poleg Drave. 198 ) Leta 874, prišel je solnograški nadškof
Theotmar k grofu Gozvinu in posvetil na Ptujem jedno cerkev. 199 )
Iz rečenega je razvidno, da ste bile v ptujskem mestu proti koncu
9. stoletja najmanj dve cerkvi.

Quartinaha  („Quarti naha, Chuartinahu“)  zvalo seje
v 9. stoletji neko mesto poleg Blatnega jezera v Kocelovi državi. 200 )
Tu je solnograški nadškof Adalvin posvetil 1. 865. jedno cerkev
na čast sv. Ivanu Evangelistu. 201 ) Jedna cerkev, ktero je kralj
Ludovik podelil solnograškim nadškofom, stala je že prej, kar nam
dokazuje listina od 20. novembra 1. 860. 202 ) Okolu i. 880. da¬
roval je neki dijakon Gundbato svojo lastnino z dovoljenjem svo¬
jega gospoda, vojvode Arnulfa, kteri mu jo je podaril, regensbur-
škemu škofu Ambrichonu in njegovemu advokatu Gundbertu. 2 ' 13 )

Buginesfeld  („Ruginesvelt“).  Ta kraj, čegar lega nam
danes ni popolnoma znana, bil je v Dudlebski grofiji na pannonsko-
slovenski zemlji. 204 ) Dudlebsko grofijo,  ki je za časa knezov
Privine in Kocela spadala k njuni državi, iskati nam je na se¬
danji štajersko-ogerski meji v okolici mesta Radgone. Proti za¬
hodu segala je najbrže do potoka Gnasa in morebiti še dalje. Ta
potok teče po srednjem Štajerskem ter se med Cmurekom in Rad¬
gono izliva v Muro. 2116 ) Dne 9. marca 1. 891. daroval je kralj Ar¬
nulf solnograški cerkvi tista posestva v Ruginesfeldu, ktera so bila
nekdaj Kocelova lastnina, in ono zemljo poleg Gnasa, ktero je imel
prej v fevdu neki Reginger. 200 ) Mogoče je, da se je glavno mesto
v Dudlebski grofiji zvalo Dudleb  („Dudleipin, Tudleipin"),
v kterem so okolu 1. 853. postavili jedno cerkev. 207 ) Listina od
20. novembra 1. 860. nam pričuje, da so dobili tudi tu solnograški
nadškofje posestva od frankovskih kraljev. 208 )

Sobarici,  sedaj Sarvar blizo Rabe v Vasvarski ali Železni žu¬
paniji na zapadnem Ogerskem. Tu sem prišel je Karol Veliki 1. 791.,

— 88  —

ko je premagal Obre. 209 ) Med tem mestom in Karnuntom ob Do¬
navi nahajale so se naselbine Obrov, ki so 1. 805. dobili od ce¬
sarja Karola tamošnjo zemljo, da bi bili varni pred slovanskimi
napadi. 210 ) Dne 20. novembra 1. 860. daroval je kralj Ludovik
mesto Sabario solnograški cerkvi 211 ), kar nam tudi potrjuje ne¬
pristna listina od 20. novembra 1. 890. 212 )

Wampaldovo selo  („villa Wampaldi“)  bilo je blizo Blat¬
nega jezera. Slovenski knez Kocel podelil je svojo lastnino, ktero
je imel v tem kraji, z vsemi vinogradi, travniki, gozdi in drugimi
zraven spadajočimi rečmi freisinški cerkvi. 213 )

Wisitindorf.  Lega te vasi nam ni natanko znana; samo to
vemo, da je bila v Pannoniji poleg reke Labnice, ktera dela danes
mejo med štajersko in ogersko zemljo. Listina od 2. oktobra 1. 864.
nam pravi, da je kralj Ludovik daroval solnograški cerkvi vsled
prošnje njenega nadškofa Adalvina osem kmetij v Wisitindorfu. 214 )
Iz nekega druzega vira vemo, da je bila v „Ussitin-u“ okolu 1. 853.
cerkev postavljena in posvečena. 216 ) Prej ko ne ta Ussitin ni
druzega, kot Wisitindorf.

Zalaler  ( r ad Salap iugin“)  zove se kraj v Zaladski žu¬
paniji na Ogerskem, kjer se reka Zala obrne proti jugu. Tukaj
je posvetil okolu 1. 853. solnograški nadškof Ljupram na čast sv.
Rupertu cerkev, ktero je knez Privina prepustil solnograškim me¬
tropolitom. 216 ) Tudi kralj Ludovik podelil je dne 20. novembra
1. 860. solnograški cerkvi nekoliko posestev v Zalaberu. 217 ) Ne¬
pristna listina od 20. novembra 1. 890. trdi, da je dobila imeno¬
vana cerkev v rečenem kraji 300 zemljišč 218 ) in ravno toliko vi¬
nogradov. 219 ) Mnogo posestev v Zalaberu in njegovi okolici da¬
roval je po dovoljenji kralja Ludovika knez Privina samostanu v
Nieder-Alteichu. Ta samostan dobil je namreč, kakor je razvidno
iz listine kralja Ludovika od 20. februarja 1. 860. Privinovo last¬
nino v Zalaberu, potem posestva na vzhodni strani Zale do Slo¬
venske marke in do Stresmarna ter zemljo od Zale proti severu
do razvodja med Zalo in Rabo. 226 )

Razven naštetih mest in vasi nahajali so se v Pannoniji, v
deželi Privinovi in Kocelovi, še drugi kraji, kterih lega se vendar
ne da natanko določiti. Okolu 1. 853. posvetil je solnograški nad¬
škof Ljupram v Privinovi državi razven nekterih že prej omenjenih
hiš božjih naslednje cerkve, ktere so se nahajale v krajih „Busi-
niza 221 ), Stepiliperc, Lindolveschirichun, Wiedheres-
chirichun, Isangrimeschirichun in Beatuseschiri-
chun. 222 )

O božiči 1. 864. prišel je h knezu Kocelu Ljupramov na¬
slednik Adalvin, da bi posvetil po raznih krajih postavljene cerkve,

— 89

kar se je tudi zgodilo. Dne 26. decembra omenjenega leta po¬
svetil je cerkev sv. Stefana na Vitemirovi lastnini, dne 1. janu¬
arja 1. 865. cerkev sv. Mihaela v Ortahu („ad Ortahu“),  dne
13. januarja cerkev sv. Pavla apostola v „Weride“,  naslednji
dan cerkev sv. Marjete v Spizzun-u,  pozneje cerkev sv. Lav-
rencav „Ternberg-u“ 22s )  in cerkev v „Pizkere“.  Nekoliko časa
pozneje posvetil je nadškof Adalvin cerkev sv. Petra v Celji 224 )
na Dncatovi zemlji ter jej dal posebnega duhovnika, dalje cerkev
sv. Stefana v „Ztradach“. in potem še jedno cerkev v „Weride“
na čast sv. apostolu Petru. Tudi je posvetil jedno cerkev v „Muz-
ziliheschirichun-u K  in jedno v Jablanici 226 ) ter jima preskrbel tudi
lastne duhovnike. 226 )

Razven naštetih pannonskih cerkva nahajale so se še ne-
ktere druge, tako n. pr. jedna'v Žab niči,  227 ) jedna pa, ktero so
Zvali Gundoldovo cerkev, v nekem drugem nam nezmnem kraji.
Obe so dobili solnograški nadškofje v svojo oblast, kakor je raz¬
vidno iz listine od 20. novembra 1. 8 6 0. 223 ) V zgodovinskih virih
omenjeni so tudi pannonski kraji: Omuntesberch,  kjer se je
kralj Arnulf 1. 890. sešel s knezom Svetopolkom 22 9 ); Chirih s te¬
tin,  ki je bil nekje med Rabo in Blatnim jezerom 23 °) in Nestel-
ba.ch. 231 ) Nekoliko naselbin bilo je ob Rabi 232 ), Pinki 233 ), Zali 231 )
in Veliki. 236 )

4. Istra.

V začetku sedmega stoletja naselili so se Slovenci inHeko-
liko pozneje tudi Hrvatje po Istri, kar se da dokazati iz zgodo¬
vinskih virov. Romanski živelj ohranil se je le po mestih, posebno
po primorskih, kjer ga je do konca osmega stoletja podpirala grška
vlada v Carigradu. Leta 788. ali pa 789. prišla je Istra s prir
morskimi mesti vred pod oblast frankovskega kralja Karola Ve¬
likega. 236 )

Meje  isterske dežele bile.so v devetem stoletji nekoliko drur
gačnejše, kakor današnje. ■ Na jugu in zapadu segala je Istra do
morja, kakor še sedaj. Na severu spadal je k Istri tudi Trst s
svojo okolico 237 ), torej je bila Istra na tej strani nekoliko veča,
kot danes. Proti vzhodu razprostirala se je isterska zemlja samo
do Labina. To mesto, kakor tudi Pičen, bili sta še v Istri. Odtod
naprej proti severovzhodu spadala je zemlja k hrvatski Liburniji. 238 )

Glavno istersko mesto v devetem stoletji bil je Pulj  239 ),
kjer se je nahajal tudi škofovski sedež. Dalje nam je omeniti še
druga isterska mesta in gradove, namreč Ro vi n j, Poreč, Trst,
Labin, Pičen, Motavun, Buzet  in No  vi  g rad  (Cittanuova).
Naštete mesta in gradovi so volili vsega skupaj 172 mož, kteri
so potem ’ zastopali deželo Ta mesta in gradovi plačevali so po¬
lovico državnega davka v Istri; drugo polovipo pa cerkev. 24<l ) Raz-
ven naštetih mest nahajali sd se 1  v Istri pred tisoč, leti še drugi

— 90

kraji, kakor Koper 211 ), potemRižanj v koperskem okraji, kjer
so se med 1. 803. in 810. zbrali isterski svetni in duhovski ve-
likaši, da bi se pritožili zoper svojega vojvodo Ivana 2l2 ), dalje
Milj  e 2l3 ) itd.

5. Furlanija.

Precej Slovencev stanovalo je v devetem stoletji po vzhodni
Furlaniji. 214 ) Ta pokrajina segala je proti zahodu do Timave^ in
do podnožja kraškega gorovja pri Tržiči. 216 ) Kraji Oglej 2lc ), Cer-
vinjan 247 ) in Kormin 2ls ) bili so še na furlanski zemlji. Na severo¬
vzhodni strani segala je Furlanija nekako tako daleč, kakor se
sedaj razprostira Laško kraljestvo, kajti Briše e, Antro  in še
nekteri drugi kraji v dolini reke Nediže, kjer še sedaj stanujejo
beneški Slovenci, bili so okolu 1. 883. pod oblastjo Berengarjevo 249 ),
ki je bil izprva vojvoda furlanski, pozneje pa kralj italijanski.

6. Iztočna marka.

Dežela med Anižo in Rabo, med gorotansko mejo in Donavo
ter deloma tudi na severni strani te reke z vala se je v 8. in 9. sto¬
letji A v ari a 250 ), terra Avarorum 251 ), provincia Avarorum 262 ) ali
pa tudi Huni  a 253 ), Chunia 264 ), terra Hunnorum 266 ), regnum Hun-
norum 26 °), fines Hunnorum 267 ), Hunnia plaga 25S ) itd. Ta imena
nam kažejo, da so bili na konci osmega stoletja glavni prebivalci
te dežele Obri ali Avari.

Avarija ali oberska dežela razprostirala se je proti z a p a d u
do Aniže; ta reka je namreč delala mejo med obersko in bavarsko
zemljo. 269 ) Južna  meja segala je do gorovja, ki je ločilo obersko
pokrajino od Karantanije. Proti vzhodu  razprostirala se je Ava¬
rija v devetem stoletji, tedaj takrat, ko so bili Obri po Panno-
niji in pa med Donavo in Tiso že uničeni, do Rabe. Karol Ve¬
liki dal je 1. 805. Obrom zemljo med Sabarijo in Karnuntom 2o °),
t. j. med Rabo in Donavo okolu Nežiderskega jezera. Iz neke
listine od 4. marca 1. 833. je razvidno, da je bila zemlja poleg
Lita ve v oberski pokrajini. 291 ) Na severni  strani spadale so k
Avariji tudi nektere pokrajine na levem bregu Donave. Karol Ve¬
liki bojeval se je 1. 791. z Obri poleg Kampa, ki moči, kakor je
znano, zemljo na severni strani Donave: tu je razrušil tudi njih
trdnjavo. 202 ) Neka listina nam dokazuje, da je spadala zemlja
okolu Aggsbach-a na levem bregu Donave k Avariji. 203 )

Po vseh oberskih zemljah, kakor po Pannoniji, potem med
Donavo in Tiso in tudi po Avariji med Anižo in Rabo stanovalo
je že za časa oberske samostojnosti mnogo Slovanov.  Ko  pa
so bili Obri proti koncu 8. stoletja potolčeni, začeli so prej od
njih odvisni Slovani prosteje dihati in svoje prejšnje gospode po¬
tiskati v kot. 201 ) Po Avariji med Anižo in Rabo in tudi po dru-

— 91 —

gih, nekdaj oberskih deželah začeli so se širiti razven Bavarcev
tudi Slovenci. 286 ) Med Anižo in Rabo moralo jih je biti pre¬
cejšnje število, kajti zgodovinski viri imenujejo tu in tam to po¬
krajino Slovenijo, ne pa Avarijo. 288 ) Tudi nam pripovedujejo, da
so živeli tu svobodni in nesvobodni Slovani (Slovenci) 287 ) ter da¬
jali vasem, potokom in goram, kjer so prebivali, slovenska imena. 288 )

O razširjenosti slovenskega prebivalstva med Anižo, Donavo,
Rabo in gorovjem, ktero je ločilo nekdaj Avarijo od Karantanije,
pričujejo nam razna krajevna imena, ktera so še večinoma dan¬
danes pri ondotnih prebivalcih v rabi. Začnimo na severozahodu
ravnokar omenjenega prostora.

Tik Donave je na Dolenjem Avstrijskem trg Ardagger, blizo
kterega se v imenovano reko izlivata dva potoka, ktera sta se
1. 1147. zvala „ T r i s n i c h “ (t. j. Trsfenik). Tam je tudi gora
Kollmitzberg  (od besede holmec = hrib) z jednakoitnenovano
vasjo, nekoliko bolj proti vzhodu od nje pa je Frisnegg  (t. j.
Breznik, od slov. besede breza).

Zraven mesta Ybbsa je gora Tabor.  Blizo reke Ipuše (Ybbs)
na vzhodni strani Amstettena je Trisenegg  (t. j. Trstenik)
odtod proti jugovzhodu stoji vas Ferschnitz  (v neki listini od
1. 1034. zove se Phezniza, t. j. Brežnica), memo nje teče jednako-
imenovani potok in blizo tam so tudi vasi Rudi  ing  (v listini
od 1. 1034. se kraj glasi Rudnicha, t. j. Rudnik), Windischen-
dorf in pa Gafring  (t. j. Gabrnik). V Ipušo izliva se potok
Zauch  (v listinah „Zucha“, t. j. Suha). Jedna Suha (Zaucha-
b a c h)  teče v potok Url, ki se izliva blizo Amstettena v Ipušo.
Blizo te Suhe je drug potok, ki se je prej ko ne z val Bistra,
kajti vas poleg njega imenuje seWeistrach  (v listinah Wiz-
trah in Wiztra). Tretji potok, ki teče v Url, je Treffling  (t. j.
Trebnik). Od potoka Urla nekoliko proti severu je gora Grili e n-
berg  (od besede gril). Blizo Aschbacha ob potoku Urlu je mlinar
Gobotz  (t. j. Gobovec), ne daleč odtod pa je vas Gostling
(t. j. Gozdnik). V Ipušo izliva se mala Ipuša, kteri Nemci pravijo
Ybbsitz ali Uissitz. Ybbsitz  imenuje se tudi kraj, ki leži
poleg nje. Končnica „itz“ ni tu nikakor nemška, temveč slovanska.
Na Ipuši je vas Opponitz,  ki je morebiti dobila svoje ime od
besede Sopotnica. Bolj proti jugu odtod je Doberau  (t. j. Do¬
brava). V Ipušo se pri Hollensteinu izliva Lassingbach  (t. j.
potok Laznik), pri Gostlingu  pa Gostlingbach (t. j Gozdnik).

Tudi ob Erlafu  je več krajevnih imen, ktera dokazujejo,
da so nekdaj tudi tu sem ter tje raztreseno živeli Slovenci. Imena
rečene reke sicer ne smemo izpeljevati iz slovenske besede „orel“,
temveč iz starega zaznamovanja „Arlape“; - 69 j pač pa je mnogo
drugih potokov, gora in rek, ki imajo slovensko koreniko. Blizo
tam, kjer se Erlaf izliva v Donavo, je vas Golling  (t. j. Golnik),

92 —

nekoliko bolj proti vzhodu pa gora Kulmerberg,  ki je dobila
svoje ime od besede „liolm“. Od Gollinga proti jugu je blizo
Erlafa vas Kol Im (t. j. Holm). Poleg Erlafa od Scheibbsa proti
severu je vas Saffen  (t. j. Zabnica) in blizo nje je Pollaberg
(t. j. Poljska gora). Med Šcheibbsom in Wangom je Robitz-
boden  (t. j. tla, kjer raste robida), Rogatsboden  (od besede
„rog“ ali pa „rogač“), potem Kulmberg  (od besede holm), vas
L o nit z (od besede lonec) in Lonitzberg.  V Erlaf izliva se
potok Jessnitz  (t. j. Jesenica od besede jesen), poleg kterega
leži Jessnitzhof.  Odtod proti jugozahodu je trg Gaming  (t. j.
Jamnik ali pa Kamnik); tako se zove tudi tamošnji potok. V
Erlaf teče potok Trefling  (t. j. Trebnik), poleg njega se naha¬
jajo Trefling, Treflich in Treflingmuhle. Odtod proti jugovzhodu
je vas Gosing  (t. j. Gosnik) in še bolj na jugu sta Lassing-
bach  (t. j. potok Laznik) in Lassingfall.  Gora Oetscher
dobila je svoje ime od slovenske besede „oče“.

Melk  ob Donavi zval se je v 9. stoletji „Medelicha“, kar
spominja na kranjsko Metliko. Blizo Melka je vas Winden.

Nekoliko gosteje, kakor ob Ipuši in Erlafu bili so Slovenci
naseljeni poleg Bele  (Pielach). V listini od 26. novembra 1. 812.
nahaja se za to reko izraz „Bielaha“. S70 ) V njo izlivajo se na
levi strani Schala  (t. j. Skala, v listini od 1. 1132 stoji „Sca-
lah“), dalje Sirning  (t. j. Žirnik ali pa Sirnik, od besede „žir“
ali pa „sirek“) in Edlitzbach  pri Weinburgu (od besede jelica,
jedlica = Tannchen), na desni strani pa Kremnitzbach  (slov.
Kremenica) in Tradigist  (od besede Radegost). Od potoka Sir-
ninga dobili ste tudi dve vasi svoje ime. Pri Gr. Sirningu je vas
Potschollach,  poleg Kremnitzbacba Friesing  (t. j Breznik),
blizo Hafnerbacha je Korning  (t. j. Gornik) in pri Ob. Grafen-
dorfu pa Kotting  (t. j, Kotnik). Blizo Rabensteina je gora
Siemets  (t. j. Zimec) in grapa ,In der Wetter-Lučken“
(t. j. Vremenska luknja). Blizo potoka Tradigista je potok, gora
in kraj Zogernitz  (t. j. Zagornica ali pa Sekirnica od besede
sekira).

Na zahodni strani mesta Mauterna je vas R o s s a t z ob
Donavi; mogoče je, da ima njeno ime slovensko koreniko (prim.
Rožek ali Rožak na Koroškem). Med Mauternom in St. Poltenom
je potok Flanitz  (v listini okolu 1. 1050. imenuje se Fladniza,
t. j. Blatnica).

Da so živeli v 9. stoletji svobodni in podložni Slovani poleg
Traisena, bilo je že rečeno. V to reko izlivata se potoka Golsen
(od besede jelša) in T ii r n i t z (od besede trn), poleg kterega
leži jednakoimenovana vas. Blizo Herzogenburga je vas Winden.
^ Slovenci naselili so se ob rečici Perschling,  ktera se
v listinah zove „Bersnicha, Bernsnicha“ itd., t. j. Brežnica ali pa

— 93

Breznica. Vas Re id lin g zvala se je v 11. in 12. stoletji Rud-
niche, Rudnicha, Rudni ch itd. (t. j. Rudnik). Mesto Tu lin do¬
bilo je svoje ime prej ko ne od besede „dolina“, kajti v listini
od 1. maja 1. 859. zove se kraj „Tullina“ 271 ) in ravno ta izraz
nahajamo v nekem drugem viru za rečico, ki teče memo mesta. 272 )

Tudi na vzhodni strani Dunajskega lesa tik njegovega pod¬
nožja bilo je nekoliko slovenskih naselbin, kar pričujejo imena
nekterih krajev in potokov. Blizo Purkersdorfa je vas G a b 1 i t z
t. j. Jablica) in blizo Dunaja L a in z (t. j. Glinica). Od Du¬
naja proti jugu so potoki in kraji Liesing  (v listinah Liesnikhe,
(t. j. Lesnik), M 6 d 1 i n g (v listinah Medelich, Medelicha itd.,
(t. j. Metlika), Triesting  (v listinah Triestnicha, Triestnich,
t. j. Trstenik) in Piesting  (v listinah Pistnicha, Piestnich, t. j.
Peščenik). Blizo gorenjega Triestinga nahajajo se vasi G r i 11 e n-
berg  (od besede gril), Pollau  (od besede polje), Nostach
(t. j. v Mostah) in Oedlitz  (t. j. Jedlica od besede jelka).

Od Liesinga, Triestinga in Piestinga proti vzhodu ni skorej
nobenega kraja, ki bi imel slovensko ime. Temu se ni čuditi, ker
pokrajino med Donavo in Rabo podelil je Karol Veliki 1. 805.
Obrom. Pozneje naselili so jo Nemci ter še sedaj tam stanujejo,
le po nekterih vaseh prebivajo Hrvatje.

Iz rečenega je razvidno, da je bilo pred tisoč leti mnogo
slovenskih naselbin po južni polovici Dolenje Avstrije. Primeroma
največ jih je bilo poleg Bele (Pielach), tudi poleg Ipuše, Erlafa in
Traisena jih je bilo precej, malo jih je bilo tik Donave, najmanj
pa na vzhodnih straneh poleg Litave. 273 )

Precej velik del nekdanje oberske dežele imenovali so Franki,
ko so jo dobili v svojo oblast, Oriens  274 ) ali pa tudi Orientalis
plaga, m ) Orientalis pars Bawarie, 276 ) Marchia orientalis, 277 ) Mar-.
cha contraSclavos, 278 ) Winidorum marca 279 ) in tudi samo Marca. 280 )
Ta iztočna marka se glede svojih mej ni popolnoma vjemala z
A varijo, ker segala je na vzhodu le do Dunajskega lesa, na za¬
padli pa čez Anižo in še celo čez Trauno, vendar ne do Inna. 2Sl )
Da ni iztočna marka segala do Inna, sklepamo lahko iz tega, ker
nam je znano, da je Karlman, predstojnik Iztočne marke, vzel
svojemu očetu velik kos zemlje do reke Inna, 282 ) česar bi mu
gotovo ne bilo potreba storiti, ako bi se bila Iztočna marka raz¬
prostirala do Inna. Traungau in Uffgau, ki sta bila poleg reke
Traune na sedanjem Gorenjem Avstrijskem, spadala sta še k Iz¬
točni marki. 28S ) Tudi se ne sme trditi, da je Iztočna marka ob¬
segala Gorenjo Pannonijo, ker fuldski letopisec dobro loči Panno-
nijo od Iztočne marke. 284 )

Rekli smo, da je Iztočna marka obsegala vzhodno stran
sedanje Gorenje Avstrije. Zato ne bo odveč, ako na tem mestu
opišemo nekoliko narodnostne razmere po Gorenji Avstriji v

— 94 —

devetem stoletji in se posebno oziramo na razne slovenske nasel¬
bine, ktere so se nahajale na tej zemlji.

Ko je nehalo ljudsko preseljevanje, ostalo je po sedanji Go¬
renji. Avstriji še nekoliko Latincev in Keltov pri življenji, kar se
da dokazati v prvi vrsti iz krajevnih imen, ktera hi se nam go¬
tovo ne bila ohranila, ako bi bili novi naseljenci našli popolnoma
opustošeno zemljo. Nahajajo se krajevna imena, akoravno tu in
tam jako spremenjena, ki nam pričujejo, da so v navedeni deželi
po nekterih krajih še živeli Komani za časa naselitve Bavarcev,
t. j. okolu 1. 500. in brez dvoma tudi v naslednjih stoletjih. Ti
latinski prebivalci morali so bavarskim vojvodam od zemlje, ktero
so obdelovali, plačevati davek in zato so jih zvali „Romani tri-
butales. 285 ) Izmed krajevnih imen navesti hočem najprej „Lauri-
acum“,  ki je stal blizo izliva reke Aniže v Donavo. To ime na¬
haja se na mnogih mestih v zgodovinskih virih 9. stoletja. Drugo
krajevno ime je Lintza,  omenjeno 1. 799. 286 ) ktero je nastalo
iz prejšnjega zaznamovanja „Lentia“. 287 ) Tudi ime Ovilava  se
ni popolnoma pozabilo, temveč spremenilo v Weles in pozneje v
Wels. Dalje pričujejo kraji Walchen, Walkering, Seewalchen (vsi
trije blizo Atterskega jezera), Walchshausen (pri Riedu), Walchegg
(blizo Windisch-Garstena) itd., da je tam živelo nekdaj romansko
(vlaško) pleme. Imena nekterih gorenjeavstrijskih jezer nikakor
niso nemška, temveč keltska ali pa latinska, n. pr. Attersee,
Abersee (v 8. stoletji Abria lacus), Fuschlsee (v 9. stoletji Labu-
sculo lacus in Lacusculus stagnum). Za Ischl nahajamo v 9. sto¬
letji izraz Yscula ali pa Iscola. 28s ) Tudi zgodovinski spomeniki
.nam pričujejo, da so živeli Romani po ljudskem preseljevanji na
Gorenjem Avstrijskem in v prvi vrsti v Attergauu. 289 )

Med ostanke latinskega in keltskega prebivalstva naselili so
se okolu 1. 500. nemški Bavarci.  Posedli so skorej celo deželo,
le nekteri gorati in gozdnati kraji na jugovzhodnih straneh blizo
oberske in koroške meje ostali so prazni in neobdelani. V te za¬
puščene kraje prišli so pozneje Slovenci,  posekali gozde, potre-
bili zemljo ter si napravili stanovališča. Prišli so v deželo de¬
loma iz Karantanije čez Pyrn in druge prelaze, deloma od vzhoda
čez Anižo.

Trditi smemo, da je relativno največ Slovencev bivalo v
okolici sedanjega Windi s ch-G  ar  ste  n a. V tem okraji nahaja
se še dandanes mnogo slovenskih imen ondotnih vasi, potokov
in gora. Da so Slovenci postavili Windisch-Garsten, dokazuje nje¬
govo ime. Blizo rečenega kraja teče potok Teichel,  ki se v
listini od 1. 1125. zove „Tyecha“ (t. j. Tiha, namr. voda). Vanj
izliva se potok Piessling  (v listini od 1. 1190. Piznic in Piez-
nich imenovan), ki je dobil svoje ime od slovenske besede „pesek“.
Pri izviru potoka Piesslinga je gora P r a w a 1 d (od slov. besede
„preval“) in tik nje je malo jezero, Gleinker  S e e imenovano

— 95 —

(od slov. besede „glina“). Na zahodni strani Windisch-Garstena
je dolina S t o d e r , tako se zovejo tudi nektere tamošnje vasi;
ta dolina je dobila svoje ime po besedi „studen“ = mrzel. V
Stoderski dolini je gora Ostrawitz,  od ktere teče Ostra-
\vitzbaeh  (slov. Ostervice). Odtod proti severu blizo gore Priela
stoji gora Straneckberg,  od ktere teče Straneckbach (be¬
seda Straneck je slovenska). Na južni strani Windisch-Garstena je
potok T r a 11 e n b a c h, kije dobil svoje ime od slovenske besede
„trata u , na jugovzhodni pa gora Imitz  (t. j. Zimee od besede
jjZima"), pod ktero stanuje kmet Imitzberger.  Blizo tam je
tudi naselje Goseritzreith.  Od Windisch-Garstena proti severu
stanuje posestnik Nemetz,  blizo tam nahaja se tudi polje Ra¬
din g in gora Radi  ing  (morebiti od besede „rudnik“). Se bolj
proti severu je gora Gamsplan  (drugi delte besede je slovenski
plan = planina), pod njo prebiva posestnik Krahl  (slov. Kralj)
in na drugi strani je K rest  enb  er  g (t. j. Hrastova gora). Na
severozahodni strani Windisch-Garstena ob potoku Teichelu je v
ozki soteski naselje Preisegg  (t. j. Preseka, ker je tam gorovje
nekako presekano).

Precej slovenskih naselbin bilo je okolu mesta Steyer-a.
Imeni samostanov Gleink-a  na severni in Garsten-a  na južni
strani rečenega mesta imate slovenske korenike. Gleink (v listini
od 1. 1111. Glunichi in Glunich, v listini od 1. 1128. pa Glunicke
imenovan) dobil je Svoje ime od besede „glina“. Blizo Steyera
ste vasi Dietach  (listina od 1. 777. ima „Todicha“) in Sier-
ning  (v listinah Sirnicha, Sirnike, Sirnik, slov. Zirnik od besede
žir), v kterih so 1. 777. stanovali Slovenci in imeli svojega last¬
nega župana. 290 ) Blizo Garstena je S ar ni n g, ki se v listinah
imenuje Sapinihca in Sabiniche, t. j. Zabnica. V Aschach-u (od
Steyera proti jugozahodu) bival je 1. 1110. „ Othwin cum Scla-

vonibus.“ Na severni strani mesta Steyera poleg Aniže je vas
Kronstorf,  o kteri se čita v listini od 1. 834., da leži „in parte
Sclavanorum. “ 2 9 ] )

Od Steyera proti jugu poleg Aniže je vas Ternberg  (Trnov
vrh), blizo nje so tudi vas in potok Trattenbach,  gora Gril-
lenberg  in pa kmet Grili.  V tem kraji izliva se v Anižo potok
Laussa  (t. j. Luža), ki teče memo jednakozvane vasi. Blizo tam
je tudi Krestenberg  (t. j. Hrastov vrh). A ko gremo od Reich-
raminga proti jugu, pridemo do gore Plaissaberg  (od besede
„pleša“); odtod nekoliko bolj proti jugu je planinska koča Ploschl.
Raming  zove se v starih listinah „Rubinicha“, t. j. Robidnik od
besede robida ali pa Robnik od besede rob. Pri Grossramingu je
Ober-Plaissa  (t. j. Gorenja Pleša) in potok Radelsbach.
Pri Klein-Reiflingu je Pleschenthal in Eschenkogl  (bolje
Plesehenkogl). Beseda Reifling  ima brez dvoma slovensko ko¬
reniko (prim. besedo „ribnik“). Odtod proti jugu je kmet Jo s er-

— 96. —

ling (t. j. Jezernik). Memo Gaflenz-a  (t. j. Jablanica) 'teče
jednakoimenovani potok ter se izliva potem v Anižo. Blizo Ga-
flenza je naselje L o lin s it z (t. j. Lončice od besede lonec).

Blizo izliva Steierlinga v reko Steyer je vas Molln  (t. j.
Malin, Mlin), na jugu odtod je gora Zmollinger-Spitz  (slov.
Smolnik), pod njo pa vas Agonitz.

Od reke Steyera proti severozahodu je le prav malo takih
krajevnih imen, ktera bi pričala o nekdanjih slovenskih naselbinah.
Blizo mesta Ried-a so Windischhub, Grad  in  g (t. j. Grad¬
nik), Zimetsber  g (slov. Zimec) in Trattnach  (od slov. besede
trata, tratina). Nekaj takih imen nahaja se prav na jugu Gorenje
Avstrije blizo nekdanje koroške in sedanje štajerske meje. Pri
gorenji Trauni teče Slanbach  (t. j. Slani potok), tu je tudi
prelaz Potschen  (t. j. Pečina) in pri mestu Ischlu je gora Zi-
mitz (t. j, Zimec).

tlasno je torej, da je stanovalo v osmem in devetem sto¬
letji na Gorenjem Avstrijskem razven nekoliko Romanov precej
Slovencev. Ti živeli so večinoma. na južnem in vzhodnem delu
Traungaua, drugod jih je bilo le prav malo. A tudi v Traungauu
bili so v manjšini, ker glavni prebivalci po celi deželi bili so nemški
Bavarci. Toše  da lahko dokazati. Kakor sedaj, bilo je tudi pred
tisoč leti število nemških krajevnih imen po Gorenji Avstriji mnogo
veče, kot slovenskih. V listini qd 1. 777. našteti so kraji in po¬
toki: Chremsa, Sulzibach (dvakrat), Sihpach, Livpilinspach, Ipfa,
Todicha, Sirnicha,.. Allinchhofa, Petinpach, Eporestal, Ascha in še
nekteri drugi, Tu imenovani kraji bili so vsi v Traungauu. Iz¬
veste o so stanovali Slovenci samo v dveh izmed omenjenih krajev
in sicer 10 slovenskih družin v Dietachu („Todicha“) in 30 Slo¬
vencev v Sierningu (  („Sirnicha“); po drugih tu navedenih krajih
prebivali so brez dvoma Nemci, kar pričujejo deloma cjotična nem¬
ška imena. Primerjaje navedene slovenske in nemške kraje, smeli ;
bi trditi, da je bil na konci osmega stoletja le šesti del traun-
gauskega prebivalstva slovenske narodnosti, drugi bili so večinoma;
Bavarci. Se več odstotkov Bavarcev in manj odstotkov Slovencev
bilo je'v  Attergauu in Mattiggauu. To razmerje, že v 8. stoletji ;
za Slovence neugodno, postalo je sčasoma še neugodnejše, ker je
k njim prišlo mnogo Bavarcev od zahodnih, bolj obljudenih krajev
ter se naselilo po neobdelanem svetu: sedanje Gorenje Avstrije.
Tako se je če dalje bolj množilo število Nemcev in prav naravno
je, da se je sčasoma med njimi zgubila mala peščica Slovencev. :
Nazadnje ostala so tu in tam le pokvarjena slovenska krajevna
imena, ktera ;pričujejo še dandanes, da so Slovenci najprej po ne- !
kterih krajih Gorenje Avstrije trebili in obdelovali zemljo;

— 97 —

7. Solnograško.

Po slovenskih knjigah se je naglaševalo, da so Slovenci pred
več kot tisoč leti posedli večino Solnograškega. Pričujoči odstavek
naj to trditev nekoliko zavrne in pomaga resnici na dan. Glede
Lungaua in okolice mesta Radstadta izrekel sem že svoje mnenje,
kar tu sledi, velja torej ostalemu delu Solnograškega.

Po sedanjem Solnograškem stanovalo je okolu 1. 500., ko
so prišli Bavarci v deželo, precej Rimljanov,  ki so se ohranili
tudi v poznejših stoletjih. Med nje naselili so se Bavarci in ve¬
čina romanskega plemena postala je od njih odvisna. Krajevna
imena in zgodovinski viri dokazujejo nam razširjenost Rimljanov
po Solnograškem. Znana so nam iz osmega in devetega stoletja
med drugimi naslednja latinska in deloma celo keltska krajevna
imena: Walahowis  (sedaj Wals blizo Solnograda), v kterem
kraji se omenja neki Rimljan „Santulus“ ; Monticulus  (sedaj
Muntigl blizo Solnograda); kraj Albina  (sedaj Alben ali Alm blizo
Solnograda), ki je bil svojina neke rimljanske družine; Fuginas
(sedaj Vigaun pri Halleinu). hjer je stanoval Rimljan „Dignolus“ ;
Cucullae (sedaj Kuchl pri Halleinu). Blizo tega kraja bili ste gori
Cudicus alpis  (sedaj Schmiedenstein) in pa Alpicula Cu-
cula  n a. Okolu Wals-a, pri Lieferingu, poleg Fische, pri Albenu
in Vigaunu omenjajo zgodovinski viri osmega stoletja kar narav¬
nost romanske prebivalce. 292 ) Na severovzhodni strani od Solno¬
grada je W a 11 e r s e e in blizo gornjeavstrijske meje je trg Strass-
vvalchen.  Tudi po Pongauu in Pinzgauu je stanovalo romansko
pleme. Blizo pinzgauskega Zella nahaja se še danes vas Wal-
chen.  Tudi na bližnji bavarski zemlji okolu reke Traune naha¬
jajo se vasi jednakega imena. Med duhovniki, ki so prišli v osmem
stoletji s Solnograškega na Slovensko oznanovat sveto vero, znani
so nam med drugimi Maj oranu s, Latin us, Dupliterus in
Augustinus,  kterih imena so latinska. Majoranov stric Lupo
bil je učitelj in krstni boter slovenskemu vojvodi Hotimiru. 293 )
Akoravno ni bilo število romanskih prebivalcev po sedanjem Solno¬
graškem ravno majheno, vendar je bilo še več nemških Bavarcev.
Ti so tudi po deželi gospodovali in tako se ni čuditi, da je ro¬
manski živelj zginil čez nekoliko stoletij.

Kar se tiče slovenskih naselbin po Solnograškem razven Lun¬
gaua in okolice Radstadtske, moram reči, da jih je bilo le prav
malo in še te so bile raztresene. Zgodovina nam sicer pripove¬
duje, da so Slovenci v začetku 7. stoletja pridrli v Pongau, raz¬
rušili tu samostan sv. Maksimilijana in pregnali tamošnje redov¬
nike, a ne trdi, da bi se bili tudi v navedeni pokrajini naselili. 294 )
Iz krajevnih imen je razvidno, po kterih straneh solnograške de¬
žele so se naselili Slovenci. Na gorenjem konci Gasteinske do¬
line tik koroške meje je K o t s c h a c h t h a 1 in Kotschach-

— 98  —

dorf  (od slov. besede „koča“), drugi bolj nizko ležeči kraji te
doline imajo nemška imena. Iz tega sledi, da so Slovenci, pri-
šedši čez Visoke Ture v to dolino, našli druge kraje že naseljene,
ker drugače bi se ne bili zadovoljili z najslabejšim delom imeno¬
vane doline, temveč rajši šli navzdol in posedli gorkejša in rodo-
vitnejša mesta. — Jedna truma Slovencev prišla je v dolino reke
Salice, naselila Golling  (slov. Golnik) ter dala bližnji gori ime
Gol (nem. Goli). Morebiti je bil tudi kraj Werfen  (od Gollinga
proti jugu) nekdaj slovensko selo in dobil svoje ime od vrb, ki
so tam rastle.

IV. Zgodovinske razprave.

1. Začetek frankovske oblasti po Slovenskem.

eta 768. dne 24. septembra umrl je frankovski kralj
5 Pipin ] ) in sledila sta mu Karol in Karlman; prvi izmed
nju dobil je od svojega očeta severne, drugi pa južne po¬
krajine frankovske države. Po Karlmanovi smrti (771)
postal je Karol jedini gospod razprostranega frankovskega kra¬
ljestva. A s tem še ni bil zadovoljen, ker hotel je na vse strani
raztegniti svojo državo, in tako začel boj sedaj s tem, sedaj zopet
z onim sosedom.

Že leta 773. zaplete sev langobardsko vojsko  s kra¬
ljem Desiderijem. Na prošnjo papeža Hadrijana I. napoti se takoj
z dvema vojskama proti Italiji; jedno je sam vodil čez visoki
Mont Ceniš, druga pa je šla pod poveljstvom njegovega strica
čez goro, ktera se po njem imenuje Veliki sv. Bernard. Predno
so se nasprotniki nadejali, vsuli so se Franki po gornji Italiji,
ktero so kmalu imeli v svoji oblasti. Desiderij se je z glavno vojsko
zaprl v močno utrjeno Pavijo, ktero je frankovska vojska sedem
mesecev oblegala in še le v juniji 1. 774. dobila v svojo oblast.
Karol, ki se je že 1. 773. začel zvati langobardskim kraljem, po¬
slal je vjetega Desiderija v neki frankovski samostan. Tako je
prišlo kraljestvo langobardsko s Furlanijo  vred in ž njo tudi
kos slovenske zemlje po sedanjem Goriškem  v roke
Karolu Velikemu, ki je furlansko vojvodino prepustil Langobardu
Hrodgaudu. 2 )

Ko se je Hrodgaud I. 776. zoper Karola vzdignil, hoteč s
pomočjo Grkov postaviti za langobardskega kralja Desiderijevega
sina Adelhisa, s ) napotil se je frankovski kralj v drugič v Italijo
in zadušil upor po Furlaniji. Duša temu uporu, vojvoda Hrod¬
gaud, bil je takrat ubit. Karol Veliki prišel je sam na Furlansko
in veliko noč, ki je bila tistega leta dne 14. aprila, praznoval v
mestu Trevisu. 4 ) Od tod šel je naprej v Čedad ter se tu neko¬
liko časa mudil. 5 ) V tem kraji se je vdeležil, kakor nam pripo¬
veduje Št. Gallenski menih, na neki praznik po maši, ko je bilo
deževno in mrzlo vreme, s svojim spremstvom nekega lova. Ker
je ravno v tistem času umrl oglejski patrijarh Siegvvald, postavil

— ioo —

je Karol učenega Pavlina za njegovega naslednika. 6 ) Po puntar¬
skih furlanskih mestih naselil je frankovske grofe ter med nje
razdelil mnogo furlanske zemlje. 7 ) Med njimi bil je najznameni¬
tejši mejni grof v Čedadu. V tem mestu postavil je Karol 1. 776
vojvodo Markarija,  kterega omenja papež Hadrijan I. v svojem
pismu do Pipina, Karolovega sina in kralja langobardskega. 8 ) V
tem pismu naznanja papež Pipinu, da so Istrijanci in Grki, ki po
Istri vladajo, oslepili isterskega škofa Mavricija, ko je pobiral po
Istri za rimsko cerkev njene dohodke, da bi jih poslal v Rim.
Istrijanci in Grki so namreč imeli Mavricija na sumu, da hoče
Istro izdati Frankom. Mavricij je nato iz Istre pobegnil in šel k
papežu, ta pa ga je poslal k furlanskemu vojvodi Markariju, ob
jednem pa prosil kralja Pipina, da bi ukazal Markariju iti v Istro,
kjer bi Mavrieiju zopet pripomogel dobiti njegovo škofijo. 9 )

Markarij je tedaj gospodoval v imenu Karola Velikega in
njegovega sina Pipina, kralja langobardskega, po furlanski nižini
najbrže proti vzhodu do Timava in do kraške planote 10 ) ter imel
svoj sedež v Čedadu. Za njim je prišel Erik ali Henrik  iz
Strassburga, kterega omenja njegov prijatelj Alkuin v nekem pismu
do njega okolu 1. 787. — 788 n ) Bojeval se je 1. 796. z Obri 12 )
in tri leta pozneje bil je pri Trzatu (blizo Reke) ubit. 18 )

Sosednja Istra,  posebno pa njena pomorska mesta bila so
takrat, ko si je Karol Veliki podvrgel Furlanijo, v oblasti grških
cesarjev, ki so vladali v Carigradu. Njim ni bilo nikakor ljubo,
da se je frankovska oblast razširila do njih mej. l4 ) Preganjali so
može, o kterih so sumili, da so v zvezi s frankovskimi vladarji.
Povedali smo, kako grozovito so Istrijanci in Grki postopali s
škofom Mavricijem, kako so ga oslepili in pregnali iz njegove
škofije. Morebiti je ravno zadeva glede škofa Mavricija dala povod
k vojski, ktera se je začela leta 788. med Franki in Grki. V tej
vojski bili so zadnji premagani in morali so s Franki skleniti
neugoden mir. 16 ) Takrat je vladala v Carigradu cesarica Irena
(780- 802) za svojega nedoraslega sina Konstantina. Morala je
leta 788. ali pa 789. Frankom odstopiti več pokrajin ob Ja¬
dranskem morji, med kterimi je bila tudi Istra. lc ) To deželo so
Franki brez posebnega truda v tistem času posedli, kajti takratni
furlanski mejni grof je imel, premagavši leta 788. Obre, ki
so pridrli v njegovo pokrajino, l7 ) svojo vojsko na razpolaganje.
Tudi isterska pomorska mesta dobil je Karol v svojo oblast, kar
nam priča neka listina, spisana med 1. 803. in 810., v kteri so
našteta mesta Pulj, Rovinj Poreč, Trst, Labin, Pičan, Motavun,
Buzet in Novo mesto (Cittanuova), ki so morala Frankom plače¬
vati davek. 18 ) Isterski prebivalci dobili so od Karola Velikega za
vojvodo nekega Ivana, 19 )  ki se je 1. 791. s kraljem Pipinoin
hrabro boril proti Obrom. 20 ) Istrijanci so morali odslej Frankom

101  —

ravno toliko davka plačevati, kolikor so ga prej dajali Grkom,
namreč 344 mark. 21 )

Jako neprijetno moralo je biti bavarskemu vojvodi
Ta s šilu  II., da so bili Langobardi v bojih s Franki obakrat ne¬
srečni, kajti bil je Desiderijev zet. Tassilo bi bil rad prišel na
Bavarskem do popolne samostojnosti in se za zmerom osvobodil
frankovskega jarma, o čemur pa Karol Veliki ni hotel ničesar slišati.
L. 781. opomnili soTassila papeževi in kraljevi poslanci na prisego,
ktero je nekdaj dal Karolovemu očetu, kralju Pipinu. Nato je
Tassilo obljubil pokorščino in dal poroke (talnike). 22 )

Pod vrhovno oblastjo bavarskih vojvod bili so v tistem času
slovenski prebivalci stare Karantanije.  Vojvoda Bo¬
rut, ki je vladal po Koroškem že v prvi polovici osmega stoletja,
obrnil se je namreč do Bavarcev ter jih prosil pomoči proti
Obrom, ki so nadlegovali Slovence. Bavarci so to tudi storili
ter pomagali pregnati Obre iz dežele. Za tako nemško postreziii-
vost morali so Slovenci odslej pripoznavati bavarsko vrhovno oblast
in njih vojvoda Borut moral je na Bavarsko poslati v poroštvo
zvestobe svojega sina Gorazda, svojega stričnika Hotimira in še
nektere druge može. Po Borutovi smrti sledil mu je po dovoljenji
Frankov, kajti Bavarci so prišli 1. 743. pod frankovsko oblast, njegov
sin Gorazd. Ko je ta po triletnem vladanji umrl, postavili so Slo¬
venci za svojega vojvodo prej omenjenega Hotimira, kterega je
tudi frankovski kralj Pipin potrdil. Gorazd in Hotimir skrbela sta
z jako veliko gorečnostjo za razširjevanje krščanstva med sloven¬
skimi prebivalci. Mnogo se jih je dalo krstiti, a še več jih je
ostalo trdovratnih, ki niso hoteli dati slovo stari veri in domačim
slovanskim bogovom. 2s ) Že pod Hotimirom vnel se je dvakrat
upor proti novi veri in tujcem, ki so vreli v deželo; v tretjič uprli so
se poganski Slovenci proti krščanstvu po Hotimirovi smrti (f 769)
in sicer s tako silo, da je bojevanje trajalo tri leta. Katoliški du¬
hovniki morali so zapustiti deželo in tudi krščeni Slovenci iskali
so v takih okolnostih pomoči pri Bavarcih. Vojvoda Tassilo II. po¬
magal je Hotimirovemu nasledniku Valkunu, da je uničil moč po¬
ganskih Slovencev 1. 772. in krščanstvu zagotovil bodočnost na
slovenskih tleh. 24 ) Razume se, da je vsled tega postal slovenski
vojvoda še bolj odvisen od bavarskega vladarja.

Valkun in Tassilo sta si prizadevala, da bi Slovence prej ko
mogoče pokristijanila. Prvi obrnil se je med 1. 772. in 784. do
solnograškega škofa Virgilija ter ga prosil, da bi mu poslal na
Slovensko sposobnih duhovnikov, kar se je tudi zgodilo. 36 ) Tas¬
silo pa, ki se ni mogel tako lahko vtikati v notranje zadeve go-
rotanske dežele, postavil je blizo njenih mej dva samostana z na¬
menom, da bi se odtod širila sveta vera k poganskim Slovencem.
Leta 770., tedaj še za upora med Slovenci, daroval je, ko je vr-

— 102  —

nivši se iz Italije prišel v Botzen, Attonu. opatu cerkve sv. Petra
v Scharnitzi (na Tirolskem blizo bavarske meje), kraj Indijo ali
Innichen v Pusterski dolini blizo izvira reke Drave. Z Innichenom
vred podaril mu je tamošnjo okolico, ki je segala od Taistner-
bacha pa do slovenske meje pri Muhlbachu, ki izvira na Anrasski
gori in se pod vasjo „Anrass“ izliva v Dravo. To zemljo podelil
mu je zato, da bi v Innichenu sezidal samostan in skrbel za raz-
širjevanje svete vere med bližnjimi Slovenci. 20 ) Opat Atton se je
tudi ravnal po Tassilovi želji, sezidal v Innichenu samostan in
cerkev na čast sv. apostolu Petru in sv. mučeniku Kandidu ter
poklical tjekaj nekoliko Benediktincev iz Scharniškega samostana. 27 )

Sedem let pozneje (1. 777.) ustanovil je Tassilo samostan v
Kremsmunstru na sedanjem Gorenjem Avstrijskem ter mu podaril
med drugimi posestvi tudi jedno slovensko dekanijo 2S ) z davkom
vred, kterega so tamošnji Slovenci do takrat plačevali bavarskim
vojvodam. Na čelu tej slovenski dekaniji, ktero so nekteri duhovni
in posvetni gospodje na vse strani omejili, stal je župan „Physso“
in pa oskrbnika Taljub in Sparuna. 39 ) Tassilo je imenovanemu sa¬
mostanu daroval tudi 30 slovenskih družin v Dietachu z davkom
vred, kterega so plačevali. 30 ) Dalje je samostanu podelil zemljo,
ktero so ti Slovenci brez Tassilovega dovoljenja začeli obdelovati
v gozdu med Dietachom in Sierningom. 3l ) Tudi je bavarski voj¬
voda podelil samostanu jedno slovensko družino v Kronawithet-u
(?) in davek, kterega je plačevala. 32 )

Imenovani listini od 1. 770. in 777. ste za slovensko zgodo¬
vino jako važni, ker nam kažete, kako daleč so se razprostirali
takrat Slovenci. Ta dva samostana bila sta ustanovljena na meji
Slovencev, da bi med njimi nemški duhovniki, kakor iz dveh trd¬
njav delovali in vero širili, ob jednem pa tudi germanizovali. 8S )

Povedali smo, da je moral Tassilo 1. 781. Karolu Volikemu
obljubiti pokorščino in dati poroke. Vkljub temu je Tassilo še
zmerom mislil, kako bi dospel do veče samostojnosti. Zato se ni
čuditi, da so ostale razmere med Tassilom in Karolom tudi v pri¬
hodnje napete. Leta 787., ko je Karol v Rimu praznoval veliko¬
nočne praznike, prišla sta k njemu Tassilova poslanca, solnograški
škof Arnon in mondseeski opat Hunrich, da bi poravnala razprtije
med svojim gospodom in frankovskim kraljem. Papež sam je po¬
sredoval, vendar brez vspeha. Poslanca vrnila sta se nazaj na
Bavarsko, Karol pa je še tisto leto poslal proti Tassilu tri armade,
jedno iz Italije na Tirolsko, drugo od severozahoda do Donave in
tretjo, ktero je sam vodil, od večerne strani do Augsburga. Ko
Tassilo vidi, koliko sovražnih trum ga obdaja, sklene podati se
svojemu nasprotniku, obljubi mu znova pokorščino ter mu da
novih porokov, med kterimi je bil tudi njegov sin Theodon. 3 ‘)

Ko pa je frankovski kralj zapustil Bavarsko, pozabil je Tas¬
silo danih obljub ter se zavezal z Obri, bivajočimi po sedanji ogerski

— 103

nižini ob Tisi in srednji Donavi, da bi mu pomagali bojevati se
zoper Franke. Ko je Karol to zvedel, sklical je zbor v Ingelheim,
kamor je prišel tudi bavarski vojvoda. Tu so Tassila tožili nje¬
govi velikaši, ker je prelomil prisege in se zavezal s poganskimi
Obri. Zarad tega so ga obsodili jednoglasno k smrti; vendar Karol,
zadovoljen, če spravi bavarskega vojvodo samo iz njegove dežele,
polajšal je obsodbo in mu dovolil iti v samostan. Tudi nekoliko
Bavarcev je bilo pregnanih iz dežele, ker so stali na Tassilovi
strani. S6 ) Karol sam je šel 1. 788. na Bavarsko, tu uredil deželno
upravo in postavil namesto prejšnjega vojvode več grofov. 8(i ) Na
ta način prišlo je 1. 788. Bavarsko pod neposredno oblast Frankov
in z Bavarskim tudi večina slovenskih pokrajin, namreč cela Ka¬
rantanija,  obsegajoča sedanje Koroško, Kranjsko, Štajersko raz -
ven vzhodnega roba, Pustersko dolino na Tirolskem in jugovzhodni
del Avstrije. Pannonski Slovenci bili so takrat še odvisni od
Obrov. Karol Veliki ni tedaj v krvavem boji premagal karantan¬
skih Slovencev in jih ni s silo primoral k pokorščini, temveč oni
so se prostovoljno podali njegovi vrhovni oblasti ter zamenjali ba¬
varsko gospodstvo s frankovskim. Zato jim je pa tudi pustil njih
domače vojvode in njih prejšnjo ustavo.

Ko je Karol Veliki postal gospod na Bavarskem in si pri¬
dobil ob jednem velik del slovenske zemlje, hotel je ukrotiti tudi
divje Obre ali Avare.  Ti so namreč 1. 788., kakor so vojvodi
Tassilu obljubili, poslali jedno četo na Bavarsko, drugo pa v Fur¬
lanijo, a bili ste obe tepeni. Hote se maševati prišli so Obri še
tistega leta v večem številu v drugič na bavarsko mejo, a tudi
sedaj so bili poleg Ipuše premagani, mnogo jih je bilo ubitih in
precej jih je tudi vtonilo v Donavi. 87 )

Meja med obersko in bavarsko oblastjo bila je takrat reka
Aniža. 3S ) Ravnokar našteti boji so pač Obre nekoliko ponižali,
nikakor pa ne po želji frankovskega kralja popolnoma ukrotili in
uničili. Zato je hotel Karol vojsko tako dolgo nadaljevati, dokler
bi jih ne podvrgel.

Treba se je bilo za vojsko dobro pripraviti, kar se je zgo¬
dilo 1. 790. Takrat prišli so oberski poslanci h Karolu v Worms
in nato je tudi ta poslal svoje k Obrom. 39 ) Boji naslednjega leta
nam kažejo, da so bili zastonj vsi koraki oberskih in frankovskih
poslancev. Karol pričel je torej 1. 791. agresivni boj z Obri. V
Regensburgu na Bavarskem zbiral je vojake iz vseh svojih po¬
krajin, med njimi bilo je tudi mnogo Slovencev.*°) Jeden del ar¬
made vodil je sam na južni strani Donave, drugi oddelek pod
vodstvom grofov Theodorika in Meginfrieda šel je dalje po njenem
severnem bregu, po reki sami pa so plavale ladije, napolnjene z
živežem in drugimi potrebnimi rečmi. Prvikrat je postavil kralj
svoj tabor pri Aniži, tedaj na meji bavarske in oberske zemlje. Tu
ostane Karolova vojska tri dni in prosi božjega blagoslova sreč-

— 104 —

nemu izidu. 41 ) Prej ko ne takrat dobil je Karol od svojega sina
Pipina, kteregaje s posebno vojsko poslal iz Italije skozi slovenske
dežele proti Obrom, 42 ) pismo, v kterem mu je ta naznanil, da je
dne 23. avgusta srečno premagal obersko vojsko, uničil njih tabor
in vjel kakih 150 Obrov. Poročil mu je tudi, da so se v tem boji
posebno odlikovali patrijarh Pavlin (?), isterki vojvoda (Ivan) in
grof (Erik). To pismo je Karola jako razveselilo in ukazal je celi
svoji vojski slovesno praznovati sinovo zmago. Po njegovi želji
peli so litanije v ponedeljek 5., v torek 6. in v sredo 7. septembra
ter prosili Boga nove zmage in srečne vrnitve. Ob jednem hitel
je Karol, da bi veselo novico naznanil svoji ženi Fastradi. 43 )

Nato se napoti Karol s svojo vojsko dalje proti vzhodu, pre¬
žene prednje oberske straže ter razruši njih utrjena mesta ob reki
Kampu in pri Kaumbergu. 41 ) Potem se pomika brez posebnih
zgub dalje in potiska oberske čete nazaj. V kratkem času pride,
med potjo pleneč, požigajoč, pokončujoč in moreč, v Pannonijo do
izliva Babe v Donavo ter se tu nekoliko časa mudi. Ostal je vsega
skupaj 52 dni v oberski deželi in se vrnil potem z neizmernim
plenom, vodeč s seboj neštevilno množico ujetih mož, žen in otrok
čez Sarvar (nekdanjo Sabarijo blizo Sobotice) v Regensburg na
Bavarsko. Zgubil je Karol v tej vojski jako malo vojakov, le neka
živinska bolezen pobrala mu je toliko konj, da jih je komaj de¬
seti del prišlo nazaj. 46 )

V naslednjem letu je Karol še zmerom mislil na boj z Obri.
Zarad tega je ostal v Regensburgu in delal priprave za novo
vojsko, kajti vzel je Obrom 1. 791. le jeden del njih dežele, glavna
oberska trdnjava med Donavo in Tiso pa je stala še ravno tako,
kakor poprej. Dal je napraviti 1. 792. premakljiv most čez Do¬
navo na Bavarskem, da bi laglje spravil svoje trume na drugo
stran. 40 )

Leta 793. hotel je kralj nadaljevati svojo vojsko z Obri in
popolnoma podvreči Pannonijo; a med tem se mu je naznanilo, da
so se Sasi zopet vzdignili. Ti so namreč komaj čakali, da bi se
Karol zapletel v oberske boje. Že 1. 792. poslali so svoje poslance
k Obrom. 47 ) Kmalu potem so se vzdignili, napadli in pobili fran¬
kovsko vojsko in njenega poveljnika, grofa Theodorika. A prenaglili
so se, kajti Karol takrat še ni pričel vojske z Obri in zato je
sklenil, ko se mu je to naznanilo, pustiti Obre še nekoliko časa
pri miru in se maščevati najprvo nad Sasi. 48 )

Ko so Obri videli, kako se frankovski kralj pripravlja na
vojsko zoper nje, začeli so se bati za svoj obstanek. Ker so bili
različnih misli, kako da naj bi odvrnili pretečo nevarnost, postali
so med seboj nejedini. Jedna stranka, ktero je vodil neki tudun, 49 )
menila je, da bi bilo bolje podati se, kakor nadaljevati nesrečno
pričeto vojsko. V poletenskem času 1. 795. prišli so oberski poslanci
h Karolu k Labi blizo Liineburga ter mu naznanili, da je njih glavar

— 105 —

(tudun) pripravljen podati se in postati kristijan. 60 ) Takrat je bila
moč oberskih khakanov mnogo manjša, kakor v prejšnjih časih;
posamezni velikaši so se le malo brigali za svojega vrhovnega gla¬
varja in dostikrat so delali politiko na svojo roko.

Notranji razpori med oberskimi glavarji se tudi 1. 796. niso
polegli, akoravno je pretila vojska s Franki. Obri so ubili svojega
khakana in jugura ter na njuno mesto postavili nove može. 6l )
To priložnost sta porabila slovenski vojvoda Voj mir in furlanski
Erik ter udarila s svojimi četami v začetku tega leta na obersko
zemljo. 52 ) Z združeno močjo vzela sta v kratkem času brez po¬
sebnih težav glavno obersko trdnjavo med Tiso in Donavo, ktero
so Franki zarad njene zunanje podobe imenovali ring.  Bila je
velikanska ograja, sestavljena iz devet koncentričnih, po 20 ko¬
molcev visokih in ravno tako širokih krogov, narejenih iz dre¬
vesnih debel, kamna in ilovice, in tako velika, da je obsegala več
vasi. V sredi teh krogov nakopičeni so bili neizmerni zakladi,
kamor so jih spravljali Obri skozi več kot dvesto let. 6S ) — Trd¬
njavo obersko je razdrla in razrušila fu rt insko-,sl o venska vojska,
zaklade pa je poslal vojvoda Erik kralju Karolu v Aachen. Ne¬
koliko tega bogastva podaril je kralj rimskemu papežu, nekoliko
cerkvam in samostanom, kar pa je še ostalo, razdelil je mej svoje
zveste v  služabnike. 64 )

Se tisto leto in sicer v poletenskem času poslal je Karol
svojega sina Pipina na čelu Langobardov, Bavarcev in nekterih
Švabov nad Obre, da bi si še bolj osvojil pannonske pokrajine.
Ko je Pipin prišel onstran Donave blizo Tise na mesto podrtega
ringa, obljubili so Obri v drugič zvestobo frankovskemu kralju,
kar je Pipin tudi poročil svojemu očetu na Saško. Potem je šel
v Dolenjo Pannonijo med Rabo in Dravo v okolico Blatnega je¬
zera in tu določil, da naj skrbi solnograški škof Arnon za pokri¬
stjanjenje tamošnjih Slovencev iu Obrov. Potem se je vrnil v
Aachen in prinesel s seboj iz Pannonije ostanke nekdanjega ve¬
likega zaklada. 66 ) S Pipinom prišel je v Aachen tudi tudun, ki
je že prejšnje leto poslal svoje poslance h Karolu. Tu se je dal
s celim svojim spremstvom krstiti, prisegel je zvestobo in se vrnil
potem z bogatimi darili v svojo domovino, kjer pa je kmalu po¬
zabil, kar je bil obljubil. 66 )

V naslednjih letih morali so se Franki pogostoma bojevati
ne samo z Obri, temveč tudi z južnimi Slovani. V nekem letopisu
beremo, da je Pipin 1. 797. s pomočjo Bavarcev in Langobardov
udaril na Slovane, pustošil njih zemljo in potem, sklenivši ž njimi
mir, vrnil se zopet k svojemu očetu; o furlanskem vojvodi Erika
pa se čita, da je s frankovsko in langobardsko vojsko premagal
Vandale ter podvrgel njih deželo. 6? ) V nekem drugem letopisu
stoji, da je poslal Karol 1. 797. jedno vojsko nad Obre, drugo pa
pod vodstvom Pipinovim proti Venedom. ss ) Ti Slovani (Venedi,

— 106  —

Vandali), o kterih je tu govorjenje, ne morejo biti drugi, kakor
Hrvatje med Dravo, Savo in Liburnijskim morjem. Na Slovence
ne moremo misliti, ker so bili takrat že pod frankovsko vlado.
Znano nam je, da je njih vojvoda Vojmir pomagal frankovski
vojski uničiti Obre 69 ) Tu omenjenih Venedov pa tudi ne smemo
zamenjati z Obri, kajti letopisec loči Venede in Obre, ko pravi,
da je kralj poslal jedno vojsko nad Venede, drugo pa nad Obre
ali Hune. 60 ) Prav mogoče je, da so se Obri, ker so bili sami
preslabi, da bi mogli odbiti frankovske navale, združili s Hrvati in
tako tudi te zapletli v vojsko s Franki.

Obri, ki so se pod novo izvoljenim khakanom 1. 797. zopet
vzdignili, bili so vnovič premagani. Zato so meseca novembra
istega leta prišli njih poslanci k frankovskemu kralju v njegov
tabor v Heristall pri Weseri, prinesli mu bogatih darov in obljubili
pokorščino. cl )

Pipin in Erik premagala sta 1. 797., kakor je bilo rečeno,
del Hrvatov med Dravo in Jadranskim morjem ter jih primorala,
da so obljubili priznavati frankovsko oblast. A kmalu so besedo
prelomili ter se 1. 798. zopet vzdignili. 0? ) Nato je vojvoda Erik
šel v novic s svojo vojsko proti vzhodu, da bi jih premagal in
prisilil k zvestobi. To se mu je tudi deloma pesrečilo, kajti raz¬
širil je frankovsko oblast na jedni strani do dalmatinske meje,
na drugi pa čez Srem do Drave in Donave. 6S ) A ko je 1. 799.
oblegal Trzat pri Reki, bil je zavratno ubit s pušicami in ka¬
meni. ° 4 ) Oglejski patrijarh Pavlin II. zložil je po njegovi smrti
lepo pesen, v kteri je izrazil svojo žalost zarad zgube milega pri¬
jatelja in poveličal njegova dela. Ta pesen nam pripoveduje, da
je bil Erik iz Strassburga ob Renu doma, podpiratelj cerkvam,
oče ubogim, pomočnik nesrečnikom, tolažnik vdov in ljubljenec
duhovščine. Tudi nam pravi, da se je hrabro in vspešno bojeval v
Pannoniji in na meji dalmatinski. 66 ) Tako je tedaj končal svoje
življenje Erik ali Henrik, vojvoda furlanski. ofi )

Ravno tega leta, kakor furlanski vojvoda Erik, zgubil je svoje
življenje grof Gerold,  kraljev predstojnik na Bavarskem in svak
Karola Velikega. Ko je dne 1. septembra 1. 799. urejeval v Pan¬
noniji svoje trume in se pripravljal, da bi napadel Obre, bil je z
dvema drugima vred umorjen. Ne ve se, kdo je bil morilec, more¬
biti kak Ober ali pa kak nezadovoljen frankovski vojak. ° 7 )

V naslednjih letih bilo je še nekoliko majhenih bojev z Obri.
Leta 802. bili so ubiti Geroldov naslednik, G o tram,  potem Ka-
dalok in nekteri drugi pri Kiseku v Pannoniji; najbrže so jih
Obri umorili. ° 8 )

Kaže se, da so bili Obri popolnoma podvrženi še le 1. 803.,
ker meseca avgusta tega leta prišli so zopet njih poslanci v
Regensburg in obljubili Karolu, ki se je takrat zavolj pannonskih
zadev mudil na Bavarskem, zvestobo in pokorščino. Prišli so tjekaj

— 107 —

tudi zastopniki nek ter ih Slovanov, prej ko ne Slovencev in Hr¬
vatov, ter mu obljubili priznavati frankovsko oblast. ° 9 ) Takrat je
Karol Veliki konečno razdelil vso zemljo, po kteri so v večem
ali manjem številu prebivali Slovenci, v dve mejni grofiji, v
Iztočno in Furlansko.  S to razdelitvijo hotel sije  zagoto¬
viti vzhodne pokrajine svoje velike države in ob jednem opazo¬
vati politične korake sosednih narodov, da bi jim takoj, ako bi
se mu zdeli nevarni, napovedal vojsko in jih spravil pod svojo
oblast.

Z divjimi Obri bil je tedaj končan boj, v kterem se je pre¬
lilo veliko krvi, pomorilo mnogo ljudi in bilo pokončano obersko
plemstvo. Cele soseske zgubile so svoje nekdanje prebivalce in
kraj, kjer je stala oberska trdnjava, bil je tako razdejan in opu-
stošen, da ni bilo daleč okrog nobenih človeških bivališč. 7 'j Ta
boj prinesel je posebno Frankom veliko koristi, ker dobili so iz
Pannonije neizmernih zakladov in postali tako čez noč bogatini,
akoravno se jim ni bilo treba veliko truditi, ker bojevali so se
za njih prid Slovenci,  Langobardi in Bavarci. 7I ) V pokrajinah,
kjer so do sedaj prebivali Obri, začeli so se širiti Slovani in po¬
tiskati svoje nekdanje tlačitelje zmerom bolj v kot. 7Ž ) Že 1. !~05.
obrnil se je oberski poglavar Kapchan, ki pa je pri krstu dobil
novo ime Theodor, do Karola Velikega v Aachen in ga prosil da
bi dal njemu in njegovemu ljudstvu novih bivališč pri Nežider-
skem jezeru med Sobotieo in Donavo v Gorenji Pannoniji, ker v
dosedanji domačiji delali so mu Slovani preveč sitnosti in n po¬
koja. Cesar Karol je Theodora prijazno sprejel in mu spolnil
prošnjo. Bogato obdarovan vrnil se je ta k svojemu ljudstvu ter
je kmalo potem umrl. Njegov naslednik zval se je Abraham, ki
se je dal dne 21. septembra 1. 805. krstiti pri reki „Fischach“
blizo Dunaja. 73 ) Temu je Karol Veliki celo dovolil, da se je smel
posluževati naslova „khakan“. 74 )

Ker razprtije med Slovani in Obri po Pannoniji niso nehale,
poslal je Karol 1. 811. celo vojsko tjekaj, da bi naredila mir. Po
želji frankovskih poveljnikov poslali so Obri khakana in tuduna,
podonavski Slovani pa svoje kneze k cesarju Karolu v Aachen, da
bi poravnal prepire med njimi. 75 )

Kakor nam frankovski letopisec pripoveduje, poslali so 1. 822.
razven nekterih slovanskih rodov tudi Obri iz Pannonije cesarju
Ludoviku darila v Frankfurt poleg Mena. 76 ) Pozneje se le redko-
krat omenja njih ime v zgodovinskih virih. Ostanki nekdaj tako
mogočnih Obrov nahajali so se še v drugi polovici devetega sto¬
letja po nekterih krajih sedanje Dolenje Avstrije, kjer so obdelo¬
vali zemljo in plačevali davke. 77 ) Po njih imenovala se je precej
dolgo časa ta pokrajina tudi A vari  j a. Nekteri Obri niso hoteli
postati frankovski podložniki in so rajši pred kraljem Pipinom
1. 796. pobegnili čez Tiso. 78 ) Te je bolgarski knez Krum pod-

108  —

vrgel in prisilil, da so mu pomagali pri njegovih napadih na Ca¬
rigrad. 79 ) Sploh so pa Obri, ko so zgubili svojo samostalnost, kaj
hitro zginili in pomrli. 80 )

Povedali smo, kako je Karol Veliki premagal in podvrgel
divje Obre. Ž njimi vred spravil je pod svojo oblast tudi vse tiste
Slovence, ki so živeli pod obersko vlado po Pannoniji. Na ta
način postali so vsi Slovenci frankovski podložniki.

2. Domači in tuji knezi po slovenskih deželah v devetem

stoletji.

Leta 788. dobil je frankovski kralj Karol Veliki razven Ba¬
varskega tudi Koroško. Tamošnjim Slovencem je izprva pustil
njih domače kneze in župane, kajti bil je prevelik politikar, da
bi jim bil preč v začetku vrival tuje frankovske gospode. 8l ) Tudi
se mora priznati, da so se Slovenci laglje navadili živeti pod tujo
vlado, ko so jim v prvem času njih odvisnosti zapovedovali do¬
mači knezi namesto tujih grofov. Krščanstvo se je gotovo hitreje
razširjevalo in utrjevalo med slovenskim narodom, dokler so ga
spodbujali k novi veri domači glavarji, ne pa tuji zapovedovalci.

Mogoče je, da je 1. 788., ko je koroška zemlja prišla pod
oblast Karola Velikega, vladal ondotnim Slovencem še vojvoda

V alku  n, 82 ) kajti čas njegove smrti nam ni znan. Za Valkunom
zapovedovalo je pod Karolom in njegovimi nasledniki več sloven¬
skih vojvod, kakor Ingo, 8S ) Vojmir,  ki se jel. 796. bojeval z
Obri, 8 *) Pribislav, Cemika, Stojmir in Etgar. 86 )  Za
temi vladali so po Karantaniji vojvode bavarskega rodu, namreč
H el m w in, Al bg arij in Pabon.  86 ) Zadnji izmed teh omenja
se že v listini od 15. septembra 1. 844., 87 ) potem dne 12. oktobra
1. 847. 88 ) in v listini od 1. oktobra 1. 859. 89 ) Leta 861. pa ga je
kraljev sin Karlman pregnal s Koroškega ter se sam polastil
dežele. 90 )

Našteti vojvode gospodovali so po Karantaniji med 1. 788.)
ko je dobil zemljo Karol Veliki, in 861., ko je bil Pabon pregnan-
Zadnji izmed slovenskih vojvod bil je Etgar, za njim prišel je že
tujec Helmvvin. Kedaj? Najbrže so Slovenci zgubili svoje domače
gospode kmalu po vstaji pannoskega Ljudevita, ker so mu po¬
magali bojevati se s Franki. Mogoče je, da se je to zgodilo 1. 828.

V tem letu vzel je kralj Ludovik Pobožni furlanskemu mejnemu
grofu Balderiku vse dežele, ktere je imel v svoji oblasti in jih
razdelil med četiri druge grofe. 9l ) Verjetno je, da so ravno takrat
morali občutiti tudi Slovenci po Gorotanu jezo frankovskega kralja.

Skorej v istem času, kakor Koroško, dobil je Karol Veliki
Istro od grške cesarice Irene. V tej deželi postavil je za vojvodo
Ivana,  92 ) ki je pomagal Frankom v vojski proti Obrom. Ko se
je pa pozneje njegovo ljudstvo pritožilo zoper njega, vzel mu je

— 109  —

cesar'Karol njegovo častno mesto, isterskim prebivalcem pa dovolil,
da so smeli sami voliti svoje škofe, opate in posvetne glavarje. 9S )

čez vse dežele, ktere si je Karol pridobil na jugovzhodu
svoje države, namreč čez Koroško, Iztočno marko, Pannonijo,
Furlanijo, Istro, Liburnijo in Dalmacijo postavil je dva mejna
grofa, da sta nadzorovala vojvode in grofe po posameznih deželah.
Mogoče je, da je reka Drava mejila pokrajine, ki so spadale pod
delokrog furlanskega mejnega grofa od onih, ki so bile odvisne
od mejnega grofa v Iztočni marki. Le kar se tiče koroške dežele,
niso vsi zgodovinarji jedini. Nekteri 9i ) mislijo, da je Karantanija
stala pod nadzorstvom furlanskega grofa, opiraje se na neke Ein-
hardove besede. 96 ) Drugi menijo, da so furlanski mejni grofje
nadzorovali le južni del Koroškega do Drave, severni del pa iz¬
točni mejni grofje, 9ti ) opiraje se tudi na besede Einhardove, ki pravi,
da je cesar poslal palatinskega grofa Bertrika k Balderiku in Ge-
roldu na Koroško. 97 ) Felicetti 98 ) pa misli, da je furlanski mejni
grof razven dežel na južni strani Drave nadzoroval do 1. 828.
tudi celo Koroško in severni del Dolenje Pannonije med Dravo in
Babo, opiraje se na Einhardove besede, da je bil mejni grof Bal-
derik odstavljen, ker so Bolgari pustošili meje Gorenje Pannonije. ")
Po besedah Felicettijevih bi Balderik ne mogel kriv biti bolgar¬
skih napadov na meji Gorenje Pannonije, ako bi se bila raztegala
njegova oblast le na južni strani Drave. Ne njega, temveč Gerolda,
mejnega grofa v Iztočni marki, morala bi tedaj zadeti kazen, kar
pa se ni zgodilo.

Oba, Balderik in Gerold, bila sta varuha oberske ali pan-
nonske meje. l0 °) Znano pa je, da se je Pannonija delila v Dolenjo
in Gorenjo. Trditev Felicettijeva, da je mejni grof v Iztočni marki
nadzoroval Gorenjo, mejni grof furlanski pa Dolenjo Pannonijo, ni
verjetna. Da je bila Dolenja Pannonija med Babo in Savo izro¬
čena furlanskemu mejnemu grofu, sklepati smemo iz tega, ker je
ravno furlanski vojvoda Erik 1. 796. mnogo pripomogel, da so to
pokrajino vzeli Obrom.

Kar se tiče koroške dežele, nadzorovali so jo morebiti izprva
furlanski mejni grofje, potem pa od 1. 828. naprej najbrže mejni
grofje v Iztočni marki. Od 1. 862., ko je Koroško dobil Ludovikov
sin Karlman, ni bila dežela odvisna niti od teh niti od unih mej¬
nih grofov. Trditev, da je Drava delila Balderikov del Koroškega
od Geroldovega, ne zdi se mi posebno verjetna. Drava je od 1. 811.
delala mejo med oglejsko patrijarhijo in solnograško nadškofijo.
Politična meja se tu ni mogla vjemati s cerkveno, ker je bila
prva starejša. Karol Veliki je najbrže 1. 803. določil meje med
severno in južno mejno grofijo. lo1 ) Takrat še gotovo ni vedel, da

110  —

bo moral osem let pozneje razsoditi prepir med oglejskim patri-
jarhom in solnograškim nadškofom ter za cerkveno mejo določiti
reko Dravo.

V severni mejni grofiji  postavil je Karol Veliki za
svojega namestnika najprej grofa Gerolda,  prefekta Bavarskega,
ki je bil 1. 799. umorjen. 102 ) Za njim sledili so Go tram,  kterega
so 1. 802. pri Kiseku ubili l03 ), potem Wer i n h ar l04 ), Al beri k,
Gottfried  l06 ) in Gerold  II. 100 ) Zadnji izmed navedenih mej¬
nih grofov nastopil je svoje vladanje že 1. 811., 107 ) ako ne prej,
in 1. 831. ga še nahajamo v zgodovini. Cesar Ludovik je vsled
njegove prošnje podelil 1. 828. samostanu v Kremsmunstru neki
okraj v Grunzwitigau-u, na kterem so prebivali Slovani. 108 ) Nje¬
gov naslednik bil je ftatbod,  ki se nam v zgodovini prvič po¬
kaže 1. 833., potem 1. 836., 844,  847. in 849. Najbrže je bil
leta 855. odstavljen. 109 )

V južni mejni grofiji  nadzoroval je kot kraljev na¬
mestnik posamezne kneze in njih dežele po smrti grofa Erika (j- 799.)
grof Ka dolaj  do 1. 819., 1I0 ) potem pa Balderik,  kterega je cesar
Ludovik 1. 828. odstavil in razdelil njegove pokrajine v četiri
grofije. 111 )

Ker nam viri np povedo, v ktere grofije je cesar razdelil
Balderikove pokrajine, prizadevali so si novejši pisatelji, da bi to
dognali. Korošec Hansiz (Hanžič) misli, da so bile te grofije Ka¬
rantanija, Dolenja Pannonija, Furlansko z Istro in Kranjsko z
Liburnijo. 112 ) Njemu sledili so nekteri poznejši pisatelji. Da se
pa Hansizu ta razdelitev ni zdela popolnoma zanesljiva in ver¬
jetna, razvidi se iz njegovega, nekaj let pozneje (1. 1793.) izdanega
dela „Analecta seu collectanea pro historia Charinthiae“ (str. 303.),
kjer pravi, da prvi početek poznejše furlanske, isterske,  slo¬
venske in kranjske  marke iskati nam je že 1. 828., ko je bila
razdeljena Balderikova mejna grofija. Tem besedam sledi Ankers-
hofen lls ) in misli, da so Balderikovo zemljo razdelili v furlansko,
istersko, koroško in kranjsko marko. Chabert 114 ) razločuje Fur¬
lansko, Istro, gorenje Podravje (Ziljsko dolino in Gorenjsko) in
Dolenjo pokrajino med Dravo in Savo (dolenje Štajersko in Do¬
lenjsko). Chabertova razdelitev zdi se mi jako samovoljna in nima
skorej nikakoršne zgodovinske podlage. Tudi moram reči, da pri
zadnjih dveh hipotezah, po kterih se ravnata Ankershofen in Cha¬
bert, pozabilo se je popolnoma na Dolenjo Pannonijo, akoravno
je bila tudi ta, morebiti vsa ali pa samo zemlja med Dravo in
Savo, pod Balderikovim nadzorništvom. Po mojih mislih razdelila
se je Balderikova mejna grofija v Koroško s Kranjskim, Furlansko,
Istro in Dolenjo Pannonijo. 116 )

111

Kar se tiče Dolenje Pannonije med Dravo in Savo,  vla¬
dal je tu pod nadzorstvom mejnega grofa Kadolaja vojvoda
Lj udevit,  ki se je zarad njegovega prestrogega postopanja 1. 818.
pritožil po svojih poslancih pri cesarji Ludoviku v Heristallu. llc )
Pozneje začel se je vojskovati s Franki in nazadnje bil je umor¬
jen 1. 823., ako ne že 1. 822. l17 ) Njegov naslednik bil je najbrže
vojvoda Ra tim ir, ki se je 1. 838. vojskoval s Franki. 118 ) V
zadnji četrtini devetega stoletja nahajamo v tej deželi vojvodo
Braslava, ki seje  1. 884. blizo Tullna sešel s cesarjem Karolom
Debelim 119 ) in dobil od cesarja Arnulfa 1. 896. v fevd jugozahodni
del Pannonije med Blatnim jezerom in koroško mejo z mestom
Blatogradom. 120 )

Dolenjo Pannonijo med Dravo in Rabo  pri Blatnem je¬
zeru dobil je okolu 1. 840. Pr i v i n a od kralja Ludovika v fevd. m )
Leta 847. dal mu je ta kralj omenjeno zemljo v popolno
last. 122 ') Najbrže 1. 861. so Moravci Privino ubili; 123 ) njegov na¬
slednik bil je Ko c el, ki je vladal do 1. 874. Za njim dobil je
vrhovno oblast čez Pannonijo Karlman,  sin kralja Ludovika. 124 )
Jugozahodni del Pannonije, namreč mesto Ptuj ž njegovo okolico
dobil je grof Gozvin  v fevd prej ko ne od Karlmana. l26 ) Ko je
po smrti kralja Ludovika (f 876) postal Karlman kralj na Ba¬
varskem, prepustil je Pannonijo svojemu sinu Arnulfu. 120 ) L. 884.
dobil je Pannonijo med Dravo in Donavo razven jugozahodnega
kota, ki je še Arnulfu ostal, moravski knez Svetopolk in jo ime¬
noval „Veliko Moravsko." 127 ) Svoj del Pannonije med karantansko
mejo in Blatnim jezerom dal je Arnulf 1. 896. v fevd Braslavu,
vojvodi Dolenje Pannonije med Dravo in Savo. 128 )

Glede Koroškega  nam je znano, da je 1. 861. Karlman,
sin kralja Ludovika, pregnal tamošnjega vojvodo Pabona. Kmalu
potem (1. 862.), ko se je Karlman s svojim očetom zopet spri¬
jaznil, prepustil mu je ta Koroško 129 ), a 1. 863. zgubil je to de¬
želo, kajti njegov oče dal jo je grofu Gun dakarju. 130 )  Naslednje
leto dobil jo je Karlman  v drugič. 131 ) Ko je dne 28. avgusta
1. 876. umrl Ludovik, njegov oče, sledil mu je kot kralj na Ba¬
varskem in v slovenskih pokrajinah. 132 ) Koroški vojvoda postal
je sedaj Karlmanov sin Arnulf.  Ko pa je ta 1. 887. prišel do
kraljeve časti l33 ), treba je bilo v njegovih dosedanjih pokrajinah
postaviti nekoliko namestnikov. Grofijo v Krški dolini na Ko¬
roškem dobil je Ruodpert,  kterega omenja neka listina, spisana
okolu 1. 8 88. 134 ) Svoje življenje je končal 1. 893., ko je iskajoč zavetja
pribežal v Svetopolkovo deželo. 136 ) V listinah od 1. 895. in 898. ome¬
njen je mejni grof Liupold,  ki je gospodoval po Karantaniji. 136 )

Koroški vojvode' oddajali so posamezne grofije po Karanta¬
niji v fevd zasluženim možem. Tak grof bil je 1. 859. v Ad-
montski dolini V it ogla  v (Witagowa), kteremu je vsled prošnje

- 112  —

grofa (vojvode) Pabona kralj Ludovik daroval nekoliko posestev. 187 )
Tudi Gundakar,  preden je postal kraljev namestnik na Koro¬
škem, bil je grof v Krški dolini 13S ) in kot tak bi bil moral po¬
magati deželnemu gospodu v vojski. 139 ) Blizo Save, najbrže na
sedanjem spodnjem Štajerskem, gospodoval je 1. 838. grof Sa-
lachon,  h kteremu je za malo časa pribežal Privina. 140 ) V Krški
dolini na Koroškem živel je slovenski plemenitaš Svetopolk,
kteremu je cesar Arnulf dne 4. septembra 1. 898. daroval zemljo
med Krko in Muro, potem od planin pri Glodnici pa do izliva
Olše v Motnico blizo Brež. 141 ) Dne 31. avgusta istega leta pa
mu je podelil dvor na Krki in potrdil nektere fevde v Selcah. 142 )

V Iztočni marki  bil je, kakor je bilo rečeno, okolu 1. 855.
odstavljen ondotni mejni grof Ratbod.  Na njegovo mesto prišel
je 1. 856. K ari man,  najstarejši sin kralja Ludovika. 143 ) Nekaj
let pozneje (861.) razširil je s pomočjo moravskega Rastislava
svojo oblast do reke Inna ter pregnal s Koroškega in iz Panno-
nije vse tiste vojvode, ki se niso hoteli izneveriti njegovemu
očetu. 144 ) Med pregnanimi bil je koroški vojvoda Pabon l46 ) in
morebiti tudi Privinov sin Kocel. 146 ) Karlman je vsled svojega po¬
stopanja zgubil Iztočno marko, a oče izročil mu je 1. 862., ko se
je zopet ž njim spoprijaznil, vladarstvo na Koroškem. 147 ) Za Kar 1-
manom dobila sta Iztočno marko dva brata, grofa Wilhelm in
Engilskalk,  ki stal. 871. padla v boji proti moravskemu knezu
Svetopolku. Po njuni smrti vladal je v rečeni marki pod Kauf¬
manovo vrhovno oblastjo grof Ari bo n. 148 ) Tega so 1. 882. En-
gilskalkovi in Wilhelmovi sinovi pregnali iz dežele, a kmalu potem
mu je dal cesar Karol Debeli Iztočno marko nazaj. 149 ) Potem je
Aribon tu mnogo let gospodoval, kar nam pričujejo razne listine
od 1. 876., 888, 889., 892. in še 1. 898. omenja ga fuldski leto-
pisec. 160 )

V verdunski pogodbi od 1. 843. dobil je cesar Lotar z Ita¬
lijo vred tudi Furlansko in Istro.  Okolu 3. 852. postavil je
on ali pa njegov sin Ludovik zarad slovenskih napadov za fur¬
lanskega vojvodo grofa Eberharda l61 ),  ki je omenjen v listini
od 1. 855. l52 ) Za njim je nastopil vlado 1. 869., ako ne prej,
Eberhardov sin Dnroch  ali Henrik, 163 ) potem pa tega bratBe-
rengar.  Ta je že 1. 878. 164 ) in 879. l66 ) gospodoval po Furlaniji,
kar je razvidno iz pisem papeža Ivana 'Vlil. do njega; 1. 888. pa
je postal kralj v Italiji.

V pokrajinah, ki so bile na meji velike frankovske države,
vladali so pod Karolom Velikim in njegovimi nasledniki mejni
grofje,  ktere viri imenujejo: „marchiones, marcenses, comites
marchae, praefecti marcae, finium praefecti, finium principes, limi-
tis custodes, limitis praefecti, duces, comites" itd. 166 ) Njih na-

— 113 —

loga je bila, varovati državno mejo proti zunanjemu sovražniku,
in zato so imeli večo oblast, kakor drugi grofje. Da bi laglje od¬
bijali sovražne napade, potrebovali so prvič precejšnje število vo¬
jakov, ktere so lahko sami vodili v boj, in drugič tudi mnogo
dohodkov, da so lahko vzdržavali svojo vojsko. Zato so dobili
včasi po več grofij v svoje roke. 167 ) Večkrat bil je mejni grof
kake mejne grofije ob jednem vojvoda sosedne vojvodine. Tako
je bil bavarski vojvoda Liupold tudi mejni grof v vzhodnih po¬
krajinah. 168 ) V nevarnih časih postavili so frankovski vladarji v
jedni mejni grofiji po dva mejna grofa. 169 ) Od svojih podložnih
ljudi pobirali so mejni grofje davke in razsojevali prepire. 160 ) Ker
jim pa tega dostikrat ni bilo mogoče storiti, posebno v vojskinih
časih ne, prepuščali so sodstvo svojim vikarjem ali podgrofom.

Karol Veliki in nekoliko tudi že njegovi predniki odstranili
so v različnih pokrajinah frankovske države prejšnje deželne voj¬
vode, napravili iz vojvodin po več grofij ter v teh nastavili grofe.
Pri Slovencih na Koroškem bila je v tem oziru izjema, kajti njim
so vladali tudi v devetem stoletji vojvode,  ki so bili izprva
slovenskega, potem pa bavarskega rodu. Že v drugi polovici sed¬
mega stoletja gospodovali so po Gorotanu vojvode Borut, Hotimir,
Gorazd in Valkun. 161 ) V začetku devetega stoletja vladali so ko¬
roškim Slovencem najprej domačini Pribislav, Cemika, Stojmir in
Etgar, potem pa vojvode bavarskega rodu Helmwin, Albgarij in
Pabon 162 ), ki pa so bili nekoliko odvisni od bližnjih mejnih grofov.
Ko je bil vojvoda Pabon 1. 861. pregnan, prišel je 1. 862. na nje¬
govo mesto Karlman, potem Gundakar (863—864) in za tem zopet
Karlman (864—876). O teh dveh beremo v virih, da sta bila
kraljeva prefekta  ali predstojnika na Koroškem. 163 ) Gotovo pa
Karlmanovo in Gundakarjevo predstojništvo ni imelo manjše ve¬
ljave in manjše oblasti, kot vojvodstvo Pabonovo, Helmwinovo
ali pa kakega druzega. Za Karlmanom sledil je njegov sin Ar-
nulf, kterega viri imenujejo vojvodo. 164 ) Samostojnost koroških
vojvod v drugi polovici devetega stoletja in tudi pozneje bila je
tako velika, da so vladali v svoji vojvodini, kakor kaki kralji. 166 )
Dokaz temu so listine, ki govore o koroškem kraljestvu,  ne
pa o koroški vojvodini. 166 )

Vojvode bili so poveljniki svojim trumam proti zunanjemu
sovražniku. Znano nam je, da se je vojvoda Vojmir vojskoval z
Obri 167 ). Vojvoda Privina l6s ) boril se je z Moravci 169 ), ravno tako
tudi Karlman, vojvoda Arnulf peljal je svojo vojsko nad Normance
in proti Svetopolku. — Vojvode zapovedovali so grofom, ki so
živeli v njih vojvodini po posameznih grofijah in svojemu vojvodi
pomagali v vojski. Po Karlmanovem načrtu moral bi se bil ravnati
njegov grof Gundakar, ki je dobil od njega precej velik del voj¬
skinih trum. 170 ) — Vojvode skrbeli so tudi za notranje potrebe
svoje dežele. Sklicovali so deželne zbore, kjer so se posvetovali
, 8

— 114 —

o raznih deželnih zadevah in razsojevali prepire. 171 ) Vojvoda po¬
stati je mogel le tak svoboden človek, o kterem se je vedelo, da
bode dober vladar, pravičen sodnik in branitelj krščanske vere.

Za ustanavljanje slovenskih vojvod služil je poseben obred,
po kterem so se postavljali še v poznejših časih na Koroškem.
O volitvi slovenskih vojvod na Koroškem piše Babnik 172 ) tako-le:
„Na očetov stol, ki je stal pod Krnsko goro, vsedel se je kmet
ter je nogi navskriž pričakoval kneza, ki se je z velikaši v kmečki
obleki bližal ter držal z jedno roko lisastega vola, z drugo lisa¬
stega konja. Ko pride knez s svojimi spremljevalci blizo kmeta,
ta vpraša, kdo da je ta, ki se mu bliža. Spremljevalci odgovore,
da je to knez, ter kmetu, ki še dalje izprašuje, zagotove, da je
svoboden človek, da bode dober vladar, pravičen sodnik ter bra¬
nitelj krščanske vere. Konečno še kmetu za stol, kterega on pre¬
pusti knezu, obljubijo 60 beličev, zgoraj omenjeni živali, kmečko
obleko, ktero je nosil knez, ter oproščenje od vsega davka. Kmet
nato kneza rahlo udari na lice, opomni ga, da naj bode zmerom
zvest sodnik, ter se z živalima vred odmakne. Potem stopi knez
na stol, ponovi obljube, ktere so zanj že njegovi spremljevalci
storili, mahne z mečem na vse strani ter konečno iz svojega kmeč¬
kega klobuka pije malo vode. Za tem je sledila maša v cerkvi
Gospe Svete in popoludne je delil knez na vojvodskem stolu na
gospesvetskem polji najeme ali fevde."

Vsa svečanost vršila se je v slovenskem jeziku. Slovenski
kmet je v narodovem imenu dal le tistemu možu kneževsko oblast,
ki je prišel slovenski govoreč in v obleki slovenskega kmeta pred
njega. Način tega ustanavljanja nam kaže, da je vojvodo do nje¬
gove časti povzdignila le volja narodova, ne pa dedno pravo in
tudi ne imenovanje po rimskem cesarji. Ne plemenitaš, ampak
kmet intervenira pri obredu ter izroči knezu oblast še le, ko je
ta storil razne obljube. Narod ima tudi pravico kneza odstraniti,
ako ni ž njim zadovoljen. Moč slovenskih vojvod ni se mogla
pod temi pogoji nikdar razviti tako, da bi vladali absolutno čez
svoj narod.

Chabert 178 ) in za njim Babnik 174 ) dokazujeta, da je ta običaj
ustanavljanja slovenskih knezov jako star, da so Slovenci na ta
način že v osmem stoletji postavili za vojvodo Gorazda in potem
Hotimira, da ima ta običaj svoj izvor v slovenskem pravu, ker
nahajamo jednake navade tudi pri drugih slovanskih plemenih, in
da se je k prvotnemu slovenskemu obredu pridružilo v teku časa
nekoliko tujega, kakor zagotovilo, da bode vojvoda branitelj krš¬
čanske vere, potem podeljevanje fevdov in maša v cerkvi Gospe
Svete.

Karol Veliki pustil je Slovencem njih stari obred, po kterem
so si postavljali svoje vojvode, vendar so vplivali, kadar je bilo
treba izbrati si novega vojvodo, odslej tudi frankovski kralji in

— 115

rimski cesarji. Po tem starem običaji izvolili so si najbrže za
vojvode Pribislava, Cemiko, Stojmira, Etgarja, Vojmira in pozneje
vsled pritiska od zgorej Bavarce Helmwina, Albgarija in Pabona.
Morebiti Karlmana in Gundakarja zato nobeden vir ne imenuje
vojvod, ker ju ni na povedani način izvolil narod, temveč le kralj
imenoval. Ako je ta hipoteza istinita, sledilo bi, da so koroški
Slovenci povzdignili tudi Arnulfa, sina Karlmanovega, po starem
običaji za vojvodo, kar je tem bolj verjetno, ker je Arnulf dolgo
časa živel na Koroškem.

3. Moravska država v devetem stoletji.

(Pregled).

Poleg reke Morave nahajamo v devetem stoletji dobro urav¬
nano Moravsko državo, ki ni obsegala samo sedanjega Moravskega,
temveč se je razprostirala tudi čez severno Ogersko do reke Do¬
nave in gore Matre na jugu, do Toriše na vzhodu in na severo-
zapadu nekaj časa čez Češko skorej do Devina poleg Labe. Prvi
znamenitejši knez, ki je tu vladal, bil je M oj m ir. Živel je v
prvi polovici devetega stoletja. Prizadeval si je čedalje bolj utr¬
diti svojo državo in spraviti manjše moravske kneze pod svojo
oblast. Pregnal je iz Nitranske pokrajine vojvodo Privino, ki je
iskaje zavetja šel najprej k Ratbodu v Iztočno marko. 176 ) Mojmir,
hoteč postati popolnoma neodvisen od 'tujih vladarjev, moral se
je vojskovati z Ludovikom Nemškim. Ta pride s svojo- vojsko
okolu srede avgusta 1. 846. na Moravsko, odstavi Mojmira in na
njegovo mesto povzdigne za kneza njegovega nečaka Rasti¬
slav  a. 17C ) Toda novi vladar, ki je pod vrhovno oblastjo nem¬
škega kralja zasedel kneževski prestol, tudi ni bil prijatelj Nem¬
cem in je čakal le ugodne prilike, da bi se otresel tujega jarma.
Zidal je v svoji državi trdne gradove, sprejemal in varoval tiste,
kteri so pribežali iz dežele Ludovika Nemškega, ter se zavezal z
Bolgari in drugimi sovražniki nemškega kralja 177 ) Prej ko ne bili
so njegovi oni poslanci, ki so prišli 1. 852. h kralju Ludoviku 178 ),
a kaže se, da je bilo pogajanje med Ludovikom na jedni strani,
med bolgarskimi in moravskimi poslanci pa na drugi strani brez
vspeha, ker že prihodnje leto (853) vnela se je zopet vojska med
Nemci in Slovani, v kteri so zmagovali prvi. 179 ) Dve leti pozneje
(855) šel je kralj Ludovik s svojo vojno proti Rastislavu, a vrnil
se je čez nekoliko časa brez posebnega vspeha, kajti Rastislav se
je hrabro branil v svojih utrjenih gradovih. Nemška vojska, je
nekaj časa pustošila Rastislavovo zemljo ter požigala hiše in vasi;
tudi je odbila napad jednega oddelka moravske armade na svoj
tabor. Ko so pa Nemci odšli, prestopil je Rastislav meje svoje
dežele, šel za njimi čez Donavo in pustošil njih zemljo. 180 ) Iz
neke listine od 1. 859. smemo sklepati, da je bil z Rastislavom

S*

116  —

v zvezi Ratbod, grof v Iztočni marki. 181 ) Kralj je nato prej ko
ne 1. 855. Ratboda odstavil, ker mu je postal nezvest, na njegovo
mesto pa imenoval 1. 856. svojega najstarejšega sina Karlmana. 182 )

Ker je Ludovik, kralj Vzhodnih Frankov 18S ), 1. 855. tako
malo opravil proti Rastislavu, zbiral je torej nove trume in 1. 858.
postavil na noge tri armade; prva, kteri je ukazoval prej ome¬
njeni Karlman, imela bi iti na Moravsko proti Rastislavu, druga
pod Ludovikovim jednakoimenovanim sinom proti Bodricem in tretja
pod Tachulfom proti lužiškim Srbom. Ker so pa med tem prišli
iz zapadne frankovske države poslanci in kralja prosili pomoči,
odložil je boj s Slovani na poznejši čas ter se napotil med Za¬
padne Franke. 18 *)

Kralj Ludovik imel je tri sinove, ki so ravno tako hrepe¬
neli po vladarstvu in samostojnosti, kakor on sam in njegovi
bratje v tisti dobi, ko je še zapovedoval njih oče, cesar Ludovik
Pobožni. Najstarejši sin dobil je od svojega očeta že 1. 856. Iz¬
točno marko. Ker pa slavohlepnemu Karlmanu ni bilo všeč, da
se je moral v važnejših rečeh podvreči očetovim ukazom, želel
je postati popolnoma samostojen. Zavezal se je z moravskim kne¬
zom Rastislavom proti svojemu očetu, vzel temu s pomočjo Mo¬
ravcev mnogo pokrajin ter razširil svojo oblast na zapadu do Inna.
Storil je tedaj ravno nasprotno od tega, kar je Ludovik želel,
kajti ta ga je poslal v Iztočno marko z namenom, da bi jo branil
pred moravskim knezom. Karlman je Iztočno marko po svoji volji
uredil, s Koroškega in iz Pannonije pa je pregnal vse tiste voj¬
vode, kteri s6 ostali Ludoviku zvesti, ter jih nadomestil s svojimi
pristaši. 186 ) Med pregnanimi bil je tudi vojvoda Pabon, ki je, pri¬
moran zapustiti Koroško, šel v Solnograd, 186 ) in morebiti pannonski
knez Kocel, kterega nahajamo dne 21. marca 1. 861. v Regens¬
burgu. 187 ) Njegov oče Privina padel je najbrže ravno tega leta v
boji s Karlmanovimi zavezniki. 188 )

Karlmanov upor bil je njegovemu očetu jako nevaren, ker
prvi si je znal pridobiti mnogo veljavnih mož na Ludovikovem
dvoru. Iva riman je živel v nezakonski zvezi z Ljutsvindo, hčerjo
plemenitaša Ernesta. Z njo imel je sina Arnulfa, ki je pozneje
postal celo rimski cesar. Omenjeni Ernest postal je Karlmanov
zaveznik; tudi so stopili na njegovo stran trije Ernestovi nečaki,
bratje Uto, Berengar in Waldo, potem grofa Siegihart in Gerolt
ter še mnogo drugih plemenitašev. Kralj Ludovik, spoznavši ne¬
varnost te zarote, sklical je tretji teden po veliki noči, t. j. konec
aprila l89 ) 1. 861. zbor v Regensburg, kjer je zaslišal in obsodil
nektere nezveste velikaše. Ernestu je vzel vsa njegova dostojan¬
stva, njegovih nečakov ni mogel prijeti, ker so zbežali v zapadno
frankovsko državo, ostale zarotnike pa je pomilostil, ker so spo¬
znali svojo pregreho. l9 °) Tudi njegov sin Karlman, prišedši 1. 862.
v Regensburg in obljubivši zvestobo, zadobil je odpuščenje in še

— 117 —

celo vladarstvo na Koroškem. Ankershofen misli, da je Karlman
dobil od svojega očeta 1 . 862. razven omenjene dežele tudi Pan-;
nonsko marko in pa četiri marke, ktere so nastale 1 . 828. iz
Furlanske grofije. l91 ) Vendar, ako v vire nekoliko natančneje po¬
gledamo, moramo reči, da je dobil samo Koroško. l92 )

Karlman, zadobivši od svojega očeta odpuščanje, zapustil je
Regensburg ter šel v svojo novo pokrajino. Ako ne prej, nastalo
je takrat med Slovenci marsiktero utrjeno mesto, ktero je bilo
prava zaslomba v deželo došlim tujcem, tako n. pr. močno utr¬
jeni Blatograd, potem Krnski grad itd. Živel je Karlman večinoma
na Koroškem in tukaj se je tudi bojeval s svojim očetom Ludo-
vikom. ,9S )

Med tem so si Karlmanovi sovražniki prizadevali, da bi ga
zarad njegovega prijateljstva z moravskim Rastislavom očrnili pri
očetu. Ta je njihovim besedam vrjel in, zapustivši kraje onstran
Rena. šel je na Bavarsko, da bi bil bliže svojega sina in laglje
opazoval njegovo počenjanje. 194 ) O veliki noči dne 11. aprila 863.
bil je kralj Ludovik v Solnogradu I95 ) in ostal v jugovzhodnem
delu svojega kraljestva celo prvo polovico tega leta. Vsled mnogih
pritožb proti Karlmanu izrekel je Ludovik v pričo velike množice,

da, dokler je on vladar in pri življenji, Karlman ne dobi nobene

javne častne službe. Ta je bil takrat ravno na poti, da bi šel k
očetu in se opravičil, a ko je slišal njegovo ostro določbo, vrnil
se je na Koroško, hoteč najprvo tu pri svojih fevdnikih počakati,
da se očetu jeza ohladi, in mu potem poslati zanesljive može,
kteri naj bi zopet med njima napravili spravo. Med tem je nabral
kralj Ludovik precej veliko vojsko, na videz, kakor da bi mislil
z bolgarsko pomočjo napasti slovanske Moravce in njih kneza
Rastislava, v resnici pa je bilo to oboroženje namerjeno proti nje¬
govemu sinu na Koroškem. Tudi je poslal Ludovik nekega Blit-
garija k svojemu bratu Karolu, kralju Zapadnih Frankov, in ga
prosil, da bi Karlmana, ako bi k njemu pribežal, ne vzel v svoje

varstvo. Vse jedno bi se bil morebiti Karlman ubranil svojega

očeta v goratih krajih Koroškega, ako bi ne bil zaupal nadpolo-
vice svoje vojske grofu Gundakarju, kteri je imel braniti zemljo
poleg reke Schwarzaue. 196 ) Kralj Ludovik se je bil z Gundakarjem
pogovoril in mu obljubil, da ga postavi za namestnika na Koro¬
škem, ako pristopi na njegovo stran in mu tako pripomore k
zmagi. Gundakar se je tedaj Karlmanu izneveril, a tudi pomoč,
ktero je ta pričakoval od Rastislava, je izostala. Karlmanu tedaj
ni druzega kazalo, kakor podati se svojemu očetu, kteri je odslej
ravnal ž njim kot s svojim ujetnikom. 197 )

Gundakar,  ki je tedaj 1. 863. postal kraljevi namestnik
na Koroškem, 198 ) bil je, kakor je razvidno iz listine od 6. janu¬
arja 1. 864., jeden izmed koroških grofov ter imel svoja posestva
v Krški dolini na Koroškem. Vsled njegove prošnje podelil je kralj

- 118 -

Ludovik solnograškemu nadškofu Adalvinu nektera posestva na
Koroškem, da ga je na ta način oprostil davka, kterega je moral
vsakikrat dati, kadar je prišel nadškof na Koroško pridigovat.
Iz dotične listine je tudi razvidno, da je imel grof Gundakar
nekdaj svoj dvor na Krki v Krški dolini, vendar v začetku 1. 864.
ne več, ker takrat imel je kot kraljev namestnik svoj sedež v kakem
kraljevem gradu. l99 )

Gundakar je le malo časa zapovedoval po Koroškem, ker
je moral 1. 864. vladarstvo prepustiti kraljeviču Karlmanu. V tem
letu meseca avgusta šel je Ludovik z veliko vojsko čez Donavo
in začel oblegati Rastislava v mestu Devinu. 2o ") Ker je imel mo¬
ravski knez premalo vojakov pri sebi, ni mogel uiti iz mesta, še
manj pa sovražnikov odgnati, zato je moral nemškemu kralju ob¬
ljubiti zvestobo in dati toliko talnikov, kolikor jih je Ludovik
zahteval. 2o1 ) Mogoče je, da je takrat Karlman spremljal svojega
očeta na vojsko.

Karlman je imel na Koroškem mnogo privržencev in še celo
tisti grofje, ki so ga bili pred jednim letom izdali, zvezali so se
zopet ž njim in ga povabili, da bi prišel nazaj. Ker pa je bil še
zmerom ujetnik svojega očeta, poslužiti se je moral zvijače, da
mu je ušel. Z izgovorom, da pojde na lov, popihal jo je čez mejo
in kmalu je bil na Koroškem. Oče je šel za njim, in ko mu je
sin obljubil pokorščino, dovolil mu je vladarstvo po Karantaniji. 2o2 )

Kralj Ludovik je ljubil svoje sinove in jim rad odpuščal
njih prestopke, kar nam dokazuje njegovo postopanje proti sinu
Karlmanu. Akoravno mu je ta postal večkrat nezvest, odpustil
mu je vsakikrat. Leta 865., kmalu po veliki noči, pokazal je še
očitnejše svojo ljubezen do sinov, ker takrat je razdelil med nje
svoje kraljestvo in jim prepustil reševanje manj važnih zadev.
Najstarejši in najbojaželjnejši sin Karlman dobil je Bavarsko in
marke na meji slovanski in langobardski, tedaj tudi slovenske
pokrajine na Koroškem, drugi sin Ludovik dobil je Vzhodnje
Frankovsko in Saško, najmlajši Karol pa Alemannijo; oče sam
si je obdržal vrhovno oblast čez svoje sinove, potem pravice
do državnega imetja in pri nastavljanji škofov, opatov in grofov. 203 )

Jako se je motil predobri oče, ker je mislil, da bo na ta
način zadovoljil sinove. Njegovemu drugemu sinu Lu d o viku
bilo je jako nevšečno, da mu je oče vzel nektera posestva ter jih
dal starejšemu bratu Karlmanu. Začel je nabirati vojsko po Sa¬
škem in Thuringiji, da bi šel nad očeta. Nekdanja Karlmanova
zaveznika, grofa Uto in Berengar, ki sta se bila 1. 861. udeležila
upora, postala sta sedaj svetovalca Ludoviku in ta jima je obljubil,
da ju povzdigne do nekdanje moči in slave. 2:U ) Najbrže po priza¬
devanji imenovanega sina jelo je vreti po Iztočni marki in mnogo
velikašev zavezalo se je z bližnjimi Slovani. O pravem času je
prišel tjekaj kralj sam in upor zadušil. 206 ) Ludovik se je tudi

119  —

zavezal z grofom Werinharjem, kterega so 1. 865. pri kralji tožili,
da je spodbujal Rastislava k vojski zoper Nemce, in ki je vsled
tega zgubil vse svoje častne službe. 206 ) Ludovikov pomočnik bil
je najbrže grof Gundakar, ki je tedaj postal nezvest svojemu kralju
in njegovemu sinu Karlmanu. Prej ko ne moral je Gundakar že ta¬
krat (866) ali pa ne dosti pozneje zapustiti Koroško in bežati k Mo¬
ravcem, kajti 1. 869.padel je v vojski, bojuje se na strani Rastislavovi
proti Nemcem. 207 ) Uporni sin poslal je tudi svojega vojskovodjo Hen¬
rika k moravskemu knezu in ga ponižno prosil, da bi mu pomagal. Ko
je kralj Ludovik vse to izvedel, izročil je varstvo Bavarske dežele svo¬
jemu sinu Karlmanu, sam pa je šel v Frankfurt, kjer je bila zbrana
velika množica kralju zvestih velikašev. Ko sin vidi, da je upor
brezvspešen, pomiri se z očetom meseca novembra (866) v Wormsu.
Manj previden kot kraljev sin bil je jeden izmed Karlmanovega
spremstva in prej ko ne Ludovikov zaveznik, namreč Guntbold,
ker tudi ta se je vzdignil proti svojemu gospodu, pa bil je pre¬
magan in moral je bežati. 208 )

Omenili smo, da je od 1. 864. zapovedoval po Koroškem
kraljevič Karlman. Leto pozneje dobil je še bavarsko deželo ter
jo branil 1. 866. pred napadom kneza Rastislava.

Leta 868. pričela se je večletna vojska med Nemci in Mo¬
ravci. 209 ) Nemški strankarski letopisci trdijo, da so v teh bojih
zmagovali Nemci, kar pa ni vselej verjetno. Na Rastislavovi strani
bojeval se je tudi grof Gundakar, nekdanji kraljevi namestnik na
Koroškem. Kako nevaren je bil ta mož Nemcem, razvidi se iz tega,
ker je kralj Ludovik, dobivši novico o njegovi smrti, tako se
razveselil, da je ukazal v Regensburgu, kjer je ravno bival, po
cerkvah zvoniti z vsemi zvonovi. 21 °) Ravno tega leta, ko je padel
Gundakar (869), meseca avgusta sklenil je kralj Ludovik iznova
vojsko proti Slovanom. Svojega starejšega sina Karlmana poslal
je proti Svetopolku, nečaku kneza Rastislava, proti temu pa mlaj¬
šega sina Karola. Fuldski letopisec trdi, da so v teh bojih zma¬
govali Nemci, 3l1 ) kar pa ni verjetno. Hinkmar, nadškof v Rheimsu,
nam pripoveduje, da so Nemci le malo ali pa nič opravili, pač
pa veliko škodo trpeli. („ . . aut nihil aut parum utilita-
tis egerunt, sed damnum maximum retulerunt.“)
Ravno ta pisatelj pravi, da je Ludovik prvi čutil potrebo, skle¬
niti mir, ne pa Rastislav. Ludovik poslal je na Moravsko svoje
sinove in pa nektere mejne grofe, da bi zopet napravili mir. 212 )

Kmalu potem (1. 870.) nastal je prepir med Rastislavom in
Svetopolkom. Zadnji, hrepeneč le po lastnem dobičku, začel je iz
politike pripoznavati vrhovno oblast Karlmanovo. S tem se je za
nekaj časa tako spoprijaznil, da sta ga Karlman in njegov sin
Arnulf izvolila za krstnega botra prvorojenemu vnuku, oziroma
sinčeku, kteremu so tudi dali botrovo, vendar nekoliko popačeno
ime „Zwentibold“. 318 ) Rastislav se zarad ozke zveze med Nemci

— 120

in Svetopolkom razsrdi ter sklene zadnjega kot izdajalca do¬
movine umoriti. Ta ubeži o pravem času. Rastislav gre za njim,
da bi ga vjel, a zgodilo se je ravno nasprotno. Rastislav je prišel
v Svetopolkove roke in ta ga je prepustil Karlmanu, ki ga je
poslal na Bavarsko, kjer so ga meseca novembra oslepili. V za¬
puščeno Rastislavovo državo šel je še tisto leto Karlman, polastil
se tamošnjih mest in gradov ter razdelil zemljo po svoji volji. 2l *)

Namesto Rastislava vladal je odslej na Moravskem Sveto-
polk,  ki pa je Nemcem postal še nevarnejši, kot prvi. L. 871.
dolžili so ga Nemci nezvestobe in ga tudi imeli nekaj časa vje-
tega. Med tem so moravski Slovani, mene, da so Nemci njih kneza
umorili, povzdignili na kneževski sedež Svetopolkovega sorodnika
Slavo mira,  ki se je začel bojevati s Karlmanovima vojvodama
Engilskalkom in Wilhelmom. Nato Karlman izpusti Svetopolka,
ker mu ni mogel dokazati nobenega prestopka, ter mu celo zaupa
vojsko, da bi ž njo pregnal Slavomira. Svetopolk pa, prišedši v
svojo domovino, sklene se rajši maščevati nad Nemci, ki so mu
napravili tako sramoto, kot pa nad Slavomirom. Posrečilo se mu
je popolnoma uničiti nemško vojsko. Karlman mu je moral pre¬
pustiti vse moravske talnike, ktere je imel po svoji državi, in biti
zraven še zadovoljen, da mu je Svetopolk dal nazaj nekega Rat-
boda. 2l6 ) Tudi je takrat Karlman zgubil velik del zemlje, ktero
je dobil Svetopolk."V tej vojski padla sta tudi Karlmanova mejna
grofa v Iztočni marki, namreč Engilskalk in Wilhelm. 216 ) Ker so
bili njuni sinovi še premladi, postal je A rib o n mejni grof v Iz¬
točni marki. 217 )

V prihodnjem letu (872) šli so Nemci zopet nad Moravce,
a ti so jih kmalu premagali in zagnali nazaj. 2l8 ) Nato je Sveto¬
polk napadel Karlmana v njegovi lastni pokrajini in ga skorej
vjel. Ta nemudoma pošlje svojemu očetu poročilo, da naj mu hiti
pomagat, ker drugače ga ne bo videl nikdar več živega. Kralj
Ludovik se na to takoj napoti iz Metza v Regensburg in tu sklene
1. 873. s Slovani premirje pod pogoji, ki za Nemce niso bili po¬
sebno ugodni. 2l9 ) V naslednjem letu (874) meseca maja ali pa
junija sklenili so v Forchheimu na Bavarskem mir med Nemci in
Svetopolkom, kterega je zastopal duhovnik Ivan iz Benetek. 22 °)
Odslej j e bilo Moravsko faktično samostojno.

Ker so se tedaj Slovani in Nemci nehali bojevati, bilo je
Karlmanu mogoče obrniti svojo pozornost drugam. Dne 12. av¬
gusta 1. 875. umrl je cesar Ludovik II., sin cesarja Lotarja in
nečak Ludovika, kralja Bavarskega. 2al ) Zapustil ni nobenega
moškega dediča, le jedno hčer Hermengardo. Njegova strica Lu¬
dovik in Karol Plešoglavec, kralj zapadnih Frankov, imela sta
največo pravico do zemlje umrlega cesarja. Jedna stranka v Italiji
in ž njo rimski papež odločila sta se za kralja Karola, ki se je
tudi preč tjekaj napotil, druga stranka pa si je želela Ludovika

— 121  —

za svojega gospodarja. K zadnji stranki moramo prištevati tudi
Berengarja, mejnega grofa furlanskega, sina mejnega grofa Eber-
harda in Gizele, hčere Ludovika Pobožnega. Kralj Ludovik poslal
je v Italijo izprva svojega najmlajšega sina Karola Debelega, po¬
zneje pa Karlmana, da bi se polastila zemlje in krone umrlega
cesarja. Oba sta se morala bojevati s svojim stricem, kraljem
Karolom Plešoglavcem. Naposled pogodita se Karlman in njegov
stric Karol poleg reke Brente; Karlman je šel čez Alpe domov,
Karol pa v Bim, kjer mu je papež Ivan VIII. dal na glavo ce¬
sarsko krono. 222 )

Dne 28. avgusta 1. 876. umrl je v Frankfurtu Ludovik, kralj
Bavarski. 22s ) Njegovi trije sinovi, Karlman, Ludovik in Karol
razdelili so si očetovo zemljo meseca novembra istega leta. Najsta¬
rejši sin, ki je že prej vladal pod vrhovno oblastjo svojega očeta
po Koroškem in Bavarskem, dobil je k temu sedaj še vrhovno
oblast čez Pannonijo, Gesko in Moravsko. m ) Vendar, kar se zad¬
njih dveh dežel tiče, bila je vrhovna oblast le navidezna, ker
Cehi in Moravci bili so takrat faktično samostojni. Prej ko ne
takrat prepustil je Karlman svojemu sinu Arnulfu Koroško, 226 ) v
Iztočni marki pa je gospodoval pod Karlmanovim nadzorstvom
grof Aribon. 226 )

Karlman pa s tem še ni bil zadovoljen, temveč hrepenel je
po veči moči in slavi. Prihodnje leto (877) nabral je precej ve¬
liko vojsko po Bavarskem in po slovenskih pokrajinah ter jo pe¬
ljal v Italijo proti svojemu stricu Karolu Plešoglavcu. 227 ) Ta je
bežal pred njim proti zapadu čez Mont Ceniš, kjer je dobil mrz¬
lico in umrl v neki planinski koči dne 6. oktobra 1. 877. 228 J V
decembru istega leta šel je Karlman, pridobivši si kraljevo krono
italsko, zopet na Bavarsko. 229 ) Pot v Italijo bila je zanj jako oso-
depolna, kajti nakopal si je tu bolezen, ki je trajala do njegove
smrti v spomladi 1. 88 0. 23 °)

Po Karlmanovi smrti prišel je njegov brat Ludovik v Re¬
gensburg, kjer so se mu poklonili velikaši. Karlmanovemu neza¬
konskemu sinu Arnulfu prepustil je še v bodoče Koroško. 231 ) Prej
ko ne je Arnulf po smrti svojega očeta navadno živel v tej de¬
želi ter imel svoj sedež v jako utrjenem in z močvirjem obdanem
Blatogradu. 2s2 ) Ko so 1. 882. Normani pustošili nemško zemljo v
trierskem okraji na Nemškem, šel je med drugimi nad nje tudi
Arnulf, da bi pomagal svojemu stricu, cesarju Karolu Debelemu.
Ta pa je Normane odpravil s zlatom in srebrom, namesto z mečem
v roki. 23s ) Omeniti moramo, da je Karol Debeli po smrti svojega
brata Ludovika (f 20. januarja 1. 882. 234 ) združil za nekaj časa
vse vzhodnje tankovske dežele. 235 )

Od 1. 874., odkar sta Svetopolk in kralj Ludovik v Foreh-
heimu sklenila mir, ni bilo bojev med Nemci in Moravci. Tem

— 122  —

bolj skrbel je Svetopolk med tem časom za notranje razmere svoje
države.

Povedali smo že, da sta do 1. 871. v Iztočni marki gospo¬
dovala grofa Engilskalk in Wilhelm. Ko sta padla v boji, bili so
njuni sinovi še premladi za vladarstvo. Zato podeli kralj Ludovik
mejno grofijo grofu Aribonu. Ko so pa Engilskalkovi in VVilhel-
movi sinovi postali polnoletni, žugali so grofu Aribonu, da ga
umore, ako jim ne prepusti vlade v deželi, kjer sta gospodovala
njihova očeta. Nato se Aribon zaveže s Svetopolkom ter mu da
za poroka svojega lastnega sina Isanrika. 236 ) Kmalu potem dobe
Engilskalkovi in Wilhelmovi sinovi zase nektere bavarske velikaše
in ž njih pomočjo preženo grofa Aribona iz njegove dežele. Vse
to se je godilo 1. 882. Vkljub temu pa da cesar Karol Debeli Iz¬
točno marko grofu Aribonu nazaj. Tega je podpiral tudi Sveto¬
polk, ker je s svojo vojsko prijel njegove nasprotnike, pustošil
njih zemljo in vjel na severnem bregu reke Donave Werinharija,
druzega izmed treh Engilskalkovih sinov, in njegovega sorodnika,
grofa Vezzilona. V tej stiski obrnejo se sinovi omenjenih mejnih
grofov do Karlmanovega sina Arnulfa, ki je gospodoval po Koro¬
škem in po Pannoniji, ter ga prosijo pomoči, kajti od cesarja
Karola samega pričakovali niso nič dobrega. Ko Svetopolk izve,
da so imenovani sinovi dobili zavetje pri Arnulfu, pošlje k temu
1. 883. poslance ter mu očita, da je sprejel v svoje varstvo nje¬
gove sovražnike in se zavezal z Bolgari, ki so pretečeno leto
napadli Moravsko. Preti mu z vojsko, ako ne neba podpirati nje¬
govih nasprotnikov. Ker pa Arnulf ni hotel izpolniti Svetopolkovih
zahtevanj , šel je ta s svojo v različnih slovanskih pokrajinah
nabrano vojsko v Pannonijo ter jo pustošil. Sovražne trume so
se povsod pred njim umikale in iskale zavetja v utrjenih gradovih.
Tudi v naslednjem letu (884) šel je Svetopolk čez Donavo v Pan¬
nonijo in vzel seboj še več vojakov. Toliko jih je bilo, da bi jih
bil videl opazovalec cel dan ob cesti memo marširati. Pustošil
je 12 dni Pannonijo, posebno pa pokrajine med Rabo in Iztočno
marko, a naletel ni na nobeden sovražen oddelek, ker so se vsi
pred njim poskrili. Domov vrnivši se pusti Svetopolk jeden del Svojih
vojakov poleg Donave. Ko to slišita najstarejša Engilskalkova in
Wilhelmova sinova, Megingoz in Pabo, napotita se s svojo vojsko
proti Donavi, da bi omenjeni oddelek napadla. A bila sta popol¬
noma pobita. Megingoz in Pabo utonila sta v Rabi, brat grofa
Berchtolda in mnogo drugih pa je bilo vjetih. Ko je vojska tra-
jpla že poltretje leto, prišel je v jeseni 1. 884 cesar Karol Debeli
sam v Iztočno marko in sklenil blizo Tullna mir s Svetopolkom.
Ta je prisegel cesarju zvestobo in mu obljubil, da ne bo več na¬
padal njegovih dežel, dokler bo on živ. 237 ) Takrat je dobil Sve¬
topolk pod svojo oblast Pannonijo med Donavo in Dravo ter postal
tako tudi vladar nekterim pannonskim Slovencem. 23S ) Vendar

— 123

jugozahodni del Pannonije med Blatnim jezerom in koroško mejo
z mestom Blatogradom obdržal si je Arnulf in ga dal 1. 896. v
fevd vojvodi Braslavu. 239 ) Tudi ta se je prišel 1. 884. poklonit
cesarju Karolu, ko se je mudil pri Tullnu. Cesar je potem šel
čez Koroško v Italijo in novo leto praznoval v Paviji. 24 °) Sveto-
polk in Arnulf pomirila sta se še le naslednje leto (885.) 241 ) Mo¬
goče je, da je Arnulfa k temu pregovoril njegov stric, cesar sam,
ko je šel skozi Koroško.

Akoravno je cesar Karol Debeli vladal v Nemčiji in Italiji
ter postal 1. 885. tudi kralj Zapadnih Frankov, vendar ni bil v
stanu pregnati roparskih Normanov. Bil je slaboten na duhu in
telesu. Mnogo velikašev ga je zapustilo in si želelo Arnulfa, voj¬
vodo koroškega, za svojega vladarja. Karlov prvi kancelar Liut-
ward šel je 1. 887. na Bavarsko, da bi se z Arnulfom dogovoril,
kako naj bi vzeli Karolu vladarstvo. 24 2 ) Mnogo nemških pleme-
nitnikov je pozvalo Arnulfa, polastiti se kraljevega prestola. Me¬
seca novembra sklical je cesar državni zbor v Tribur, kamor so
prišli nekteri njegovi privrženci. Pa tudi ti so ga zapustili, ko je
tjekaj dospel Arnulf in pripeljal seboj precej veliko vojsko, obsto¬
ječo iz Slovencev in Bavarcev. 243 ) Karol, od vseh zapuščen, moral
je svoje dežele prepustiti Arnulfu in biti zadovoljen, da mu je ta
podelil dohodke nekterih posestev na Svabskem. 244 ) A tudi teh
ni dolgo užival, ker je že meseca januarja 1. 888. umrl. 245 )

Kakor vojvoda Arnulf, ki je odstranil cesarja Karola Debe¬
lega in se sam polastil kraljevega prestola na Nemškem, storila
sta tudi Odon, grof pariški, ki je postal kralj Zapadnim Frankom,
in pa furlanski vojvoda Berengar, ki se je dal kronati za italskega
kralja 1. 888.

Ko je koroški in pannonski vojvoda Arnulf prišel 1. 887.
do kraljeve oblasti, treba je bilo v njegovih dosedanjih pokrajinah
postaviti nekoliko namestnikov. Ruodpert,  prej ko ne sin Wil-
helmov in brat Megingozov, o kterih dveh smo že govorili, dobil
je grofijo v Krški dolini na Koroškem. Iz neke listine je razvidno,
da je kralj Arnulf dal Reginhardu, fevdniku solnograškega nad¬
škofa Theotmara v Ruodpertovi grofiji na Koroškem dve kmetiji,
ležeči v Železnem na obeh straneh reke Krke. 246 ) Svoje življenje
končal je grof Ruodpert — ako imamo povsod z jedno in isto
osebo opraviti — 1. 893., ko je pribežal v Svetopolkovo deželo,
iskajoč tu zavetja. 247 )

L. 887 ali pa nekoliko pozneje nastavil je kralj Arnulf En-
gilskalka,  sina jednakoimenovanega očeta, o kterem smo že
govorili. Dobil je prej ko ne Gorenjo Pannonijo med Rabo in
Dunajskim lesom. 248 ) Imenovan je v listini od 1. 889., ktero je
na njegovo priprošnjo podpisal kralj Arnulf. 249 ) Pozneje si je
nakopal jezo tega kralja, ker mu je ugrabil njegovo nezakonsko
hčer, in moral je bežati k Svetopolku. Cez nekaj časa mu je Ar-

124

nulf zopet odpustil ter ga postavil za mejnega grofa v Iztočni
marki (ako ne v Gorenji Pannoniji). S svojim samovoljnim posto¬
panjem razžalil je bavarske velikaše in ti so ga 1. 893. v Regens¬
burgu vjeli, obsodili in oslepili. 250 )

V jeseni 1. 888. napotil se je kralj Arnulf v Italijo, sešel
se v Tridentu z Berengarjem, kteremu je dal v fevd rečeno deželo.
Odtod vrnil se je čez Furlansko na Koroško in praznoval v Krn¬
skem gradu božične praznike. 251 ) V tem kraji podpisal je dne
26. decembra dve listini ter podelil Mildruti, soprogi svojega to¬
čaja Heimona, več posestev in podložnih ljudi. 252 ) Dne 20. janu¬
arja 1. 889. bil je v Blatogradu na Koroškem, kakor nam pričuje
dotična listina. 25S )

V sredi posta 1. 890. napotil se je kralj Arnulf v Pannonijo
in se sešel v Omuntesbergu s Svetopolkom. 264 ) Najbrže je bilo
treba takrat poravnati kake prepire, ki so nastali med njima. V
naslednjem letu poslal je Arnulf k Moravcem svoje poslance, da
bi utrdili mir med njim in Svetopolkom, 26!> ) kar pa ni nič poma¬
galo, ker 1. 892. vnela se je vnovič vojska.

V začetku tega leta prišel je Arnulf v Iztočno marko, da bi
se še jedenkrat začel pogajati s Svetopolkom, česar pa ta ni hotel
storiti. Oba sta se pripravljala na vojsko. Arnulf sešel se je pri
Hengstfeldu (blizo Wildona na sedanjih štajerskih tleh) z vojvodo
Braslavom, kterega je pregovoril, da mu je obljubil pomoč v vojski
zoper Svetopolka. Napravila sta tu načrt cele vojske ter sklenila
s tremi četami udariti na Moravsko. Nato je Arnulf, pridobivši si
tudi Madjare na svojo stran, zbral svojo vojsko, peljal jo meseca
julija proti Moravskemu in pustošil deželo četiri tedne. Meseca
septembra poslal je poslance k bolgarskemu kralju Vladimiru,
kterega je bogato obdaroval ter ga prosil, da naj bi Bolgari ne
prodajali Moravcem soli. Arnulfovi poslanci, idoči k Bolgarom,
naredili so velik ovinek skozi Braslavovo deželo, ker so se bali,
da ne bi prišli Svetopolku v roke. Potovali so poleg Odre, potem
poleg Kolpe in dalje po Savi ; po ravno tej poti prišli so tudi nazaj.

Svetopolk zavezal se je 1. 893. z mnogimi nezadovoljneži v
Arnulfovi državi, tako n. pr. z mejnim grofom Engilskalkom, kteri
je iz bojazni pred svojim kraljem tudi za nekaj časa pribežal na
Moravsko in tu dobil varno zavetje. S Svetopolkom bil je v zvezi
Engilskalkov bratranec Wilhelm, kar pa je Arnulf kmalu zvedel
in ga vsled tega dal kot veleizdajnika umoriti. AVilhelmov brat,
koroški grof Ruodpert, ubežal je o pravem času pred kraljem
na Moravsko, vendar ne v svojo srečo, kajti tu ga je doletela
smrt, ktere ni pričakoval. 266 ) Da bi se Arnulf znosil nad Sveto¬
polkom, šel je sam v njegovo deželo. Ker so ga pa Moravci
povsod zalezovali in njegovo vojsko v zasedah napadali, moral
se je, premagavši na poti veliko težav in nevarnosti, brez vspeha
vrniti nazaj na Bavarsko. 267 )

— 125 —

Z velikim veseljem sprejel je kralj Arnulf novico o smrti
Svetopolkovi 1. 894. Kako so se vsled njegove smrti radovali
Nemci, kažejo nam Fuldski letopisi, ki imajo za umrlega moža
samo grde psovke. 268 ) Akoravno ja moravski knez pred smrtjo
spodbujal svoja sinova, Mojmira in Svetopolka,  da bi boj
nadaljevala, vendar tega nista storila, temveč sklenila v jeseni
navedenega leta mir z Nemci. 269 ) Takrat začeli so se za Moravce
in tudi za Slovence jako žalostni časi, kajti divji Madjari, ktere
je bil Arnulf poklical na pomoč proti Svetopolku, 2c0 ) prihrumeli
so na Ogersko in si najprej osvojili zemljo med Tiso in Donavo.
Potem so šli naprej, razsuli se po moravskem delu Pannonije
ter tu ropali, požigali, morili možake, otroke in stare :  ženice,
mlade pa odpeljavali seboj, da bi služile njih pohotnosti. 261 ) Na¬
pade v Pannonijo so večkrat ponavljali in jo nazadnje tako opu-
stošili, da ni bilo 1. 900. v celi deželi nobene cerkve. 2ti2 ) Da bi
bil kralj Arnulf laglje rešil svoj jugozahodni del Pannonije pred
madjarsko silo, dal je to pokrajino 1. 896. v fevd vojvodi Bra-
slavu. žcs )

Arnulf je sicer v jeseni 1. 894. sklenil mir z Moravci, a to
je bilo le na videz, kajti za hrbtom porabil je vsako priložnost,
da bi vničil moravsko samostojnost. Posluževal se je treh pripo¬
močkov, da bi dosegel svoj namen; prvič je netil notranji nemir
na Moravskem in šuntal jednega Svetopolkovega sina proti dru¬
gemu, drugič je tako dolgo pregovarjal češke kneze, dokler se
niso Moravcem izneverili ter se z Nemci zavezali, in tretjič po¬
klical je Madjare proti moravskim Slovanom. 264 )

Nekteri novejši nemški zgodovinarji si prizadevajo Arnulfa
pred svetom oprati, rekši, da ni on poklical Madjarov proti Slo¬
vanom, temveč da je na konci devetega stoletja nastala le taka
govorica med ljudstvom. Temu nasproti je treba opomniti, da
jako zanesljivi viri imenujejo naravnost Arnulfa, ki je pozval
Madjare na pomoč proti Moravcem. 266 ) Tudi je to jako verjetno,
ker Svetopolk je v mnogih bojih premagal Nemce. Gotovo je
Arnulfa jako razveselilo, ker so ga Madjari tako hitro ubogali in
mu pomagali proti njegovemu najhujšemu sovražniku. Da bodo
Madjari kedaj Arnulfovim naslednikom nevarni, tega takrat še
slutiti ni mogel. Sploh se je pa večkrat zgodilo, da se je ta ali
uni vladar, ako je bil sam v zadregi, obrnil s prošnjo do tujega
naroda. Tako n. pr. je 1. 893. prosil grški cesar Leon Madjare,
da bi mu pomagali proti Bolgarom. 2cc ) Tudi nam je znano, da
se je kralj Arnulf sam parkrat zavezal z Bolgari proti Sveto¬
polku. 2U7 )

Ko je v sredi meseca julija 1. 895. Arnulf zboroval v Re¬
gensburgu, prišli so tjekaj vsi češki knezi, med njimi Spitihnev
in Vratislav. Bili so še pred kratkim časom moravski zavezniki,
a sedaj stopili so pod nemško vrhovno oblast. 208 ) Ker se je to

— 126 —

zgodilo vsled Arnulfovega prizadi vanjn, pritožili so se pri njem
zarad tacega postopanja moravski poslanci 1. 897., kar pa ni nič
pomagalo. 269 )

Ko je Arnulf pridobil Cehe na svojo stran in Madjare po¬
klical na Ogersko, začeli so njegovi namestniki, posebno pa grof
Aribon in njegov sin Isanrik brez dvoma, ker je Arnulf to želel,
netiti sovraštvo in razprtijo med Svetopolkovima sinovoma. Tudi
tu je Arnulf dosegel kmalu svoj namen, kajti brata Mojmir in
Svetopolk začela sta se med seboj vojskovati. Ker pa je bil Mojmir
močneji, poslal je Arnulf mlajšemu izmed bratov, Svetopolku,
pomočno vojsko pod poveljem Liupolda in Aribona, ki sta nato
dalj časa po Moravskem požigala in morila. Ko je prišlo na dan,
da so nemire med Mojmirom in Svetopolkom prouzročili le Nemci,
hotel je Arnulf sebe omiti na ta način, da je na videz kaznoval
grofa Aribona in njegovega sina Isanrika ter jima za malo časa
vzel Iztočno marko, ktero sta pa kmalu dobila zopet nazaj. 27 °)

Z Moravci bil je v zvezi neki Bavarec Erimpert, kterega pa
je Braslav dobil v svoje roke, prepustil grofu Liupoldu in ta ga
je izročil Arnulfu. 271 ) Po zimi med 1. 898. in 899. poslal je Ar¬
nulf v drugič na Moravsko svojo vojsko, ktera je po stari navadi
po deželi ropala^ požigala in pustošila. 272 ) Nekoliko pozneje 1. 899.
napadli so Bavarci na jednaki način v tretjič moravsko zemljo.
Osvobodili so Svetopolka, kterega je njegov brat oblegal v nekem
gradu, ter pripeljali njega in njegove privržence seboj na Bavar¬
sko. 273 ) Kmalu potem umrl je Arnulf (f 8. decembra 1. 899.) in
zapustil državo svojemu šestletnemu sinu Ludoviku, ki je prevzel
vladarstvo dne 21. januarja 1. 900. 274 ) Tudi v tem letu ponovili
so Bavarci še jedenkrat svoj napad na Moravsko. 276 ) Se le 1. 901.
nehali so boji med Nemci in Moravci; Mojmir poslal je najprej
svoje poslance v Regensburg, kmalu nato sta šla v imenu nem¬
škega kralja pasovski škof Richar in pa grof Udalrik na Moravsko,
da bi podpisala mirovne pogodbe. 27c ) A dolgo se Svetopolkova
država ni veselila blagodejnega miru, kajti nekaj let pozneje uni¬
čili so jo divji Madjari.

Opazke k tekstu.

TU X.  d-el-u.:

Viri. (Str. l — 24.)

') Da je ta razprava spisana 1. 873., povedal nam je (c. 14) dotični
pisatelj z besedami: „A tempore igitur quo dato et praecepto domin Karoli
imperatoris orientalis Pannoniae populus a Juvavensibus regi coepit praesuli-
bus usque in praesens tempus sunt anni 75.“  — Vprašanje je, kedaj je začel
neznani pisatelj ta leta šteti. Na nekem drugem mestu (c. 8) nam pravi,
da 1. 798, ko piše: „ . . anno videlicet nativitatis Domini  7 98 . . . ipše
imperator  (Karol Veliki; praecepit Amoni archiepiscopo pergere in partes Scla-
voi um et providere omnem Mam regionem et ecclesiasticum officium more epis-
copali colere, populosque in fide et christianitate praedicando confortare. Sicuti
Ule fecit illuc veniendo . .  Nekteri pisatelji, kakor Wattenbach (Mon.
Germ. Script. XI, p. 2), mislijo, da se mora namesto 1. 798 začeti šteti
1. 796 , ko je kralj Pipin izročil Pannonijo solnograškemu škofu. (Prim. c. 6).
Vendar besede prvega citata „praecepto domni Karoli imperatoris“  nam
kažejo, da bi bilo to napačno. Leta 798. dobil je toraj solnograški nadškof
Arnon od kralja Karola ukaz, iti v slovenske pokrajine, in 75 let pozneje,
t. j. 1. 873. in sicer pred smrtjo nadškofa Adalvina (prim c. 9) sestavil je
neznani pisatelj ta spis. Ker je Adalvin umrl dne 14. maja 1. 873. (Auctar.
Garsten. a. 873, Mon. Germ. Script. IX, p. 565. — Necrolog. Salisburg.
[Monum. Boica, XIV, p. 365 squ.]), nastal je ta spis že v prvih četirih me¬
secih tega leta.

2 ) E. Diimmler, Die pannonische Legende vom hi. Methodius. (Archiv
f. Kunde osterr. Geschichtsquellen, Wien 1854, XIII. Bd., str. 151 i. d.)

s ) Viek i djelovanje sv. Cyrilla i Methoda, Zagreb 1859, str. 222, op. 1.

4 ) Gesch. d. Slawenapostel, str. 14.

5 ) Pogl. 2.: „Po sihz že vbsehz bogz milostivgi  ....  »z  naia leta
jazyka radi natego, o njembže sja ne be nikztože nikoliže popekli », na
dobrgi čim mzdviže natega učitelja, blaženago Methodija. u

°) Žitje sv. Metoda, pogl. 17: „Ty  (Metod) že sz eyše, svjaiaja i čbstb-
naja glavo, molitvami svoimi priziraj na ny, želajuštaja ttbe, izbavljaj otz
vbsjakoja napasti učenikg tvoja, i učenije prostranjaja . .  .

i)  Denkschriften der kais. Akademie d. Wissenschaften, Phil.-hist.
Classe, Wien, 1870, XIX. Bd. str. 203—204.

8 ) Pamatky drevn. pisemn. Jihoslov.

8 ) Denkschriften, op. cit., str. 214 i. d.

,0 ) Cyri 11 und Method, der Slawen Apostel, Prag 1823, str. 15.

>‘) Cyrill und Method, op. cit. str. 17. — Mahrische Legende von Cyriil
und Method. Prag 1826, str. 7.

12 ) Dobrowsky, Cyrill und Method, str. 17 i. d.

IS ) Kritische Versuche, Prag 1803, str. 16 i. d.

14 ) Mahrisčhe Legende, op. cit. str. 121—123.

,s )  Archiv f. Kunde osterr. Geschic.htsqu., XIII, str. 154.

‘ 6 ) Tu podajam čitateljem v podobi regestov vsebino tistih pisem,
ktera nam pojasnujejo delovanje slovanskih apostolov in zgodovino pannonsko-

— 128  —

moravske nadškofije v devetem stoletji. Zamogel bi pa kdo ugovarjati in
reči, da bi bilo bolje, ako bi bil dal pisma natisniti od besede do besede v
izvirnem jeziku; drugi pa bi morebiti nasprotno želeli kratkih regestov v
slovenskem jeziku. Vendar, ako bi bil storil prvo, marsikdo ne bi razumel
pisem, ktera so deloma že večkrat drugod natisnena v izvirnem jeziku; v
drugem slučaji pa bi čitatelji premalo spoznali važnost nekterih daljših
pisem. Kjer se nahajajo v pismih važnejša mesta, vvrstil sem med slovenske
stavke citate v izvirnem jeziku.

”) Napačno je, kar trdi to pismo, da je tudi Kocel prosil grškega
cesarja Mihajla krščanskih učiteljev. Morebiti je Kocelovo ime prišlo v pismo
zarad nenatančnosti pri prepisovanji ali pa je bil papež slabo podučen, ko
je pisal to pismo.

I8 ) Iz vsebine tega pisma je razvidno, da je bilo spisano po Cirilovi
smrti (+ 14. febr. 869) in pred Rastislavovo nesrečo 1. 870., ko so ga Nemci
vrgli v ječo in oslepili (Ann. Fuld. a. 870; Hincmari ann. Bertin. a. 870J. —
Ginzel, imajoč pred seboj namesto izvirnika Miklošičevo latinsko prestavo,
ktero je dal na svetlo Diimmler (Archiv, op. cit., XIII, str. 159) in jo potem
sam ponatisnil v svoji knjigi „Geschichte der Slawenapostel Cyrill u. Method,
Anhang, str. 26 in 44“, trdi (str. 8), da je to pismo nepristno. Vendar raz¬
logi, s kterimi hoče dokazati svojo trditev, so ničevi. Pristnost tega pisma
je prav dobro dokazal Bački (Arkiv za jugoslav. povjestnicu, knj. IV.,
str. 281—298). Tudi Miklošič (v svojih predavanjih) in Diimmler (Archiv f.
Kunde osterr. Gescb., XIII, str. 182) mislita, da to pismo ni ponarejeno.
Zadnji pravi na imenovanem mestu: „To pismo je po svoji obliki in vsebini
tako, da ni nobenega uzroka dvomiti o njegovi pristnosti. V tem pismu,
ktero se nahaja v 8. poglavji Žitja sv. Metoda, omenjeno je, da sta Kon¬
stantin in Metod prinesla ostanke sv. Klementa v Rim in da ju je tu sprejel
papež Hadrijan. Nasproti temu pa pisatelj Žitja sv. Metoda v ostalih po¬
glavjih popolnoma molči o prenosu Klementovih kosti, o Cirilu in Metodu
pa pripoveduje v 6. poglavji svojega spisa v  da ju je sprejel papež Nikolaj.
Iz tega nasprotja sklepamo, da pisatelj Žitja sv. Metoda ni sam sestavil
tega pisma.

,9 ) Iz vsebine tega spomenika je razvidno, da je nastal prej ko ne v
prvi četrtini 1. 873., namreč po izvolitvi papeža Ivana VIII., kar se je zgo¬
dilo okolu 14. dec. 872. (Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 261.) in pred smrtjo
nadškofa Adalvina (f 14. maja 873. — [Auctar. Garstense, a. 873; Necrolog.
Salisburg. (Mon, Boica XIV, p. 365 sq.)], tedaj v istem času, kakor spis „De
convers. Bagoar. et Carantan.”

2 °) Glede datuma glej opazko št. 19.

■ 21 ) Razvidno je iz vsebine tega pisma, da je bilo spisano po izvolitvi
papeža Ivana VIII., t. j. po 14. decembru 872. in pred septembrom 1. 873.

2Z ). Iz vsebine tega pisma je razvidno, daje bilo spisano ravno takrat,
kakor pismo pod št. 4.

23 ) Ako primerjamo vsebino tega pisma in instrukcije, ktere je dal
papež Ivan VIII. jakinskemu škofu Pavlu (gl. spredaj št. 2, a. b. c.), mo¬
ramo reči, da je bilo pismo na kralja Ludovika v istem času na Nemško
odposlano, kakor škof Pavel.

24 ) Mesto Ptuj, ktero je bilo nekdaj Privinovo in Kocelovo (gl. Conv.
Bag. et Carant.-c. 11.), bilo je 1. 874. v oblasti grofa Gozwina, h kteremu
se je napotil solnograški nadškof Theotmar, da bi mu posvetil v imenovanem
mestu jedno cerkev. (Auctar. Garstense, a. 874: „Dietmarus archiepiscopus
ecclesiam ad Bettoue , Gozvini comitis consecravit.“ ■ — Annal. s. Rudberti
Salisb.). — Iz navedenega smemo sklepati, da ni bil knez Kocel takrat več
med živimi in je najbrže umrl v začetku 1. 874. — Boczek (op. cit.), Erben
(op. cit.) in Ginzel (op. cit.) mislijo, da je Kocel 1. 877. še živel in da mu
je. v. tem letu papež pisal pismo o zakonskih zadevah. Wattenbach (op. cit.)
in Rački (op. cit.) pa sta dokazala, da je letnica „877..“ napačna. Imeno-

— 129  —

vano pismo toraj ni bilo spisano 1. 877., temveč 1. 873. ali pa vsaj v za¬
četku 1. 874. Prej, kakor 1. 873., pa tudi ni moglo biti sestavljeno, ker je
bil pisatelj tega pisma, kakor nam je znano, še. le v decembru 1. 872. iz-
izvoljen za papeža.

' Jl )  Erben datira po Palacky-jevem prepisu v vatikanskem arkivu r XIII.
Kalendas Julii u j  namesto XVIII. Kalendas Julii u .  Zadnji datum je pravi.
Prim. Rački, Viek i djelovanje, str. 322, op.

26 ) Dolgo časa se je mislilo, da je to pismo podvrženo in da ga je
sestavil neznačajni Wicking. (Prim. Ginzel, op. cit. str. 9—11.). Odkar pa
so se našle v britanskem muzeji v Londonu med drugimi pismi rimskih
papežev tudi instrukcije Stefana VI. do njegovih na slovansko zemljo poslanih
legatov, ktere se po svoji vsebini deloma vjemajo z vsebino tega pisma, mo¬
ramo je smatrati za pristno. (Prim. Kres, I, str. 352.). Ako bi trdili, da je
to pismo podvrženo, morali bi ravno to reči o imenovanih instrukcijah. —
To pismo bilo je spisano kmalu po izvolitvi papeža Štefana VI. (bil je iz¬
voljen okolu septembra 885.; gl. Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 294.), ko še ni
prišlo naznanilo o Metodovi smrti v Rim in pred iztiranjem slovanskih du¬
hovnikov z Moravskega, kar zamoremo sklepati posebno iz zadnjega stavka
tega pisma. Ker so slovanski duhovniki morali 1 886. zapustiti moravsko
zemljo, smemo sklepati, da je bilo pismo spisano najbrže proti koncu 1. 886.

2I ) Kar se tiče datuma, gl. opazko 26.

28 ) Ta poslanica bila je spisana 1. 900. in sicer po 21. januarji, ko je
začel vladati Ludovik, sin kralja Arnulfa, ter pred mesecem julijem, ko je
umrl papež Ivan IX. (Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 305.).

2S> ) Glede časa gl. opazko 28.

s0 ) Gl. spredaj št. 17.

o

KZ II. d.elvL:

(Životopis sv. Cirila in Metoda Str. 25—68.)

*) Žitje sv. Metoda, pogl. 5: „ ■ ■ ■ Selunjane vv>si čisto slovenbski/
besedujut\o.“  — Prim. Dtimmler, Die pannonische Legende vom M. Methodius
(Arcjiiv f. Kunde osterr, Gesch., XIII, str. 164..

2 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 2: ,, Vb solumsee grade, be mužb jelen
dohrorodbnb i bogate, imenemt Levi, prednže sam druganskgi pode strati-
gomb.“  — Nestor. Kron. pogl. 20: „ . . . jestb muze vz Seluni, imenetm
Leve.  . . .“ — Žitje sv. Metoda, pogl. 2. —• Translatio s. Clementis, c 1. —
Legenda Moravica, c. 1.

3 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 2: „. . . živy že se podružijemb svoimb,
rodi 7 (. 3 .) otročeti, otb nihbže bese mlgdeišii, sedmgi Komstamtim fllosofe,
nastavinikb i učitefo našb.“  —Prim. tudi Žitje sv. Metoda, pogl. 4: „. . m šbdz
služi jako rabz mimšu bratu .“ Ginzel (Gesch. der Slaevenapostel, str. 21, op.
2) trdi, da je bil Konstan+in starejši, kakor Metod; a ker ni navedel nika-
koršnih dokazov, nima njegova trditev nobene veljave. Zgodovinski viri na¬
vajajo večinoma najprej Konstantina ali Cirila in potem še le Metoda, ven¬
dar iz tega še ne smemo sklepati, da je bil prvi starejši, kot pa zadnji.
Cirilovo ime stoji najbrže zato pred Metodovim, ker je uni prej umrl, kot ta.

4 ) Translatio s. Clement. c. 1: „. . . fuit gnidam vir nobili genere,

civitate Thessalonica ortus, vocabulo Constantinus, gui ob mirabile ingenium,
quo ab ineunte infantia mirdbiliter claruit, veraci agnomine M*hilosojthus
est appellatus.“  — Ravno tako pripoveduje Leg. Moravica, c. 1. — Da so
Konstantina zvali Filozofa, dokazuje nam bibliotekar Anastasij v svojem
predgovoru k carigraškemu cerkvenemu zboru 1. 869 z besedami: „a Con-
stantino Fhilttsopho, magnae sanctitatis viro.“  (Mansi, Cone. coli., tom.
XVI, p. 6. — Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel, Anhang, str. 43.). Ravno ta
pravi v svojem pismu, ktero je pisal 1. 875. kralju Karolu: „Denigue vir
magnus et apostolicae sedis praeceptor Constantinus Phi1osophus. u  (Gl. Do¬
datek k virom, št. 8.). — Papež Hadrijan II. piše v svojem pismu do Ra-
stislava, Svetopolka in Kocela: „da poszla vamz blaženago filosofa ICost-

jantina“  in potem .jakože jeste filosofz načalz Kostjantinz J  (Žitje sv. Me¬
toda, pogl. 8). — V 5. poglavji Žitja sv. Metoda čitamo: „tzgda česan Mi-
hailz reče kz filosof-u Kostjantinu “, nekoliko niže r tu javi bogz fUotofu
slovenbskg knigy“  in potem ,služiti lilosofa.  “ V 15. poglavji istega spisa
se nahajajo besede: „sz filos»fvnn>preložilz penveje .“ —Papež Ivan VIII.
pisal je 1. 880. knezu Svetopolku: „Litteras denigue sclaviniscas a Constan-
tino guandam philosopho repertas.“  (Gl. Dodatek k virom, št. 13). Tudi
životopisec sv. Konstantina zove ga skoraj v vsakem poglavji Filozofa. Ravno
to nahajamo tudi v družili virih. Le v spisu „Convers. Bag. et Carant. c.
14“ stoji napačno: „. . . . usgue dum nova orla est doctrina Jftethotlii
philosnplii.

Konstantin je umrl 1. 869. v 42. letu svoje starosti. Gl. Žitje sv.
Konstantina, pogl. 18.

6 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 3.

’) Ravno tam, pogl. 2.

— 131  —

8 ) Ravno tam, pogl. 4.

9 ) To trdi bibliotekar Anastasij v svojem pismu do kralja Karola
1. 875. (Ginzel, Gesch. d. Slavrenapostel, Anhang, str. 44, St. 2).

t0 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 3: . . uče se izb ustb knigamb sve-

tago Grigorija bogoslovci

ll ) Mansi, Concil. coli., XVI, p. 6: . . Qui (Photius) gumn a Con-

stantino Philosopho, magnae sanctitatis viro, fortissimo e inv amico,
increpatus fuisset.  . .“

‘ 2 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 4.

13 ) Denkscbriften der k. Akademie. Phil.-hist. Classe, XIX, str. 208.

“) Prim. besede, ktere ima Leg. Bohem., c. 1: „. . . sanctus Cgrillus,
graecis et tatini.r apicibus sufficientissime instructus.“

15 ) Translatio s. Clementis, c. 2.

ls ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 8. in 13. — Ravno ta vir nam pripo¬
veduje, da je Konstantin, potujoč b Kozarjem, naSel na Krimskem polotoku
evangelij in psalterij, pisan v ruskem(?)  jeziku in se potem naučil od ne¬
kega človeka tudi ta jezik (pogl. 8: „ohretb že tu jevaggelije i psaltgrb ro-
sb.fhy  pismeng pisano i človeka obretb glagoljušta toju besedoju i besedovavb
se nimb i šilu reči prijema, svojej besede prikladaje, razluči pismena, glasvnaja
i sbglasbnaja, i ke bogu molitvu drbže vb skore načetb čisti i skazati.“  Prej
ko ne bila sta evaegelij in psalterij, o kterih je tu govorjenje, spisana v
gothskem jeziku, v kterega je prestavil škof Vulfila celo sveto pismo. V de¬
vetem stoletji bilo je prav lahko zamenjati „Rhose“, ki so govorili nor-
manski, ne pa slovanski jezik z Gothi, kajti oboji bili so Germani. (Prim.
Denkscbriften der k. Akademie, op. cit., XIX, str. 210.)

”) Prim. Nestorjevo Kroniko (pogl. 20.): „. . . jeste mužb m Seluni,
imenemb Leve, i sutb u nego sgnove rasutnivi jasyku flovenb.r/eu.“

IS ) Žitje sv. Metoda, pogl. 2: „. . . cesarb, uvedems bgstrostb jego ,
knjaženije jemu daste dsržati slovemslco .“ Iz teh besed ne smemo sklepati,
da ga je cesar povzdignil za kneza, temveč postavil ga je samo za svojega
upravitelja v  ali namestnika.

19 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 3. — Prim. tudi besede v Žitji sv. Kon¬
stantina, pogl. 7. — Translatio s. Clem., c. 11.

20 ) Da Metod ni bil samo menih, temveč tudi mašnik, dokazuje nam
Translatio (c. 9.), ki pravi, da sta bila oba, Konstantin in Metod, v Rimu posve¬
čena za škofa. Bila sta torej pred svojim dohodom v Rim duhovnika. —
Ravno ta legenda nam pripoveduje (c, 7.), da sta Konstantin in Metod, pri-
šedši na Moravsko, začela mladeače pripravljati za duhovski stan ( „Coepe -
runt . . . officia ecclesiastica instruere“).  Tega bi gotovo ne bila storila, ako
bi ne bila sama duhovnika. Da sta bila oba mašnika, razvidno je iz gla-
golove množine „coeperunt“.  — Tudi iz Bolgarske legende (Vita s. Clementis,
c. 3.) smemo sklepati, da je bil Metod že pred svojim dohodom v Rim
mašnik. Dalje bi bilo jako nenavadno, ako bi bil grški cesar poslal za mi-
sijonarja na Moravsko kakega neduhovnika. Napačno je torej, kar čitamo v
Žitji sv. Metoda (pogl. 6 ), da ga je še le papež Nikolaj posvetil za mašnika.
Imenovani papež tega nikakor ni mogel storiti, ker je bil že mrtev, ko sta
prišla solunska brata v Rim. Tudi se dotične besede 6. poglavja slabo vje-
majo s tem, kar čitamo v 4. pogl. navedenega spisa, namreč, da sta hotela
že grški cesar in pa njegov patrijarh Metoda povzdigniti za nadškofa.

21  Rački, Viek i  djelovanje, str. 88. — Stare, Občna zgodovina, III,
str. 428. i. drugod.

”) Žitje sv. Konstant., pogl. 5.

2S ) Ravno tam, pogl. 3.

M ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 4.

25 ) Translatio s. Clementis, c. 1: • . lionorem guogue sacerdotii ibi-

dem  (v Carigradu), ordinante Domino, est adeptus.“  — Leg. Morav., c. 1. —
Prim. tudi Žitje sv. Konst., pogl. 4.

— 132  —

2B ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 6.

2 ’) Ravno tam, pogl. 7.

28 ) Mansi, Concil. coli., XVI, p. 6: „. . . Photius idern duarum unurn-
quemque hominern animarum consistere praedicabat. Qui quum a Constantino
Philosopho, magnae sanctitatis viro, fortissimo eius amico, increpatus fuisset,
dicente: cur tantum errorem in populum spargens, tot animas interfecisti? Re-
spondit: non studio quemquam laedendi, talia, inguit, dieta proposui; sed pro-
bandi, quid patriarcha Ignatius ageret.  . .“

29 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 7.

80 ) Ravno tam, pogl. 8. in dalje. — Translatio, c. 1. — Leg. Mora-
vica, c. 1.

31 ) Prim. Ginzel, Gesch. d. SIawenapostel, str. 25, op. 3.

32 ) Žitje sv. Konstant., pogl. 10. in 12. — Žitje sv. Metoda, pogl. 4.

8S ) Rački, Viek i djelovanje sv. Cyrilla i Methoda, str. 102.

34 ) Žitje sv Konstantina, pogl. 8-12. — Žitje sv. Metoda, pogl. 4. —
Translatio v s. Clementis, c. 2—6. — Leg. Moravica, c. 2—3.

35 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 13.

36 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 4: ,...»«  monastijri, iže nariejajetb sja
Polihronz.' i

31 )  Ann. Fuld. a. 863. (Mon. Germ. Script. I, p. 374).

38 ) Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel, str. 33, op. 3. — Rački, Viek i
djelovanje, str. 136.

3e )  Žitje sv. Konstantina (pogl. 14.), Translatio s. Clem. (c. 7.) in pa
Moravska legenda pripovedujejo samo o Rastislavu,  da se je obrnil s
svojo prošnjo v Carigrad; Žitje sv. Metoda (pogl. 5.) imenuje Rastislava
in Svetopolka;  ruski kronist Nestor (pogl. 20.) pa omenja Rastislava,
Svetopolka in Kocela.  Izmed teh treh Kocel takrat gotovo ni prosil v
Carigradu duhovnih pomočnikov, ker živel je v tistem času v prijateljskih
razmerah z nemškim kraljem in nemškimi duhovniki. 0 božiči 1. 864. prišel
je solnograški nadškof Adalvin sam v Kocelovo glavno mesto Blatograd in
posvetil v naslednjih dneh več cerkva v njegovi deželi (Conv. Bag. et Garant.
c.  3). Tudi je treba pomisliti, da so Moravci nekoliko prej (okolu 861)
ubili Kocelovega očeta Privino. — Verjetno pa je, da se je z Rastislavom
vred obrnil do carigraškega cesarja njegov nečak Svetopolk. Žitje sv. Kon¬
stantina (pogl. 14.) pravi, da se je Rastislav prej s svojimi knezi posve¬
toval. („. . . sbvetb ntvori sb knezi svoimi Moravljani.“)  Gotovo je bil med
temi knezi tudi Svetopolk.

40 ) Translatio s Clemnnt., c. 7 — Prim. tudi Žitje sv. Konst.. pogl. 14.

41 ) Pogl- 20.

4S ) Ann. Fuld. a. 874. omenjajo nam Benečana Ivana.

4S ) Žitje sv. Metoda, pogl. 5.

44 ) Prim. Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel. str. 38, op. 1.

45 ) Translatio, c. 7: „ Imperator. . . Philosophum in tetram Sclavorum
simul cum Methodio germane suo transmisit copiosis valde illi de paiatio suo
datis expendiis.“  — Prim. tudi Moravsko legendo (c. 4) in Žitje sv. Kon¬
stantina (pogl. 14).

46 ) Bolgarska legenda (c. 2}, Moravska leg. (c. 4) in Češka leg. (c. 1).

4T ) Translatio, c. 7: „Exeuntes igitur extra cioitatem obviam honorifice

et cum ingenti laetitia receperunt eos.“  Ktero mesto je to bilo, ni nam znano.
Šafarik (Slov. starož., nemška prestava, str. 474) misli, da je bilo mesto
Velehrad na Moravskem.

4S ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 15. — Žitje sv. Metoda, pogl. 5. —
Translatio c. 7. — Leg. Moravica, c. 5. et 6. — Nestorjeva kronika, pogl. 20.

49 ) Translatio, c. 7 : „Coeperunt itaque ad id quod venerant peragendum
studiose insistere, et parvulos eorum litteras edocere, ofiicia ecclesiastica in-
struere.  “

— 133  —

°°) O tem piše menih Hraber (Šafarik, Pamatky drevn. pisemn. Jiho-
slov., str. 89): ,,Prežde uho Slovene neimehg knigz, no črztami i režami čbtehp,
pogani sošte. Krzstivše že sp, rimtskami i grzčbskgmi pismen;/ ngždaaho se pi¬
sati slovemsko rečb bezz ustromia.“  — Z latinskimi črkami pisal je prej ko
ne slovenski vojvoda Ingo, ki je živel okolu 1. 800, akoravno so se mu
najbrže zdele jako nepraktične pri pisanji slovenskega jezika. Zat6 je raz¬
glasil svoje ukaze dostikrat na nepop : sanih listih (Conv. Bag. et Carant. c. 7).

51 ) To nam potrjuje papež Ivan VIII. v svojem pismu do Svetopolka:
„Litteras denigue sclaviniscas a Constantino guonclam philosopho repertas, . . .
iure laudanms. u  (Gl. Dodatek k virom, št. 13). Ravno to dokazujejo tudi
drugi viri, kakor Žitje sv. Metoda, pogl 5; Bolgarska legenda, pogl. 2;
menih Hraber (op. cit. str. 91); Žitje sv. Konstantina, pogl. 14. — Tudi spis
„Conversio Bag. et Carant. c 12“ omenja novo slovansko abecedo z bese¬
dami : „quidam Graecus Methodius nomine noviter inrentis sclavinis litteris
linguam latinam doctrmamgue romanam atgue litteras auctorales latinas phi-
losophice superducens vilescere fecit cuncto populo ex parte missas et evangelia
ecclesiasticumgue officium illorum qui hoc latine ce.lebraverunt.“  Tu navedeni
stavek nikakor ne trdi, da je Metod iznašel novo abecedo. Napačne pa so
besede, ktere ima „Excerptum e libello de eonversione Carantanorum“ in ki
se glase: „quidam Sclavus ab Hgsteie et Dalmatie partibus nomine Methodius
qui adinvenit sclavicas literas.“  Ta napaka je nastala prej ko ne vsled ne¬
vednosti in nenatančnosti dotičnega pisatelja.

52 ) Nestor, kron. pogl. 20: „. . . i. posla ja vz sloventskuju zemlju kz Rasti-
slavu i Svjatopolku i Kocelovi. sima že prišbdzšema načasta szstavljati pismena
azzbukovtnaja sloventsky.“  — Pisatelj Pannonske legende (Žitje sv. Metoda,
pogl. 5.') pravi, da sta sestavila slovanska pismena že pred svojim odhodom
na Moravsko, kar se mi pa ne zdi verjetno, ker solunska brata morala sta
se najprej prepričati, da je sestava nove abecede jako potrebna, in to pre¬
pričanje dobila sta gotovo še le med slovanskim narodom, ne pa o ozidji
cartgraškega mesta ali pa na gori 01ympu.

**) Šafarik, Pamatky, op. cit. str. 91 : . jako vz vremena Mihaila

cbsare grzčbska i Borisa kneza blzganska, i Rastica kneza morartska, i
Kocele kneza blatbmska. vz let. že otz szzdania vbsego mira ST3.S IC  (t. j.
6363). —'  Grški letopise! računajo od stvarjenja sveta pa do Kristusovega
rojstva včasi 5508, včasi pa le 5500 let. Po prvem računu '6363—5508 =
855) bi dobili leto 855. po Kristusu, po drugem (6363—5500 — 863) pa 1.
863., v kterem je sestavil Konstantin staroslovensko azbuko. Da je zadnje
leto pravo, razvidi se iz besed meniha Hrabra samega, ki pravi, da se je
to zgodilo za časa blatenskega kneza Kocela, ki je nastopil vladarstvo, kakor
nam je znano, še le okolu 1. 861.

51  Žitje sv. Konstantina, pogl. 14: *. . . i abije sbloži pismena, i na-
četb besedu pisati jevangelbsku: isprbva be slovo, i slovo be u boga, i bogz be
slovo i pročeje.  “ — Translatio s Clem , c. 7: „et evangelium in eorum lin¬
guam a philosopho praedieto translatum “

55 ) Kniževan rad sv Cir. i Meth. (Tisučmca slovjenskib apostolah sv.
Cirila i Metoda, Zagreb, 1863, str. 5 )

56 ) Primerjaj zgorej opazko 52.

5I ) Translatio, c. 7 : v . . . et seripta ibi religuerunt nmnia, quae nd
ecclesiae minSsterium videbantur esse necesariaP  Žitje sv. Konst,,
pogl. 15.

5S ) Žitje sv. Konst., pogl. 15: . . vb skore že vesb rnkovbngi čim

preložb, nauči je utrmici, časovomb, večermi, pavečermici i tajnej službbe.  —
Prim. tudi Moravsko legendo (c. 5): „plura de graeco et latino trans/erentes,
in sclavonica ling.ua canonicas horas et missas in ecclesia Del puhlice st du-
erunt decantare.“  — Ravno tam, c. 6: , CgriVus et Methudius, horas canonicas
in sclavonico psallendo statuere idiomate. 1  — Ravno tam, c. 7 : „cur ausus
fuerit (Cgrillus) canonicas horas in sclavonica lingua statuere. 11  — Legenda

134

Bohem., c. 2: „. . . missas ceterasque ranonicas horas resonare sclavonica
voee in ecclesia statuendo

ie )  Žitje sv. Metoda, pogl. 15 : „ . . pbsaltgrb bo be tvkvmo i evan¬
gelije sz apostohmb i izbhrangimi službbami cbrkvbngimi sv filosofzmb pre¬
ložila pbrbveje.“

60 j Gl. spredaj „Dodatek“, št. 13 : „. . . sivejnissas in eadem scla-
vinica lingua canere, sive sacrum evangelium vel lectiones divinas
novi et veter is testamenti bene translatas et interpretatas legere a,ut
alta horarum officia oninia psallere.“  — Prim. Nestor, kron., pogl. 20:
„i preložista apostolz i jevangelije “

61 ) Nestor, kron., pogl. 20: „po semb že preložista psaltgrb i ohtoikz i
pročaja len 'gy.‘ l  — Žitje sv. Metoda, pogl. 8: ,,. . . szkazaja kznigg m jazgkz
vašt, po vbsemu cbrkvbnomu činu■ ispzlznb, i sv svjatoju mzšeju, rekzše sv
službboju, i krbštenijemb, jakože jest b fllosofz načalv Kostjantinz. u

62 ) Leg. Morav., c. 5. — Leg. Bohemica, c. 2.

C3 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 17.

M ) Rački v Tisudnici slov. apost., op. cit., str. 12.

65 ) Prim. Žitje sv. Konstant., pogl. 15.

66 ) Ginzel, Gesch d. Slawenapastel, str. 43—44. — Bily, Zgodovina
svetili apostolov slovanskih Cirila in Metoda, posl J. Majciger, str. 21.

f ‘ 7 ) Translatio, c. 8: „ His omnibus auditis, papa gloriosissimus
Nicolaus valde laetus super his quae šibi esc boe relata fuerunt red-
ditus, mandavit et ad se venire illos lit e ris apostolicis in-
vitavit.“  — Žitje sv. Metoda, pogl. 6. — Žitje sv. Konstantina, pogl. 17.

68 ) Translatio, c. 8.

fie ) Translatio s. Clement, c. 7. — Legenda Moravica, c. 6. — Manj
resnične zde se mi besede Pannonske legende (c. 5): i tnmv letomv

išbdvšemv mzvratista sja izMoravg, učenilcg naučbša.“  — Žitje sv. Konstan.
tina (pogl 15) pravi, da se je Konstantin mudil na Moravskem 41 mesecev.

,0 ) Conv. Bag. et Carant., c. 13.

”) Žitje sv. Konst., pogl. 15:,,...  prejetb že i iduštb Kocblb, knezb
panonbskgi, i vbzljublb vehmi slovemskg knigg, naučiti se inib, vbda do  .N.
(50) učenikb se inib. i veliju čbstb jemu Sbtvorb mimo provodi i. ne vbzetb že
ni otb Rastislava ni otb Kocblja ni zlata ni srebra ni inoje vesti, položivb je-
vangelbskoje slovo i hezb pište, nb tbčiju plensnikh isprošb otb oboju  .0. (9)

Sbtb OtbpUSti ih.b“.

u )  Rački (Viek i djelovanje. op. cit., str. 212) meni, da sta v Rim
grede Konstantin in Metod potovala skozi gorenjo posavsko Hrvatsko, ne pa
po starem Noriku, ter pravi, da je bila pot skozi Hrvatsko najkrajša in naj¬
varnejša. Životopisec sv. Konstantina (pogl. 16.) trdi, da sta prišla ( tudi v
Benetke. Ako bi bila potovala skozi Hrvatsko, narediti bi bila morala po
morji precej velik ovinek memo Istre, da bi bila prišla v Benetke, in taka
pot bi gotovo ne bila najkrajša. Ako bi si bila Konstantin in Metod res ta¬
krat izvolila svojo pot čez Hrvatsko in potem po morji, stopila bi bila na
suho rajše v Jakinu, ne pa v Benetkah. Bolj gotovo šla sta skozi slovenske
dežele, ležeče na južni strani Drave in spadajoče v cerkvenem oziru pod
vrhovno oblast oglejskega patrijarha, pred kterim se jima ni bilo treba bati
ničesar. Pot čez slovenske pokrajine bila je tedaj dovolj varna, ob jednem
pa tudi najkrajša, da sta prišla najprej v Benetke, potem pa v Rim. Po
mnenji J. Lavrenčiča (Novice, XXXIX, str. 177.) pričujejo nam sv. Klementu
posvečene cerkve in kapelice, nahajajoče se po slovenskih deželah, da sta Kon¬
stantin in Metod, ko sta nesla Klementove svetinje v Rim, prehodila Kranjsko
in Primorsko ter v posameznih krajih kot misijonarja oznanovala pod oglejsko
patrijarhijo spadajočim Slovencem božji nauk in pripovedovala o gorečnosti
sv. Klementa. — Ker je bil Metod trikrat v Rimu in tedaj šestkrat prehodil
pot med Rimom in Pannonijo, smemo trditi, da se je nazaj grede 1. 869.

— 135

ali pa pozneje kterikrat mudil na hrvatski zemlji in se seznanil tudi z on-
dotnim narodom.

,s ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 16.

’ 4 ) Napačne so besede Žitja sv. Metoda (pogl. 6.), kjer je rečeno, da
sta prišla solunska brata v Rim že za papeža Nikolaja in da je ta potrdil
njun nauk, položil slovenski evangelij na oltar sv. Petra ter posvetil Metoda
„na popovstvo“.  Drugi viri trdijo, da sta prišla v Rim, ko je že vladal papež
Hadrijan. Žitje sv. Konstant, pogl. 17: „i došbdišu jemu vs Bimb izide samb
apostolikb Andrijanb protivu jemu sb vssemi graždany.“  — Translatio, c. 9:
„Sed cum ante non multos dies supradictus papa Nicolaus transiisset ad Do-
minum, secundus Adrianus, qui illi in Romano pcmtificatu successerat, audiens
quod praefatus Philosophus.  . .“ — Ravno to dokazuje tudi pismo bibliote¬
karja Anastasija kralju Karolu: „. . . Constantinus Philosophus, qui Romam
suh venerabilis memoriae Adriano juniori papa veniens, s. Clementis corpus sedi
suae restituit.  . .“ (Gl. Dodatek, št. 8.)

,5 } Jaffe, Reg. pont. Rom., p. 254.

,B ) Ravno tam.

”} Translatio s. Clement., c. 9. — Vita s. Clement., c. 3 — Žitje

sv. Konstantina, pogl. 17. — Moravska leg., pogl. 6. — Dodatek, št. 8.

7S ) Žitje sv. Metoda, pogl. 6 — Nestorjeva kron., pogl. 20. — Mo¬

ravska leg, pogl. 17. — Legenda Bohemica (c. 4) pravi, da so se zato pre¬
pirali v Rimu s Konstantinom, ker je bral mašo v slovenskem jeziku.

’ 9 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 17: „prijemb že papa knigg slovenb-
skyje osveti i položi je vb crbkvi svetgje Marije, jaze naricajetb se FatanbP  —
Žitje sv. Metoda (pogl. 6.) pravi, da je papež položil slovenske knjige na
oltar sv. Petra apostola. Morebiti je bil v cerkvi sv. Marije pri Jaslicah tudi
oltar sv. Petra, na kterega je papež položil_ slovenske knjige. Životopisca bi
se ne vjemala, ako bi mislili pri besedah Žitja sv. Metoda „na oltari svja-
tago Petra apostola“  na cerkev  sv. Petra v Rimu. — Cerkev sv. Marije
pri Jaslicah (ad Praesepe, <J>axaHb = cpaTVV]), v kteri se nahajajo betle¬
hemske jasli, zove se tudi „ad Nives“, „S. Maria maggiore“ ali pa „Libe-
riana“ in je jedna izmed četirih patrijarhaiskih rimskih cerkva. V njej bil
je Hadrijan II. izbran za papeža, v njej je rad izvrševal svoje cerkvene
dolžnosti in v palači blizo nje je rad prebival. (Rački, Viek i djelovanje sv.
Cyrilla i Methoda, str. 226, op. L).

80 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 8: (papež) že  ... . ispytavzše“.  —

Prim. Ginzel, Gesch, der Slawenapostel, str 46, op. 5.

81 ) Translatio s. Clementis, c. 9: „Multis itague gratiarum actionibus
praefato Philosopho pro tanto beneficio redditis, consecraverunt ipsutn et
Jtlethodium in episcapos.  — Rački (Viek i djelovanje, str. 222.) misli
da je papež posvetil Metoda za škofa še le po Cirilovi smrti, kar pa se
jako slabo vjema z besedami, ktere ima navedena Translatio (c. 11), da je
papež dovolil Metodu odpotovati čez sedem dni po Cirilovi smrti. — Da
sta bila oba povzdignena za škofa, dokazuje med drugimi Ginzel (Geschichte
der Slawenapostel, str. 47, op. 7.). — Glej tudi Dobrowsky (Cyrill und Me-
thod, str. 70). — Napačno je, kar trdijo nekteri, med njimi tudi Jaromir
Volkov (Delo sv. Cirila i Metoda, str. 13.), da je bil Konstantin ali Ciril že
prej škof.

82 ) Translatio, c. 9( „ . . . consecraverunt . . . et ceteros eorum di-
scipulos in presbijteros et diaconos.“  — Vita s. Clementis, c. 3.

83 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 6: „« povele  (papež) jedinomu episkupu . . .
i svjati otz učeniku slovenbskz tri popy a .b. (2) anagnosta.“  — V Žitji sv.
Konstantina (pogl. 17.) čitamo, da sta vsled papeževega povelja posvetila
slovenske učence Formo  s,  ki je bil takrat škof v Porti ter pozneje postal
rimski papež, in pa Gauderich  ali Gondrik, škof v Velletru, ki jenajbrže,
prvi popisal življenje slovenskih apostolov v znani, ^Translatio s. Clementis 8
imenovani legendi.

— 136  —

M ) Vita s. Clementis, c. 2.

83 ) Ravno tam, c. 3: „ . . . oaoi vA  2{1Xo(Bevi/.<ov  ppa^a-tov t/.avrjv

7 T£toav (fveiv zal [iao cr£p.V(A) "a zij.  tujv  Sioaazaktov £[j.ap"upouv'o. “

8(i ) Rački, Viek i djelovanje, str. 227 i. d.

8 ’) Translatio, c. 10. — Leg. Moravica, c. 1. — Napačna je trditev
(gl. Žitje sv. Konstant., pogl. 18.), da je Konstantin postal menili še le v
Rimu "in pri tej priložnosti spremenil svoje ime v Ciril. Menili bil je že
prej, ko je bil še na Grškem. Prej ko ne preživel je Konstantin_ zadnje dni
svojega življenja med zidovjem kakega rimskega samostana; zato in pa ker
je spremenil svoje ime, sklepal je životopisec sv. Konstantina, da je postal
takrat menih.

88 ) Dodatek k virom, št. 1.

89 ) Žitje sv. Konstant., pogl. 17: „po senib povele papa dvema jepisku-
poma, Funmosu i Gondrihu, svetiti slovhnskijje učeniki/, i jahože svetiše se,
abije pese litungiju vs cnkvi svetago apostola Petra slovenbskt/ims jezikonib,
i vb drugyi dbm pese ve cnkvi svetgje Petronilg, i ve tretii dbnb pese vb
cnkvi svetago Andreje, i otb tudu tib velikaago učitelja vsseljenbskago Pavla
apostola cnkvi, i vbsu noštb pese, slavoslovešte slovenbskg, i na utrej pakij
litungiju nadb svetgmb grobomb jego, imuste na pomoštb Arsenija episkupa,
jedinogo sušta otb sedmi episkupb, i Anastasija biblotikara.“ —  Popolnoma
napačna je trditev Ginzel-ova (Gesch. d. Slawenapostel, str. 56 i d.) o za¬
četku slovenske službe božje, namreč, da je Metod svojevoljno  in torej
brez papeževega dovoljenja  vvedel v svoji nadškofiji slovensko službo
božjo. Ta trditev nasprotuje jasnim besedam zgodovinskih virov in se ne
strinja z Metodovim značajem. Papež Hadrijan II. piše v svojem pismu, da
nista Ciril in Metod nič protipostavnega storila. (Gl Dodatek, št. 1: „ . . hrome
kanona ne stvoriste ničbsožeA)  Kako bi bil mogel Metod kaj tacega brez pa¬
peževega dovoljenja storiti!

90 ) Diimmler, Deber die siidostlichen Marken. (Archiv f. Kunde osterr.
Geschichtsqu., 10. Bd., str. 80 i. d).

91 ) Rački, Viek i djelovanje, str. 173 i. d. — Diimmler (Archiv f.
Kunde osterr. Geschichtsqu., XIII, str. 183.).

S2 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 7.

93 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 18.

84 ) Rački, Viek i djelovanje, str. 227 i. d. — Žitje sv. Konstantina,

pogl. 18: „1 tako poči o gospodi syi .Mb. letoma, meseca Ferrara dbnb,

indikta vtorago, otb sbtvorenia že šego mira •ST03 . leto.“  (6377—5508= 869).
— Translatio, c. 10: „(Cyrillus) post guadraginta dies dormitionem accepit in
Domino seato decimo Kalendas Martias.“  — Verjetnejše so besede Žitja sv.
Konstant., da je Ciril umrl 50 dni po svojem posvečenji, kakor pa Italske
legende, ki trdi, da je bil Ciril le 40 dni škol. Oba navedena vira poročata
soglasno, da je umrl 14. februarja 869. Za škofa ni bil posvečen v torek
5. januarja 8 69., temveč v nedeljo 26. decembra 868., na dan sv. Stefana,
ker takrat vršila so se taka posvečevanja le ob nedeljah. (Prim. Rački, Viek
i djelovanje, str. 230, op. 3.).

95 ) Žitje sv. Konstant., pogl. 18. — Translatio, c. 10.

”•") Žitje sv. Konstant., pogl. 18. — Translatio, c. 11—12. — Vita s.
Clementis, c. 3. — Nekoliko manj resnično je, kar pripoveduje Moravska
legenda, pogl. 8—12.

9J ) Rački, Viek i djelovanje, str. 235.

98 ) Ann. Bertin., a. 869 (Mon. Germ. Script. I., p. 482): „cum guibus
praesenti  (869) et praeterito  (868) anno saepe cominus sui congredientes. .  .“

") Ann. Fuldens. a. 869 (Mon. Germ. Script. I. p. 381.).

10 °) Ann. Bertin., a. 869 (op. cit. p. 482): „ . . . aut nihil aut parum
utilitatis egerunt, sed damnum maximum retulerunt.“

101 ) Ann. Bertin., a. 869. (1. c. p. 4 85): „Hludouicus autem . . . pacem
sub guadam čonditione apud Winidos oltinere procuravit, ad guam confirman-
dam Jilios suos cmn marchionibus terrae ipsius direxerat “

— 137  —

‘° 2 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 8: Poszlavz že Kocelj, kz apostoliku prosi,
Methodija, bla&enago učitelja našego, da by jemu otzpustilz.“

‘" 3 ) Prim- Nestorj. Kroniko, pogl. 20: „ . . . radi byša Slovenc, jako
slgšaša veličija božija svojimi, jazykomb.“

104 ) Glej spredaj Dodatek, št. 1 — Prim. tudi Nestor. Kroniko, pogl. 20.

105 ) Dodatek, št. 1, opazka. — Prim. Translatio. c. 11: „ , , . post
septem dies jdat ei licentiam recedendi.“

106 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 8: „ . . . prijate že i Kocbte  ss veltkoju
ČbStbjll. U

I0r ) Conv. Bag. et Carant., c. 12. — Žitje sv. Metoda (pogl. 8) pravi
nam dovolj določno, da je Metod prišel iz Rima v Pannonijo. Ker je Rich-
bald zarad Metoda zapustil Pannonijo,  sklepamo tedaj lahko tudi iz
tega, da je prišel takrat Metod v Pannonijo, ne pa na Moravsko, kakor trdi
Ginzel (Gesch. d. Slawenapostel, str. 57.).

108 ) Kres, I, str. 346.

109 ) Rački (Vlek i djelovanje, str. 259), Diimmler (Arcliiv f. Kunde
osterr. Gesch., XIII, str. 184), Volkov (Delo sv. Cirila i Metoda, str. 19) in
nekteri drugi mislijo, da je šel Metod še le 1. 870. v drugič v Rim, čemur
pa ne morem pritrditi, ker že v prvi polovici navedenega leta vtaknili so
ga bavarski škofje v ječo ter ga imeli tri leta zaprtega.

“°) Žitje sv. Metoda, pogl. 8: „ . . . i pakg poszla  (Kocel) i kz apo¬
stoliku i  .K. muzi,, čbstbng čadi , da i emu srjatitb na episkupbstvo vz Panonii
na stolz svjatago Anbdronika, apostola otz .o., ježe i bystb.“

'“) Izmed mnogih dokazov, ki pričujejo, da je bil Metod nadškof,
navesti hočem le važneje. Papež Ivan VIII. pisal je 14. junija 879. knezu
Svetopolku: „Methodius vester avchiepiscopus ab antecessore nostro

A.driano scilicet papa ordinatus.“  (Gl. Dodatek, št 11.) — V pismu istega
papeža do freisinškega škofa Annona stoji: „Methodium archiepiscopum,
legatione apostolice sedis ad gentes fungentem.“  (Gl. Dodatek, št. 4.) — Žitje
sv. Konstantina, pogl. 10: v  ... . učitelb našo, arJ,hijepixkwp 1 b Me-
thodije.“

Da se je Metodova nadškofija razprostirala čez Moravsko,  doka¬
zuje prej imenovani papež v pismu do Svetopolka z besedami: „Methodio

reverentissimo arehiepiscopo sunete ecclesie ]Jlaraliensis.“

(Gl. Dodatek, št. 13.) —

Tudi čez Pannonijo  razprostirala seje  Metodova nadškofija, kar
pričuje pismo papeža Ivana VIII., ki je pisal: „Beverentissimo Methodio
arehiepiseupo Vannoniensis ecclesiueA  (Gl. Dodatek, št. 10.)
—■ Žitje sv. Metoda, pogl. 8: „ ... da i emu sejatiU, na episkupbstvo vz
M I ununii. a  — Žitje sv. Konstantina, pogl. 19. (Šafarik, Pamatky, op. cit.,
str. 25.): „Potomz že esveštše  (papež Hadrijan) prečestnago i bogonosnago Me¬
thodija na archiepiskopstvo, . . . voPanoniji."  — Nestor. Kronika,
pogl. 20: „ . . . postavi Methodija episkupa vz JPanonii.“  Vita s. Clementis,
c. 2: jMsfMSio;, o c -rijv Hav6vwv h cap^jav iv.6a\j.r t avj  ap^t£jtfaxo7tos Mopapou -|-£vo[j.s-
vos.“ —• Ravno tam, c. 3: „t'ov  p^-av MslMSiov . . . im<j-/.07tov Mopajlov T7ja Ila-
vovia? (papež) -/sipoTovsl“ itd.

,12 ) Vita Gebehardi, a. 1060 (Mon. Germ. Script., XI, p. 25): „Hic pri-
mus decimas constrinxit reddere iustas Sclavorum gentem suh se reetore ma-
nentem.“  — Prim. Kres, I. (1881), str. 346.

Ils ) Diimmler (Archiv f. Kunde osterr. Geschichtsqu., XIII, str. 185
i. d.). — Rački, Viek i djelovanje, str. 259.

,u )  Rački, Viek i djelovanje, str. 260 in 298. — Papež Ivan VIII.
spodbujal je srbsko-slovenskega kneza Montimira, da bi se ravnal po zgledu
svojih prednikov, povrnil se zopet k pannonski škofiji in se podvrgel vrhov¬
nemu oskrbništvu onega škofa, kterega je tam postavil rimski papež. („Jo-
annes episcopus Montemero duci Sclauinicae. Admonamus te, ut progenitorum
tuorum secutus morem, guantum potes, ad pannoniensium reverti studeas dioe-

10

— 138  —

cesim. Et quia iam Mic, Deo gratias , a sede beati Petri apostoli episcopus
ordinatus est, ad ipshis pastoralem recurras sollicitudinem.“)  Monumenta spect.
hist. Slav. merid., vol. VII, p. 367. nr. 183.

us ) Ta dežela ni bila do Metodove dobe pod nobenim škofom, tedaj
tudi ne pod pasovskimi. Prim. Diimmler (Archiv f Kunde osterr. Geschichtsqu.,
XIII, str. 188).

116 ) Dolenja Pannonija med Dravo in Savo spadala je od 6. stoletja
naprej izprva pod solinsko (Salona), pozneje pa pod spletsko cerkev. (Rački,
Viek i djelovanje, str. 51 in ‘260).

u? ) Diimmler (Archiv f. Kunde osterr. Gesch., XIII, str. 188.).

1I8 ) Iz besed „tandem (Methodius) fugatus a harentanis partibus intravit
Moraviam ibigue quiescit“,  nahajajočih se v Excerptu,- kterega je nekdo na¬
pravil iz spisa „De conversione Bagoar. et Carantanorum 2 , ne smemo skle¬
pati, da je Metod deloval kot nadškof tudi po Koroškem ter bil potem od
tod pregnan. Misliti imamo tu na Pannonijo, ktero je Metod zapustil, ko je
šel na Moravsko.

n«) p r i m , Archiv f. Kunde osterr. Gesch., XIII, str. 188.

,2 °) Diimmler (Archiv f. Kunde osterr. Gesch., XIII, str. 188—189.). —
Rački, Viek i djelovanje, str. 262—263. •— Znano je, da so oskrbovali cer¬
kvene zadeve po Koroškem v 9. stoletji tudi pokrajinski škofje (episcopi
regionarii).

m ) Ginzel (Gesch. d. Slawenapostel, str. 67) misli, da se je Metod
napotil iz Rima naravnost na Moravsko in da je prišel le po smrti Rasti-
slavovi v Pannonijo, kar pa je neresnično. — Ta in še nektere druge Gin-
zelove napake, ktere se nahajajo v njegovi knjigi, izvirajo od tod, ker se
je premalo oziral na staroslovenske spomenike ali pa jih še poznal ni, in
vendar je v njih mnogo pojasnil, kterib bi zastonj iskal v latinskih in grš¬
kih virih.

122 ) Conv. Bag. et Carant., c. 11: „A tempore igitur qno dato et prae-
cepto domni Karoli imperatoris orientalis Pannoniae pupulus a Juvavensibus
regi coepit praesulibus usque in praesens tempus simt anni 75, quod nullus
episcopus alicubi veniens potestatem habuit ecclesiasticam in illo confinio nisi
Salzburgenses rectores.“

las ) Ravno tam, c. 12: „ . . . usque dum quidam Graecus Methodius
nomine noviter inventis Sclavinis litteris linguam Latinam doctrinamgue Ro¬
manam atque litteras auctorales Latinas philosophice superducens vilescere fecit
cuncto populo ex parte missas et evangelia ecclesiasticumgue officium illorum
qui hoe. Jatine celebraverunt.

124 ) Gl. Dodatek, št. 6.

125 ) Gl. Dodatek, št. 2.

12B ) Ann. Fuld. a. 870 (Mon. Germ. Script., I, p. 383;.

m ) Ann. Fuld. a. 874.

> 28 ) Iz papeževih pisem zamore se dokazati, da so bavarski škofje
zaprli Metoda že v prvi polovici 1. 870. Papež Ivan VIII. pisal je pred 14.
majem 1. 873. svojemu legatu, jakinskemu škofu Pavlu, da naj ukaže sol-
nograškemu nadškofu Adalvinu in pasovskemu škofu Hermanrichu izpustiti
Metoda, ki trpi že tri leta pred njuno silo („qui per tres vim pertulit an-
nos“)  in kterega imata že tri leta zaprtega („a sacro ministerio separantes
et a sede trihus annis pellentes.“)  Gl. Dodatek k virom, št. 2. — Metod
je tedaj prišel v roke bavarskim škofom že v začetku 1. 870.

I2 °) Papež Ivan VIII. pravi v svojem pismu do škofa Hermanricha:

„ . . . fratrem et coepiscopum nostrum Meihodium ... in episcoporum consi-
lium tractum.“  (Dodatek k virom, št. 5.) in v pismu do škofa Annona:

,. . . . fratrem tuum Methodium archiepiscopum . . . tf/rannice magis quam
canonice tractans.“  (Dodatek, št. 4.)

|8 °) Gl. pismo papeža Ivana VIII. do Annona: „Usurpasti enim tibi
vices apostolice sedis et quasi patriarcha de archiepiscopo tihi iudicium vindi-
casti.“  (Dodatek, št. 4.)

— 139  —

1SI ) Žitje sv. Metoda, pogl. 9: „ . . . jako na našej oblasti učiši.“

m ) Žitje sv. Metoda, pogl. 9.

133 ) Papež lTan VIII. pisal je škofu Annonu: „Quin etiam petente illo
(Methodio), sacris canonibus edocentibus, ipsius sancte (Romane) sedis iudicium
concedi mirnim permisisti.“  (Gl. Dodatek k Tirom, št. 4.)

134 ) Glej pismo papeža Irana VIII. do škofa Hermanricha, kteremu je

pisal et adeo in insaniam veniens, ut in episcoporum consilium trac-

tum (Methodium) equino flagello percuteres, nisi prohiberetur ab aliis.“  (Do¬
datek, št. 5.).

135 ) Žitje st.  Metoda, pogl. 9.

is6) y pj smu  papeža Irana VIII do jakinskega škofa PaTla stoje na¬
slednje besede : „Vos  (škofa AdalTin in Hermanrich) sine canonica sententia
dampnastis episcopum ab apostolica sede missum carceri mancipantes et cola-
phis affligentes et a sacro ministerio separahtes et a sede tribus annis pellen-
tes.“  (Dodatek, št. 2.) — V pismu istega papeža do škofa Hermanricha či-
tamo : „ . . . fratrem et coepiscoputn nostrmn Methodium carceralibus penis,
afjiciens et suh divo diutius acerrima hiemis et nimborum immanitate castigans
atque ab ecclesiae šibi commisse regimine subtrahens.“  (Dodatek, št. 5.) — Ži-
Totopisec st. Metoda (pogl. 9.) praTi, da je bil Metod le dTe leti  in  pol
na Srabskem zaprt („a onogo  [Metoda] zaszlavzše vn Szvabij doržaša poln
tretoja leta“),  Tendar tu nam je slediti besedam papežeTega pisma, ki so
bolj verjetne, kot legenda.

13, l Dodatek k Tirom, št 3: „ ■ ■ ■ dignum est, ut tu, qui fui.eti
eiu.r (Metliodii) auctor deiecetionis, sis officii commissi causa recep-
tionis.“

ISS ) Kres, I. str. 348.

139 ) Ginzel, ki je premalo cenil Trednost starosloTenskih legend, ni
hotel Terjeti (gl. Gesch. d. Slawenapostel, str. 56 in drugod), da so nemški
škofje imeli Metoda t tem času tri leta zaprtega.

uoj y pismu papeža Irana VIII.. do jakinskega škofa PaTla čitamo
naslednje besede: „ . . . apostolicam sedem per ipsum triennium plurimis
missis et epistolis proclamantes  (namreč AdalTin in Hermanrich)." [Dodatek,
št. 2.] —• V pismu papeža Irana VIII. do freisinškega škofa Annona pa
stoji: „ . . . istius fratris et coepiscopi (Metliodii), quin potius et missi nostri,
de quo nobis maiore cura debebatur, mncula el insecutiones non solum ut fidelis
minime nunciasti.“  (Dodatek, št. 4.)

141 ) V pismu papeža Irana VIII. do škofa Annona nahajajo se besede:
„ . . . sed Rome, (cum) super eo interogareris la nostris, te illum nosse men-
tiendo negasti.“  (Dodatek, št. 4.)

142 ) Jaffe, Regesta pont. Rom., p. 260.

143 ) Rarno tam, p. 261.

,44 ) Papež Iran VIII. praTi t  STojem pismu do jakinskega škofa:

„ . . . non ad iudicium super diocesim (Pannonicam) destinatus sum subeun-
dum. . . . Porro si Aluinus  (AdalTin) cum Hermerico  (Hermanrich) iudicium
cum episcopo nostro Methodio inire voluerit, dic ad eos: . .  . Non estis ad iu¬
dicium convenire dignati, quod profecto semper subterfugere curastis et nune
sine sede apostolica iudicium vos querere simulastis.“  (Gl. Dodatek k Tirom
št. 2.)

Ilž ) Gl. Dodatek, št. 4.

116 ) RaTno tam, št. 5.

147 ) Dodatek k Tirom, št. 3.

,4 “) RaTno tam, št. 6.

,49 ) Dodatek k Tirom št. 2.

,5 °) Dodatek k Tirom št. 2.

151 ) Prim. tudi Žitje st.  Metoda, pogl. 10: „Doide kr, apostolilcu, i
uvedevn posvla kljatvu na nja, da ne pojuto mzša, reknše služobg, vosi koro-
Ijevi episkupi, do node i dorožato. i tako i pustiša.“

152 ) To smemo sklepati iz stavka, ki se nahaja v papeževem pismu
do škofa Annona: „De guibus omnibus, nisi adeo fuerit eiusdem venerandi
episcopi conditio sana effecta, ut ipse possit omnem suam oblivioni propter
deum iniuriam tradere.“

153 ) Auctarium Garstense (Mon. Germ. Script., IX, 565). — Necrolo-
gium Salisb. (Monum. Boica, XIV, 365).

154 1  Ann. Alaman., a. 874 (Mon. Germ. Script., I, 53).

15») Prim. Meichelbeck, Histor. Frising., I/I, 136.

I8C ) Žitje sv. Metoda, pogl. 10 : ^ ... m oni ne izbgša svjatago pe-
trova suda, A. bo oto nihz episkupi umtroša. 11

157 ) Dodatek k virom, št. 2, e.

158 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 10: „ . . . reTezše  (bavarski škofje) Koctlu:
ašte šego imasi u sebe, ne izbudeši nasn dobre.“

m )  Dodatek k virom, št 7.

l8 °) Diimmler (Die siidostl. Marken, op. cit., str. 42.) in Rački (Viek
i djelovanje, str. 296.) pravita, da je Kocel umrl 1. 873 ali pa v začetku
874. Meni se zadnja letnica zdi bolj prava, kajti pomisliti je treba, da je
bil Metod do spomladi 1. 873. v ječi, potem je šel s škofom Pavlom k Sve-
topolku na Moravsko in odtod h Kocelu, pri kterem je ostal dalj časa. H
Kocelu poslali so bavarski škofje svoje poslance ter zahtevali od njega, da
bi pregnal Metoda iz svoje pokrajine. — Trditev, da je Kocela smrt dohitela
še le 1. 877. ali pa 878., je napačna. (Glej str. 128, op. 24.)

I81 ) Ann. Fuld. a. 874.

le2 ) Dudlebska grofija bila je na severni strani Drave ob sedanji šta-
jersko-ogerski meji.

183 ) Auctar. Garstense, a. 874: „Dietmarus archiepiscopus ecclesiam ad
Bettoive, Gozvini eomitis consecravit.“  — Annal. s. Rudberti Salisb.

IB4 ) Dodatek k virom, št. 9.

,65 ) Ginzel (Gesch. d. Slawenapostel, str. 61) trdi, da je papež že
1. 873. po jakinskem škofu Pavlu Metodu prepovedal opravljati božjo službo
v slovenskem jeziku; Dobrowsky (Mahrische Legende, str. 59.) in Diimmler
(Archiv f. Kunde osterr. Gesch., XIII, str. 193, op. 7.) pa mislita, da se je
to zgodilo še le 1. 878 , ko je škof Pavel, potujoč kot papežev poslanec v
Carigrad, prinesel Metodu dotično papeževo prepoved. Ginzelu zdi se never¬
jetno, da bi bili Metodovi nasprotniki čakali do 1. 878. in ga še le takrat
tožili zarad slovenske službe božje. — Meni se zdi to prav naravno. Meto¬
dovi sovražniki so dobro vedeli, da mu je papež Hadrijan II. dovolil brati
mašo v slovenskem jeziku Gotovo se torej niso nadejali, da bo hotel Ivan
VIII. kaj tacega prepovedati, kar je dovolil njegov prednik. Tudi jim ni
bilo veliko na tem ležeče, v kterem jeziku mašuje Metod, kajti prizadevali
so si v prvi vrsti, da bi zopet dobili na kaki način Pannonijo v svojo oblast.
Ako bi bili pri papeži 1. 873. dosegli svoj namen in imenovano deželo ze¬
dinili s solnograško nadškofijo, bil bi Metod gotovo primoran umakniti se
iz Pannonije. Ko pa so videli, da je ni mogoče kar naravnost dobiti, a na
drugi strani med tem časom zvedeli, da je papež Ivan VIII. drugih misli
glede slovenske službe božje, kakor pa je bil njegov prednik Hadrijan II.,
hoteli so še jedenkrat poskusiti svojo srečo na ta način, da so ga 1. 878.
tožili zarad slovenske službe božje. — Papež Ivan VIII. ni 1. 873 prepo¬
vedal Metodu maševati v slovenskem jeziku; to nam indirektno dokazujejo
njegova pisma, ktera je istega leta poslal raznim osebam. Papeževo pismo
do jakinskega škofa Pavla ne omenja kar nič dotične prepovedi, pač pa pri¬
čujejo nekteri stavki ravno nasprotno, tako n. pr. stavek, v kterem Ivan
VIII. zahteva, da je treba Metodu povrniti njegovo škofovsko oblast („eum
reinvestiri convenit ministerio episcopi“),  in v kterem Adalvinu in Herman-
richu naslednje očita: „Vos sine canonica sententia dampnastis episcopum ab
apostolica sede missum  ... a sacro ministerio separantes“  in pa „vos eundem
venerabilem virum a ministerio sacro cessare coegistis.“  — Ginzel (str. 62.)

141

pravi, da je Metod tudi v prihodnje, t. j. od leta 873. naprej pri vseh cer¬
kvenih opravilih rabil slovenski jezik. Meni zdi se popolnoma neverjetno,
da bi Metod storil kaj tacega, kar bi mu bil papež odločno prepovedal.
Ginzel torej dolži Metoda nepokorščine proti rimski stolici, a na drugem
mestu (str. 41, op. 8.) pa pravi, da sta se Ciril in Metod strogo ravnala po
cerkvenih postavah in da nista nič prepovedanega storila (,,contra canonum
nihil fecerunt“). Iz tega protislovja lahko sklepamo, da je Ginzelova letnica
napačna. — Nazadnje hočem opozoriti še na neko (morebiti tiskarsko?) na¬
pako, ki na videz podpira Ginzelovo trditev in ki se nahaja v njegovi knjigi.
(2. Ausgabe, Wien, 1861, str. 61, št. 28: ,,Der vom Papste selbst angege-
bene Inhalt seines Briefes vom J. 873 lehrt, dass die deutschen Bischofe . . .-‘)
— Namesto letnice 873 imelo bi tu stati 879.

166 ) Dotično pismo se je zgubilo, pač pa nam je vsebina znana iz ne¬
kega drugega pisma istega papeža od 14. junija 879., v kterem se nahaja
stavek: „Unde iam litteris nostris, per Paulum episcnpmn Anconitanum tipi
direetis prohibuimus, ne in ea lingua sacra missarum solempnia celebrares,
sed vel in latina, vel greca lingua, sicut ecclesia Dei toto terrarum orbe dif-
fusa, et in omnibus gentibus dilatata cantat; praedicare vero, aut sermoneni
in populo facere tibi licet. .  . “  (Gl. Dodatek k virom, št. 10.)

“'D Dodatek k virom, št. 10: „ . . . quod non ea, quae sancta Ro¬
mana ecclesia ab ipso apostolorum principi didicit, et cottidie praedicat, tu
docendo doceas, et ipsum populum in errorem mittas.“

168 ) Dodatek k virom. št. 11: Quia vero audivimus , quia Methodius
vester archiepiscopus ab antecessore nostro Adriano scilicet papa o dinatus,
vobisque directus, aliter doceat, quam coram sedem apostolica se credere et
verbis et litteris professus est, valde miramur

169 ) Dodatek, št. 10: „Audivimus et iam, quod missas cantes in bar¬
bara, hoc est in sclavina lingua. TJnde iam litteris nostris, per Paulum epi-
scopum Anconitanum tibi direetis proliibuimus, ne in ea lingua sacra missarum
solempnia celebrares. 11  — Iz teh besed je razvidno, da so se Metodovi sovraž¬
niki dvakrat pritožili pri papeži zarad slovenske službe božje, jedenkrat
1. 879., jedenkrat pa že prej.

”°) Bolgarska legenda pripoveduje, da se je Svetopolk obnašal proti
Metodu kakor proti kakemu sovražniku

m ) Leg. Morav., c. 10: „ . . . doctrinam viri Dei vanam fore asse-
rebant. . .“

1I2 ) Dodatek k virom, št. 11.
ns ) Ravno tam, št. 10.
lu )  Dodatek k virom, št. 11.

,,s ) Ravno tam, št. 13.

1,e ) Ravno tam, št. 13: „ . . • coram positis fratribus vestris episcopis “
m ) Dodatek k virom, št. 12.

ns) p r jm. Rački, Viek i djelovanje, str. 330 i. d. — Ginzel, Gesch.
der Slawenapostel, str. 72.

,I9 ) Dodatek k virom, št 13: ,,Nos autem illum in omnibus ecclesia-
sticis doctrinis et utilitatibus orthodorum et proficuum esse reperientes.“

18 °) Dodatek k virom, št. 13.

ISI ) Ravno tam.

182 ) Ginzel, Gesch. d. Slawenapostel, str. 77, op. 5.

183 ) Dodatek k virom, št. 13.

184 ) Ravno tam.

185 ) Dodatek k virom, št. 13.

186 ) Nikakor ne morem pritrditi Ginzelu (op. cit., str. 79), ki trdi, da
je Dolenja Pannonija postala po smrti Kocelovi Metodu popolnoma nepri¬
stopna. Da temu ni tako, smemo sklepati iz pisma papeža Ivana VIII. ki
priporoča Metoda, pannonskega vladiko, kralju Karlmanu. (Dodatek, št. 9.)
Neverjetno je, da bi bil ta vkljub papeževim besedam Metoda izgnal iz Pan-

— 142  —

nonije. — Ravno tako napačna zdi se mi Ginzelova trditev (op. cit.), da je
Wichingova škofija obsegala razven Nitranskega tudi Pannonijo. Viri o tem
ničesar ne vedo. Ako bi bil AViching res oskrboval cerkvene zadeve tudi po
Pannoniji, obsegala bi njegova škofija nekako polovico Metodove nadškofije,
kar pa je neverjetno, ker potem bi ne bilo mogoče ustanoviti še dveh ali
pa treh novih škofij v pannonsko-moravski nadškofiji.

‘ 8l ) Prim. Lavrenčič v Novicah. XXXIX, str. 133.

188 ) Dodatek k virom, št. 13. — Nasprotniki slovenske službe božje so
trdili, da se sme maševati le v hebrejskem, grškem in pa latinskem jeziku,
v kterih je Poncij Pilat dal napraviti napis na Kristusovem križi. (Žitje sv.
Metoda, pogl. 6. — Kronika Nestorjeva, pogl. 20.) Metodu ni bilo težko za¬
vreči njih mnenja in jim dokazati, da se opravlja služba božja v nekterih
vzhodnih deželah tudi v drugih jezikih, n. pr. v armenskem. Pilat napravil
je zato hebrejski, grški in latinski napis, ker so bili ti jeziki takrat v Jeru-
salemu naj bolj v rabi.

189 ) Dodatek k virom, št. 13.

19 °) Ravno tam.

< 91 ) Dodatek k virom, št. 14: „. nostrisque apostolicis litteris glo-

rioso principi Sfentopulcho, quas ei asseris fuisse delatas.“

19ž ) Ravno tam: „ et neque alie littere nostre ad eum directe
sunt.“  — Iz teh besed zamoremo sklepati, da Svetopolk ni dobil samo jed-
nega pisma iz Metodove roke, temveč še neko drugo. — Gl. Žitje sv. Metoda,
pogl. 12: . . nama jestb papeži vlastb dalz, a šego velitb vznz izgznati i uče-

nije jego. Szbbravzše že vbsja ljudi moravbskgja veljahu pročisti predz nimi epi-
stoliju, da byša slgšali izgznanije jego.“

193 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 12.: „ . . . . ljudije že, jakože jestb obgčaj če-
lovekomz, vbsi pečalovahu sja i žaljaahu si, lišajemi pastgrja takogo i učitelja,
razve slabgihz, jaze hstb dvizaše.“

1 94 ) p rim . Dodatek k virom, št. 14: „ . . . . auditis per tuas litteras
variis casibus vel event*bus tuis.“

195 ) Namreč pismo od meseca junija 1. 880. Gl. dodatek, št. 13.

19B ) Dodatek k virom, št. 14.

19J ) Regesta pont. Rom., ed. Jaffe, p. 292.

198 ) Dodatek k virom, št. 15: „Anathema vero  ....  qui indixit.“

'") Pogl. 7.

20 °) Kopitar, Glagol. Cloz., p. LXXI. — Ginzel, Gesch. d. Slawenap.,
str. 89.

201 ) Cosmae Prag. Chron. Bohem. (Scriptores rer. Bohem., Tom. I., p.
23 et 35). — Leg. Moravica, c. 14.

202 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 15. — Rački, Književan rad sv. Cirila i
Methoda (Tisučnica slovjenskih apostolah, Zagreb, 1863, str. 13—16). — Kratka
bolgarska legenda (Dobrowsky, Mahrische Legende, str. 122.)

20s ) Žitje sv. Metoda, pogl. 15.

204 ) Ravno tam, pogl. 17. — Vita s. Clementis, c. 6: „ropšra3oc, o? r.A
ip)j.zr. ! .<r/.o-o',  Mopa(3ou ~ao’ auvou too  'Afiou ra teksuTala yv<5vio; avazsajpu/.to."

205 J Žitje sv. Metoda, pogl. 17. — Vita s. Clementis, c. 6 : „M£Ao3io;

tC>  ap/ovt: zpoazs vrjv otxeiav zu.vjvtp  p.eva vpet;- laopAirjv r)p.epac.“

20B ) Žitje sv. Metoda, pogl. 17. — Metod ni umrl v Rimu, kakor so
nekteri pisatelji trdili, temveč na Moravskem. (GL Ginzel, op. cit., str. 90,
op. 3.) — Glede dneva in leta njegove smrti glej Žitje sv. Metoda, pogl. 17:
„no■ rukahz ijereiskahz poči vz  .Z. don 5  mesjaca aprilja, vz.  .p, indiktz, vz.
.S. i  .T. i  .'i. i  .r. leto otz tvari vesego mira.“  — Metod je tedaj umrl v letu
6393 po stvarjenji sveta, t. j. 1. 885. po Kristusu. (6393—5508=885). Tretja in-
dikcija bila je 1. 885. V tem letu bila je velika noč dne 11. aprila, cvetna
nedelja torej 4. aprila. Tri dni pozneje (inklusivno s 4. aprilom), namreč
6. aprila umrl je Metod.

207 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 17. —. Tu omenjena cerkev bila je brez

— 143  —

dvoma na Velehradu na Moravskem. Ker ste nam pa znani dve mesti tega
imena, nastane vprašanje, ktero izmed nju bilo je glavno mesto stare mo¬
ravske države in kje je bilo pokopališče Metodovo. Češki učenjak Brandl
(Prim Parlamentar, VI, št. 2) je dokazal, da je stal nekdanji Velehrad poleg
Morave. Jeden del mesta, grad, gorodište ali hradište,  bil je sezidan
na majhenem otoku reke Morave. Leta 1670. spremenil se je prejšnji otok
v polotok in nekdanji grad ali hradište se je razširil v mesto, ktero se sedaj
imenuje Uhersko Hradište (Ogersko Gradišče), Drugi del, ki je bil res mesto
v pravem pomenu besede, stal je na desnem bregu reke Morave in bil od
Hradišta oddaljen le jeden četrt ure. Sedaj je tam Staro Mesto, ktero pa se
je še v 13. in 14. stoletji imenovalo Stari Velehrad, kar nam dokazujejo
listine iz tistih časov. V tem Velehradu bila je glavna Metodova cerkev in
tu je bil sedež moravskih knezov. Razven tega Velehrada, ki se pa danes,
kakor rečeno, imenuje Staro Mesto, nahaja se od tu jedno uro hoda proti
zahodu še jeden Velehrad, ki pa za nas ni tolike važnosti, kot pi vi. — Ko¬
pitar (Glag. Cloz. LXXII.) misli, da je Metod morebiti v Blatogradu ali pa
v Mariboru umrl kar pa je popolnoma neverjetno.

208 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 17.

20!l ) Vita s. Clementis, c. 7: Seute, eijiovtec, TopauSov zaTaouvasEuato-

|J.cV TE y.at £VSŽpEUTOjp.£V ....  ‘/Ot El £?jV OUTOC EodtčlT), ava[hG») av Tjpttv 6 MstMSlOS.

21 °) Jaffe, Reg. pont. Rom., p. 292—294.

2U ) Dodatek k virom, št. 16.

” 12 ) Dodatek k virom, št. 15: „Contumaces autem et inobedimtes, con-
tencioni et scandalo insistentes, post primam et secundam admonicionem si se
minime correxerit, quasi zizaniorum seminatores ab aecclesie gremio abici san-
cimus, et nema ovis morvida totum gregem contaminet nostro vigore refrenari
et a vestris finibus procul excludi precipimus.“

• 218 ) Pismo kakor tudi instrukcije papeža Štefana VI. bile so spisane
po njegovi izvolitvi in pred izgnanjem slovanskili duhovnikov z Moravskega,
tedaj prej ko ne v zadnjih treh mesecih 1. 885. (Prim. Dodatek virom, št. 15, op.)

214 ) Dodatek k virom, št. 16: „Missas et sacratissima illa ministeria,
que Sclavorum lingua idem Methodius celebrare presumpsit, guamvis decessoris
sui temporibus, domni videlicet Johannis sanctissimi pape, iuraverit, se ea idte-
rius non presumere, apostolica auctoritate, ne aliguo modo presumatur, penitus
interdicit.“

215 ) Ravno tam: „Successorem, quem Methodius sibimet contra omniurn
sanctorum patrum statuta constituere presumpsit, ne ministret, nostra apostolica
auctoritate interdicite, doneč suarn nobis presentiam exhibeat, et causam suam
viva voce exponat.“

216 ) Prim. Dodatek k virom, št. 13.

2 ”) Dr. Krek v Kresu, I, str. 353.

2IS ) Dodatek k virom, št. 13: „ut . . . praefatus archiepiscopus vester
(Methodius), iuxta decretum apostolicuni , per alia loca, in guibus episcopi ho-
norifice debent et possunt exsistere, postmodum valeat ordinare

2 ‘ 9 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 17.

22 °) V osmem letu po dohodu Metodovih učencev na Bolgarsko začel
je v tej deželi vladati Simeon, ki je postavil Klementa za škofa. Znano pa
je, da je 1. 892. vladal še njegov prednik Vladimir, a 1. 893. omenja se že
Simeon. Ako od zadnjega leta računamo za sedem let nazaj, pridemo do
letnice 886. (Diimmler, Archiv f. Kunde osterr. Geschtcht,squ., XIII, 199.)

22 ‘) Vita s. Clementis, c. 11 et squ.

22 2 ) Ravno tam, c. 2.

22S ) Prim. Rački, Viek i djelovanje, str. 371.

224 ) Monumenta Boica, XI, 436.

225 ) Ann. Fuld., a 899: „Wichingus, Alamannus gnidam, contra insti¬
tuta patrum, prius Maravensis ab apostolico destinatus episcopus, rege conce-
dente (Engilmaro) successit. Sed non multo post a Deotmaro archiepiscopo, cae-

terisque suffraganeis suis contra voluntatem regis canonicali iudicio abiectus,
ac liihharius ad eandem sedem ordinatus est.“

22(i ) Ann. Fuld, a. 894.

227 ) Ravno tam

22s ) Dodatek k virom, št. 17.

22(l ) Prim. Ginzel, op. cit., str. 98.

231 ) Jaffe, Reg. pont. Rom., p. 304, 305.

2sl ) Dodatek k virom, št. 17. — Ginzel (str. 99, op. 10) misli, da je
dobil novoposvečeni nadškof samo Moravsko, ne pa Pannonije, ker je bila
vsa opustošena. A zdi se mi verjetneje, kar trdi Rački (Yiek, str. 391), da
je smatrala rimska stolica Pannonijo za bistven del imenovane nadškofije in
jo torej, akoravno je bila opustošena, jemala v poštev.

232 ) Dodatek k virom, št. 17: „ . . . . sive velint, sive nolint, regno
nostro subacti erunt.“  Te besede pač dovolj opisujejo takratne nemške škofe,
razširjevalce vojske, tlake in robstva, ne pa miru, vere in ljubezni.

2ss ) Ann. Fuld. a. 894: „ Ungari  ....  totam Pannoniam usgue ad in¬
ternicionem deleverunt.“

234 ) Ann. Fuld. a. 900: „Avari, qui dicuntur Ungari  ....  Pannoniam
ex maxima parte devastantes."

235 ) Dne 24. junija 1. 899. potolkli so Madjari vercellskega škofa Liut-
warda, 29. junija bojevali so se z Benečani in 24. septembra premagali so
kralja Berengarja poleg Brente. (Diimmler, Siidostl. Marken, Archiv, op.
cit. X, 63.)

23B ) Ann. Fuld a. 899: „Dein non post multum temporis Baioarii ter-
minos Maravorum confidenter iterato intrantes, et guaecumgue poterant diri-
piendo populati sunt.“

237 ) Ann. Fuld. a. 900: „Baioarii per Boemaniam, ipsis secum assum-
ptis, regnum Maravorum, cuncta incendio per tres ehihnnndas devastan¬
tes, inrupernnt; tandem cum omni prosperitate domum reversi sunt.“

23s ) Prim. Dodatek k virom, št. 17.

236 ) Dodatek k virom, št. 18: „Quodsi vestra admonitio illos noti cor-
rexerit, velint, nnlint, Francorum principilms colla vnhmit-
tent.“  — Nadškof Hatton imel je, kakor vidimo, iste nazore, kakor bavar¬
ski škofje, ki pišejo : „ . . . sive velint sive nolint, regno nostro subacti emnt.“

24 °) Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 305, 306.

241 ) Ann. Fuld. a 900. (Mon. Germ. Script., I, p. 415.)

2l2 ) Ravno tam.

24S ) Ann. Fuld. a. 901.

244 ) Ravno tam: „Interdum vero Ungari australem partem regni illorum
Caruntanum devastando invaserunt .“

245 ) Nestor. Kronika, pogl. 20: „(Ciril in Metod) načasta sestavljati
pismena azzbukovsnaja slorentfkg."  — Menih Hraber (Šafarik, Pamatky
drevniho pisemnictvi Jihoslovanuv): „ Se že šoto pismena slovenTtskaa . . .

24,i ) Menih Hraber (op. cit.): „Prežde ubo Siovene neimeho knigz.“

24 7 ) Menih Hraber: „ . . . rimeskami i grzčislcgmi pismeng ngždaaho
s<3 pisati slovenoskg reče bezv ustroenia.“

243 ) Nestor. Kron., pogl 20: „. . . razumivi ,jasyku slove nhsku.“

242 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 15: „. . . preloži  (Metod) m bzrze vzsja
knigg ispnlno, razve makabej, otv gnčoska jazgka m sloventskz."  — Ne¬
stor. Kron., pogl. 20: „(Metod) preloži vesja knigy ispolno otz grečoska ja¬
zgka m stoven*skz.“

25 °) Žitje sv. Metoda, pogl. 5: „. . . da tu javi bogz, filosofu slovenh-
sky kni(jy.“  — Menih Hraber (op. cit.): „Česomu že šoto slovem>sky
knigy ?“

2S1 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 6: „. . . gužahu slo t čiiSfiij/« knigg.“

— Nestor. Kron., pogl. 20: „necii že naiaša Puliti slovenbskgja knigy.“

— Ravno tam: . . iže npustjuto na knigg sloven^skgja.  .

- 145  —

23! ( Nestor. Kron., pogl. 20: . . da ašte kuto kulitb slovčmsknju

grama,tu. da hudetb otzlučenz otz cerkzve, donbde sja ispravitb."

25S ) Žitje sv.^Konstant., pogl. 15: „Kocblb, knezb panonbskgi, i vez-
Ijubh vehmi slo ten bsky knigy, naučiti se imb, veda. .

2o4 ) Žitje sv. Konstant., pogl 17: »prijemi, že papa knigy slove-

nbskyie osveti i položi je vb črtke i sveti/je Marije, jaze naricajetb se Fatam.“

233 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 6: . . položb slnvemskoje evan¬

gelije najoltari svjatago Petra apostola.“

2M ) Žitje st.  Metoda, pogl. 8: , . da na^mzši pbrveje čbtutb apo¬

stola i evangelije rimtskg, tace sloven tskg.“  — Žitje sv. Konst, pogl. 17:

. . . abije pese litungiju vb cnkvi svetago apostola Petra sloventskg-
i m h jezykomf>. “

23 ’) Žitje sv. Konstant., pogl. 17: . . slavoslovešte slovetitskt/.“

238 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 17: „. ... i službbu cbrkvtnuju latinbskg

i grtčbskg i sloventskg sztrebiša.“

23S >) Žitje sv. Metoda, pogl. 6: „. . ._ . i sejati otz učeniku slove-
ntsltZ tri popy a 2 [-h'] anagnosta.“  — Žitje sv. Konst., pogl. 17: „.  . . .
svetiti slovenbskgie učeniky.“

2f0 ) Žitje sv. Konstant., pogl. 16: „človele, sbkaži namt, kako ty jesi
sbtvorilb lignja Slovenom* knigg i učiši je . . .?

2r ’L Menih Hraber (op. cit.): „(Bog) pomilovavz rodu slovenbskz,
posla imz svetago Kostantina fllosofa.“

262 ) Nestor. Kron., pogl. 20: „i radi bgša Sloveni, jako slgšaša ve-
ličija božija svoims jazykornb.“

2I ' 3 ) Nestor. Kron , pogl. 20: „SlovenomZ živuštemz kreštenomz, knjazi
ihz, Bastislavz i Svjgtopolkz i Kocelz.“

2M ) Nestor. Kron., pogl. 20: „ . i szkaza imz reii vtsja slove-

nl>skyhz knjasb. “

2r ’ 5 j Žitje sv. Metoda, pogl. 8: r i reče apostolikz: ne tebi jedinomu tz-
kzmo, no i vbsemz strunamz temz sloventskgimz szlju i učitelja

2li6 ) Nestor. Kron., pogl. 20: „se pristala sja kz mzne slovenbskaja
zemlja, prosjašti učitelja sebe.“

26 ’) Žitje sv. Metoda, pogl. 12: „. . . * vz ruku jego  (Metoda) sutb otz
boga i otz apostolbskago stola vesja slovenbskyja stvnny.“

26s ) Dodatek k virom, št. 13 : „Litteras denigue sclaviniscms a Con-
stantino quondam philosopho repertas.“  — Conv. Bag. et Carant., c. 12: T . . .
noviter inrentis sclavinis litteris —Vita s. Clementis, c, 2: . .  ti stRo-

pevtxa 'cpx[/.|j.ata.“

269 ) Dodatek k virom, št. 10: „. . . quod missas cantes in barbara,
koc est in sclavina lingua.“  — Ravno tam, št. 13 : . sive missas in

eadem sclavinica lingua canere. . . . evangelium latine legatur et postmo-
dum sclavinica lingua translatum. . . adnuncietur.“  — Leg. Moravica,
c. 6 : . horas canonicas in sela vonied psallendo statuere idiomate.  —

Ravno tam, c. 7 : „ ... canonicas horas in sclavonicm lingua statuere. 11

— Leg. Bobemica, c. 2 : ,,. . . iu sclavon icum transtulit idioma, missas
ceterasgue canonicas horas resonare sclavonica voce in ecclesia statuendo

— Ravno tam, c. 4 : „. . . . in scldvoničo idioma,te. . .“

2, °) Šafarik, Slov. starož., II, str. 35 i. d. — Poženčan v Letopisu
Matice slov. za 1869, str. 25 i. dr.

2I1 ) Miklosich, Altslov. Formenlehre in Paradigmen, Einleitung, str.
X i. d. — Šuman v Letopisu Matice slov. za 1881, str. 79 i. d.

2!2 ) Nestor. Kron., pogl. 3: „Po mnozehz že vremenehz seli sutb Slovenc
po Dunajevi, kzde jeste ngne ugonska zemlja i bolganska. i otz tehz Slovenz
razidoša sja po zemli, i prozvaša sja imen-g svoimi, kzde sedzše na kotoremb
meste, jako_ prišbdzše stdoša na reče imentmt Morava, i prozvaša sja Morava,
a druzii češi narekoša sja, a se ti že Sloveni: Horvate Belii i Serbb i Horu-
tane. Vlahomz bo našulzšemz na Sloveng na, dunajskgja, i sedzšemz vz nihz

11

— 146  —

i nasiljajustemz irm, Sloveni že ovi prišsdzše sedoša na Visle, i prozvasa sja
Ljahove, a ini otz tehz Ljahovz prozvasa sja Poljane, a Ljahove druzii Lutiči,
ini Mazovšane, ini Pomorjane. tako že i ti Slovene prišsdzše sedoša po Dnepru,
i narekoša sja Poljane, a druzii Dretljane, za ne sedoša vz lesehz; a druzii
sedoša meždu Pripetiju i Dvinoju, i narekoša sja Dregoviči. ini sedoša na
Dvine, i narekoša sja Poločane, rečskg radi, jaze tečets vz Dvinu, imenemb Po-
lota , otz seja prozvasa sja Poločane. Sloveni že sedoša okolo jezera Usmerja,
i prozvaša sja svoims imenemb, i szdelaša gradz, i narekoša i Novz Gradz.
a druzii sedoša po Desne i po Šemi i po Sule, i narekoša sja Sever z. i tako
razide sja slovenbskuj jazgkz. tembže i gramata prozva sja slo ven b skaja.
— Miklošič (Altslov. Formenl. in Parad. Einl;, str. VII.) pravi, da sta bila
staroslovenščina (jezik pannonskik Slovencev) in starobolgarščina v 9. sto¬
letji dva različna jezika.  Iz virov nam je znano, da se je v Bolgariji
govorilo slovenski [prim. Žitje sv. Metoda, pogl. 5: da Selunjane  « 6.* * čisto
slove/ibski/ hesedujutb“],  da so tu vladali slovčnski običaji (Žitje sv.
Metoda, pogl. 2) in da so bdi Bolgari tudi Sloveni [Vita s. Clementis, c, 2:
„T'o t(Tj v illv.-jTdvuv eitouv  fE/oc. . .“] Oboji, Bolgari in Pannonci,

akoravno so jim bili različni jeziki, zvali so se Slovene in svoj jezik slo-
v&nski Iz tega smemo sklepati, da ime SlovSn v 9. stoletji ni bilo lastno
samo jednemu  slovanskemu razrodu in da slovčnski jezik ni zaznamoval
samo jednega  slovanskega narečja. Tudi dan danes se slovenski  jezik
ogerskih Slovakov razločuje od slovenskega  jezika med Muro in Adrijo
in hrvatsko-srbsk i jezik od jezika lužiškik Srbov.

27S ) Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., Einl., str. VI.

274 ) Slov. starož., 11, str. 477 (nemška izdaja).

2,5 j Bavno tam, str. 479.

278 ) Bavno tam, str. 480.

2 ") Bavno tam str. 481—483.

278 ) Šafafik, Slov. starož,, IT, str. 484.

279 ) Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., str. VI. — Šuman v Leto¬
pisu Matice slov. za 1881, str. 83.

28 °) Miklosich, ravno tam. —■ Šuman, ravno tam.

2SI ) Miklosich, Altslov. Formenl. in Paradig., Einleit, str. XXXII.

28 ‘ 2 ) Prim. Letopis Matice slov. za 1881, str. 75 i. dr.

283 ) Altslov. Formenl., op. cit., str. II. i. d. — Letopis Matice slov.
za 1. 1881, str. 81 i. d.

28t ) Šuman v Letopisu Matice slov. za 1. 1881., str. 82—83. — Kopi¬
tar, Glagol. Clozianus, p. IX et XXXII.

28ž ) Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., Einl, str XII.

286 ) Prim. Translatio, c. 7.

287 ) Prim. Diimmler, die pannonische Legende vom hi. Methodius (Ar-
chiv f. Kunde osterr, Geschichtsqu., XIII, str. 171).

288 ) Slov. starož , II, str. 484.

289 ) Prim. Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., Einl., XII.

29 °) Prim. Žitje sv. Konstantina, pogl. 15. in druge vire.

29 ‘) Diimmler, op. cit. (Archiv, XIII, str. 171).

292 ) Miklosich, Altslov. Formenl., op. cit., str. VII. — Letopis Matice
slov. za 1. 1881., str. 83.

293 ) Altslov. Formenlehre, op. cit., str. Vlil i. d.

Mi )  Letopis Matice slov. za 1. 1881 , str. 84.

295 ) Altslov. Formenlehre, op. cit., str. III. i. d.

29n ) Archiv f. Kunde osterr. Geschichtsqu., XIII, str. 169 i. d.

297 ) Bavno tam, str. 174 i. d.

298 ) Dodatek k virom, št. 2.

29e ) Bavno tam, št. 13.

sf>0 ) Ravno tam, št. 14.

80 ‘) Ravno tam, št 15.

— 147  —

3, ‘) Ravno tam, št. 17.

30s ) Iz navedenega je razvidno, da je bolje in slovenskemu jeziku pri-
kladneje pisati „Svetopolk“, kakor pa „Svatopluk“.

304 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 8: poszlati Methodija , . ... da vy učitb,

jakože jeste prosili, szkazaja kznigy vz jaxyk?s  » Jednina „jazykz“

kaže. da so govorili Pannonci isti jezik, kakor Moravci.

305 ) Slov. starož., II, str. 451 i. d.

306 ) Conv. Bag. et Carant., c. 11.

30T ) Slov. starož., II, str. 453.

308 ) Znan priimek med Slovenci, posebno po Goriškem.

s09 ) Prim. Monumenta spect. histor. Slavor. merid., Vil, str. 385,
štev. 47.

sl °) To ime bi značilo prebivalca Ziljske doline.

su ) Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., "Wi'en, 1874, Einleitung,
str. X1II-XV.

812 ) Miklosich, Altslov. Formenl. in Parad., str. 84.

sl3 ) Ravno tam, Einleit., str. XXII i. d.

su ) Ravno tam, str. XVII.

31i ) Ravno tam, str. VI. — Šuman v Letopisu Matice slov. za 1. 1881,
str. 83.

316 ) Miklosich, op. cit., str. XXIV.

H III. d.el-u.:

(Slovenska zemlja v devetem stoletji.) (Str. 25—68.)

*) Nestor. Kron., pogl' 20 : . se, pristala sja kz mzne slovemskaja

zemlja, prosjašti učitelja sebe.“.

2 ) Žitje sv. Metoda, pogl. 8: no i vtsemz strananrz temz

slavenh.vkfiiitiz szlju i učitelja.“  — Ravno tam, pogl. 12: en ruku

jego  (Metoda) sutz otz boga i otz apostolbskago stola vtsja slovewbskyja
stran y. “

s ) Gl. Šafarik, Slov. starož., II, str. 26 i. d.

4 ) Nestor. Kron., pogl. 2, 3, 20 in drugod

8 ) Menih Hraber (gl. Janežičevo slovnico od 1. 1854, str. 175); ,. . .
bogu.  . . . pomilovavz raft « slavenhskz.' 1

6 ) Šafarik, op. cit, str. 26 i. d.

’) Conv. Bag. et Carant., c. 7: „. . . . in Sclavtniam, in partes
videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae.  ..."  — Ravno tam, c 8 :
„. . . in Sclaviniam  ....  regionem Carantanorum et confines eorum
occidentali parte Dravi fluminis, usque dum Dravus fluit in amnem Danubii.  . .“

— V listini kralja Karlmana od 9. septembra 1. 878. nahajajo se besede:

„. . . in partibus Carentanie Sclaviniefiue regionis. .  (Gl. Monum. Boica,
XXXI/I, p. 109, Nr. 50. Ankershofen, Handbuch d Gesch. d H. Karaten,
II, Reg. u. Urk , str 42) — V neki listini kralja Arnulfa od 21. julija 1 891.
čitamo besede: „. . . in Sclavinie partibus ad curtem nostram que Li¬

burna vocatur.“  (Meichelbeck, Hist Friš., l/II, p. 403, Nr. 902 — Mori. Boica,
XXX1/I, p. 137. Nr. 66. — Zahn. Cod. dipl. Austr. Friš , I, p. 23, Nr. 25.)

— V listini kralja Ludovika od 23. septembra 1. 837. stoji: „. . . territorium
in Sclavinia in loco nuneupante Ipusa. .  (Juvavia, Anhang, p. 88, Nr.
32) ■— V bamberški bibliji je slika cesarja Karola Debelega (f 888), ki kaže
kako se mu poklanjajo četiri ženske, predstavljajoče čvetere giavne podložne
mu narode, z napisom „Eoma Gallia, Germania, Sclavinia.  “ — Zadnja
beseda zaznamuje slovensko zemljo, ker drugi Slovani bili so večinoma ta¬
krat še samostojni. (Šafarik, Slov. starož., II, str. 330, op. 1.)

8 ) Paul. Diacon., De gest Langob., IV, c. 7.

°) Ravno tam, c. 40.

l0 ) Ravno tam, VI, c. 52.

”) Conv. Bag. et Carant. c. 8 (dvakrat)

12 ) List. od. 1. 770. (Meichelbeck, Hist Friš. I/II. p. 38, Nr. 22. —
Reschius, Ann. Sabion., I, p. 669. — Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, p. 3,
Nr. 2.)

ls ) Listina kralja Arnulfa od 9. marca 1. 891. (Juvavia, Anh., p. 116,
Nr. 56. — Zahn, Urkb., 1. Steierm., I, p. 14, Nr. 10.)

H )  Conv. Bag. et.Carant., c. 3; c 6; c. 9; c. 10. — Ann. Tiliani a.
796 (797). — Ann. Lauriss. a. 796. — Ann. Fuld. a. 887. — Razne listine,
kakor listina od 21. marca 1. 861. (Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, p. 19,
Nr. 18.) in druge.

— 149

15 ) Conv. Bag. et Carant. c. 9. (op. cit. str. 11.) — Paul. Diac., De
gestis Langob., V, c. 22.

16 ) Listina od L 770. (Meichelbeck, op. cit. — Reschius, op. cit. —
Zahn, op. cit.)

1! ) Schumi, Archiv f. Heimatskunde, II, str. 4.

ls ) List. kralja Ludovika od 6. oktobra 1. 832, (Mon. boica, XXVIII/I,
p. 21, Nr. 14.)

19 ) Conv. Bag. et Carant. c. 7. (op. cit. str. 9): „. . . in Sclaviniam,
in paries videlicet Ctuarantanas atque infetriaris Pannoniae.  “ Iz

tega citata je razvidno, da je Slovenija obsegala stari Gorotan in Dolenjo
Pannonijo. — Conv. Bag. et Carant., c. 8, (p. 10): »(Theodoricum episcopum)
Arn et Geroldus comes perducentes in Sclaviniam,  ....  commendantes
illi episcopo regionem Carantanomm et cnnfines em-sim ncci-
dentali jtarte nravi fliitninis, usque dum Dravus fiuit in amnern
Danubii.“  Tudi ta citat nam dokazuje ravno to, kar prej omenjeni, namreč
da je Slovenija obsegala Koroško in pa pokrajine na severnem bregu reke
Drave do njenega izliva v Donavo, t. j. Pannonijo.

20 ) Iz listine kralja Karlmana od 9. septembra 1 878. je razvidno,
da sta bila kraj Trebno nad Beljakom in njegova okolica v koroški Slove¬
niji, ,» partibus Carentanie Sclavinieque tegionis.“  (Mon. Boica, XXXI/I. p.
109, Nr. 50. — Ankershofen, Handbuch d. Gesch d. H. Karnten, II, Reg.
u. Urk., str. 42.) — Tudi listina kralja Arnulfa od 21. julija 1 891. pravi, da
je bil neki dvor v Liburni (blizo Spitala na zapadnem Koroškem) v Slove¬
niji, „in Selavinie partibus.“  (Mon. Boica, XXXI/I, p. 137, Nr. 66. — Zahn,
Cod. dipl. Austr.-Fris., I, p. 23, Nr. 25.)

21 ) Primerjaj razna mesta v spisu „Conv. Bag. et Carant.“ — Neka
koroška Slovenka, z imenom Baaz („Baaz de genere Carantania Sclarani-
orum“)  podelila je, kakor nam pričuje listina od 26. junija 1. 830, svoje
imetje freisinški cerkvi. (Reschius, Annal. Sabion., III, p. 96.

23 ) Prim. Kaemmel, Die Anfiinge deutschen Lebens in Oesterreich,
str. 145 i. d.

23 ) V spisu „Conv Bag. et Carant.“ (c. 3) nahajajo se besede: „Sclavi
qui dicuntur Quarantani.“  Vojvoda Henrik, ki je živel v 10. stoletji, zval
se je „dux Slavorum seu Karentanorum".  (Šafarik, Slov. starož., II, str. 333.,

21 ) Prim. Diimmler (Archiv f. Kunde osterr. Geschichtsqu., X. Bd.,
str. 18, op. 5.) — Ann. Bertin. a. 832: „ . . . cum omnibus Baioariis. . .
et Solaris — Ann. Fuld. a. 877: „. . . cum manu valida Noricorum diver-
sorumque Sclavorum“  in na drugem mestu „cum manu valida Noricorum et
Sclavorum.  “

25 ) V Pannoniji med Rabo in Zalo bila je Slovenska marka  ( v Slou-
genzin marcha“),  kakor je razvidno iz listine kralja Ludovika od 20. febr.

1 860. (Schumi, Ar'chiv f. Heimatskunde,, II. str 4.) — Dudlebska grofija,
po kteri je vladal knez Kocel, bila je v Sloveniji („in partibus Sclaviniensi-
bus“),  kar trdi listina kralja Arnulfa od 9. marca 1. 891. (Juvavia. Anh., p.
116, Nr. 56.) — Omenjeni Kocel bil je slovenski vladar. V listini od 21. marca
1. 861. stoje besede: „. . . comes de Sclavis nomine Chezul (Meichelbeck,
Hist. Friš., I/II, 353 Nr. 710. — Zahn, Cod dipl. Austr. Friš., p. 19, Nr. 18.)
— Po Pannoniji vpeljal je sv. Metod slovensko službo božjo.

26 ) De gest. Langob., VI, c 52 : „ . . . in Carniolam, Sclavorum pa-

triam.

27 ) Gl. listino od 23. sept. 1. 837 : „ . . , territorium in Sclavinia
iu loco nuncupante Ipusa iuxta Ipusa flumen  ..."  (Juvavia, Anh. p. 88,
Nr. 32.)

2S ) Paul, Diacon., De gestis Langob. V, c. 22. — Regition. Chron.
a. 876. — Ibid. a. 880. (Mon. Germ. Script. I, p. 589 et 591.)

2s >) List. od 6. januar. 1. 864. (Juvavia Anh. p. 96, Nr. 39.)

30 ) Ann. Fuld. a. 901.

150  —

81 ) Echhardi Chron. Wirzib. a. 900 (Mon. Germ. Ser. VI, p. 28.)

s2 ) Listina okolu 1. 860. (Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris., I, p. 18, Nr. 17.)

8S ) Listina od 26. junija 1. 830. (Reschius, Ann. Sabion. III, p. 96.)

S1 ) Listina od 9. sept. 1. 878. (Mon. Boica, XXXI/I, p. 109, Nr. 50.)

83 ) Listina okolu 1. 887. (Juvavia, Anh. p. 110, Nr. 52.)

35 ) List. od 19. marca 1. 888. (Juvavia, Anh. p. 106, Nr. 48.)

S! ) Vita Hludov. imp. c. 32.

8S ) List. od 14. junija 1. 811. (Schumi, Archiv f. Heimatk., I, str. 58.)

39 ) List. od 14. junija 1. 811. (Schumi, Archiv f. Heimatk., I, str 58,

št. 23) — List. od 27. decembra 1. 819. (Schumi, Urkundenbuch, I, str, 3,
št 4.) — Listina od 19. junija 1. 831. (Juvavia, Anh. p. 80, Nr. 26.)

40 ) Ann. Einh. a. 820. — Ibid. a. 826. — Ann. Fuld. a. 820.

41 ) Regin. Chron. a. 889.

42 ) Ann. Einh. a. 819.

45 ) Ann. Fuld. a. 861.

44 ) Ibid a. 863.»

43 ) Paul. Diacon. De gestis Langob. V, c. 22.

46 ) Regin. Chron. a. 876.

«) Listina od 29. sept. 1. 895. (Schumi, Archiv I, str. 74, št. 31.)

45 ) Ann. Fuld. a. 884.

4e ) List. od 31. avg. 1 898. (Ankershofen, Handb. d. Gesch. d. H.
Karnten II, Reg. u. Urk. str. 38.

30 ) List. od 4. sept. 1. 898. (Ankershofen, op. cit., str. 39.)

51 ) Ann. Einh. a. 820. — Ann. Fuld a. 863. — Vita Hludov. imp.

c. 33. — Conv. Bag. et Carant. c. 5 (op. cit. p. 7.)

32 ) Dokum. cesarja Ludovika od julija 1. 817. (Schumi, Urkb. I, str. 2.)

35 ) Conv. Bag. et Carant. c. 3 (p. 6.); c. 3 (p. 7); c. 4 (p. 7).

M ) Listina od 1. 880 (Ankershofen, op. cit. II, str. 325. op. e.)

33 ) V dveh dokumentih papeža Nikolaja I. (Corpus juriš Canon. edit.
Pithoei, I, p. 64 et 69.)

36 ) Versuch einer Geschichte von Krain, II, str. 136.

3 ’) Archiv f. vaterland. Geschichte u. Topographie. Herausgegeben vom
hist. Vereine f. Karnten, I. Jahrg., str. 129 — 136. — Handbuch der Gesch.

d. H. Karnten, II, str. 336.

38 ) Geschichte d. Steiermark, II, str, 6.

39 ) Po mojih mislih prišli so Slovenci v svojo sedanjo domovino proti
koncu 6. stoletja; za časa Rimljanov jih še ni bilo po Noriku in Pannoniji.

60 ) Paul. Diac., De gest. Langob. V, c. 22: „1 Varnefridus  ....  fugit
ad Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum.“  Ta
stavek je poznejše porabil Reginon v svoji Kroniki (a. 876, Mon. Germ
Script. I, p. 589.)

61 ) Slov. starož., II, str. 334.

62 ) V neki listini od 1. 770. čitamo, da je bavarski vojvoda Tassilo
daroval opatu Attonu zemljo od potoka „Tesido 4  pa do slovenske meje, t. j.
do potoka, ki teče z gore Anrass imenovane. („usque ad terminos Sclavorum,
id est ad rivolum montis Anarasi.“)  Ta gora je v Pustriški dolini na Tirol¬
skem nekako v sredi med lnnichenom in Lienzom na severni strani reke
Drave Od zapadne strani te gore priteče potok Muhlbach,  ki se pod
vasjo Anrass izliva v Dravo. (Gl. zemljevid generalnega štaba odi.  1880,
Z. 18, Col. VII.) —• Sinnacher (Gesch. d. bischofl. Kirhe von Saben u. Brixen,
1821, I, str. 329) in Ankershofen (Handbuch d. Gesch. d H. Karnten, II,
Reg. u. Urk,  str. 9, št. 5) mislita tu na potok Erlbach,  ki teče vzporedno
z Miihlbachom nekoliko bolj na zahodu. Tudi jaz sem bil nekaj časa
teh misli. (Gl. Ljublj. Zvon, 1882, II, str. 462.) — Da je zahodna meja Koro¬
škega segala skorej do Dravinega izvira, pričuje nam tudi listina cesarja
Ludovika od 5. februarja 1. 816. Iz te listine je razvidno, da je bilo mesto
Hinticha ali Innichen na meji Tiburnske pokrajine, ktera pa je bila že del

Koroškega. [ r  ... in confinio . . . Tiburniensi ubi Draus fiuvius oritur.' 1
Meichelbeck, Hist. Friš., I/ 2 , p. 252, Nr. 479. — Zahn, Cod. dipl. Austr.-
Fris., I, p. 11, Nr. 9.)

63 ) Meichelbeck, op. cit., p. 38, Nr. 22. — Reschius, Ann. Sabion., I,
p. 669. — Zahn, op. cit., p. 3, Nr. 2.

64 ) Mitterrntzner, Slovani v iztočni Pustriški dolini, poslovenil Malovrh.
•— Kaemmel, op. cit. str. 149 i. d. — Od Miihlbacha proti zahodu nahajamo
primeroma prav malo slovenskih krajevnih imen.

65 ) „Pertransiens otnnem Alpiarum regionem ad Carentcinorum regem
(ducem) pervenit  .... transcensogue monte altisnmo, Jflons dur us appel-
lato, praedicavit Vandalis (Winidis)  ..."  (Linhart, Versuch einer Geschichte
von Krain, II, str. 146, op.)

6G ) Beitriige zur Kunde steierm. Geschichtsquellen, IX. Jahrg., str. 52.

67 ) Glej listino od 1. 1207., v kteri se gora zove v alpis Konskize .“
(Zahn, Urkundenb. d. H. Steierm., II, str. 130, št. 85.)

68 ) Glej list. od 1. 1207., kjer stoji „ad Lusnich“. (Zahn, op. cit.
str. 129.)

6C ) Schumi, Archiv f. Heimatkunde, I, str. 4.

70 ) Meiller, Ueber die DiScesan-Grenzregulirung K. Ludwig’s im J. 829
zvvischen Salzburg und Passau. (Sitznngsberichte der phil.-hist. Classe d. kais.
Akad., 47. Bd., str. 460 i. d.) — Beitriige zur Kunde steierm. Gesch., IX. Jahrg.
str. 29. i. d.

”) Diimmler, Ueber die siidostl. Marken. (Archiv. f. Kunde osterr. Ge-
schichtsqu., 10. Bd., str. 11.)

72 ) Zahn, Urkundenbuch d. H. Steierm , I, str. 12, št. 8: „ . . . in Pan-

nonia, id est ad LabenzaA

7S ) Conv. Bag. et Garant., L . c. c. 11. — Prim. Letopis Matice slov.
za 1882 in 1883, str. 358 i. d.

M ) Conv. Bag. et Carant., op. cit.: „ ... ad BusinizaA

75 ) Gl. listino kralja Arnulfa od 9. marca 1. 891. (Juvavia, Anh., p.
116, Nr. 56. — Zahn, Urkb. f: Steierm., I, str. 14, št. 10.)

76 ) Felicetti, op. cit,

”) Rutar v Ljublj. Zvonu, II. str. 95.

78 ) Paul. Diac. IV. c. 40 : „Hi (Taso et Caco) suo tempore Sclavorum
regionem, quae Zellia appellatur, usque ad locum, qui dicitur Medaria, posse-
derunt , unde usque ad tempora Jtalchis ducis iidem Slavi pensionem Forojidia-
nis ducibus persolverunt — Vojvoda Ratchis vladal je 1. 738—744. — Lin¬
hart (Versuch einer Gesch. v. Krain, II, 127), Ankershofen (Handbuch d.
Gesch. d. H. Karnten, II, 39), Hitzinger (Mitth. d. hist. Vereins f. Krain, 1856,
str, 31) in drugi, kterim se tudi jaz pridružujem, mislijo, da je Zellia =
Zilja in Medaria = Modrinja Ves v Ziljski dolini.

79 ) Prim. Paul. Diac., VI, c. 50.

80 ) Listina freisinškega škofa Arnolda okolu 1. 880. (Meichelbeck. Hist.
Friš., 1/2, p. 396. Nr. 875. — Zahn, Cod. dipl. Austr -Friš., I, p. 22, Nr. 24.)

81 ) Listina kralja Karlmana od 9. septembra 1. 878: „ . . . in partibus
Carentaniae Sclaviniegue  ....  per jluvium Traam . . . ad pontern IVillach. a
(Mon. Boica, XXXI/I, p. 109, Nr. 50.)

82 ) Ann. Einhardi a. 820: „Carniolenses qui circa Savum fluvium ha-
bitant.“

85 ) Meichelbeck, Hist. Friš., I/I, p. 180, —Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris.,

I, p. 36. — Schumi, Urkb. f. Krain, I, str. 10. .

84 ) Meichelbeck, op. cit. — Zahn, op. cit. p. 38. — Schumi, op. cit.
str. 12. - Mon. Boica, XXVIII/2, p. 210.

86 ) Meichelbeck, op. cit. p. 186. — Zahn, op. cit. p. 43. Schumi, str. 14.
se) Ann. Einhardi, a. 820 (Mon. Germ. Script., I, p. 207): „Carnio-

lenses . . . et pars Carantanorum."  — Vita Hludow. imp., c. 33 (Mon. Germ.
Script., II, p. 625): „ Carniolenses et gnidam Carantanorum. 11

— 152  —

s *) Ann. Einhardi, a. 820: „Carniolenses qui. circa Sarurn fluvium 1ia-
bitant et Foroiuliensibus paene contingui sunt.“

8S ) Ljubljanski Zvon, IV. str. 46.

8e ) Paul. Diac. V, c. 22: „Warnefridus . . . fugit ad Sclavarum gentem
in Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum.“

90 ) Ann. Einh. a. 820.

91 ; N. pr. italijanski zgodovinarji na Primorskem, kakor Kandler, ki
je izpeljaval ime Nabrežine od besede ,,Auresina“ itd.

92 ) Schumi, Arehiv, I, str. 51, op, 7. — Ljublj. Zvon, IV, str. 121.

9S ) Kar se tiče reke Gline pri Celovci, treba je opomniti, da je njeno
ime slovensko, ne pa keltsko, kakor misli Kaemmel (Anfange deutshen Le-
bens in Oesterreich, str. 139, op. 1) ter zaznamuje počasi tekočo vodo. Nemci
so spremenili slovensko ime v „Glan“ najbrže zato, ker jih je ta izraz spo¬
minjal na jednakoimenovano bavarsko reko.

94 ) Kralj Oton I. podaril je dne 31. avgusta 1. 954. duhovniku Diet-
precbtu dve kmetiji r in loco Zuric ac in pngt* Ct’ouuati “. (Zahn,
Urkb., I, str. 27, št. 23.) Istemu duhovniku podelil je imenovani kralj dne
3 3. februarja 1. 961. svojo lastnino „inter duos montes Curoztou et Coziae,
a uertice mantis Zuuedlobrudo usque ad uillam Bulcsisc. . . . in pagn Cm-
uuati.“  ("Zahn, Urkb. 1, str. 28, št. 24.) Cesar Oton II. daroval je dne 9.
oktobra 1. 979. Aribonu tri kmitije „in uilla Lebeniah et Glanadorf et Mal-
mosic ac Buissindorf et Bodpechah in regimine uualdpodonis Hartuuici in
pago Chmuuut.  “ (Zahn, Urkb. I, str. 34, št. 28.) — Iz naštetih citatov
je razvidno, da so bili v hrvatski županiji na Koroškem kraji „Zuric (sedaj
Zorica, nem. Sorg na zapadni strani Št. Vida na Koroškem), mons Curoztou
(t. j. Hrastova gora, kjer se danes nahaja soseska Hrastnik, nem. Rasting,
na zapadni strani Št. Vida), mons Coziae (t. j. Kozja gora, sedaj Goseberg),
mons Zuuedlobrudo (morebiti Svetlo Brdo^ (?) nad Zwettendorfom), Lebeniah
(sedaj Lebmach), Glanadorf (sedaj Glandorf), Malmosic (najbrže Miihlbach,
slov. Mlinice ali Malniče), Buissindorf (sedaj Beissendorf) v  in Bodpechah (se¬
daj Podpeč, nem. Puppitsch). Vsi kraji so blizo mesta St Vida. — Tu naj
še omenim, da je na južni strani Zwettendorfa soseska Krabathen (slov.
Gravace). Ravno tako zove se vas na južni strani Št Lipša poleg Krke.

95 ) V Murski dolini med Ljubnom in Knittelfeldom nahaja se vas
Kraubath, ki se zove v listinah 11. in 12. stoletja ,,Chrowata“ in ,.Chro-
wath“. (Prim. Zahn, Urkb. I, str. 66, št. 58; str. 91, št. 77; str. 509, štev.
543 in drugod.) — Jedna vas Kraubath je tudi na srednjem Štajerskem
med Ščavniško in Lazniško dolino.

9e ) Juvavia, Anhang, p. 94, Nr. 37. — Zahn, Urkb. f. Steierm., I, p.
9, Nr. 6.

9J ) Glej listino kralja Karlmana od 9. septembra 1 878, v kteri je
rečeno, da je nekemu samostanu darovana zemlja segala do beljaškega mosta
(„. . usque ad pontem Willach“).  Mon Boica, XXXI/I, p 109, Nr. 50. —

Ankershofen, Handbuch d. Gesch. d. H. Karnten, 11, Reg. u. Urk., str. 42.

98 ) Reginon. Chron. a. 880 (Mon. Germ. Script.. I, p. 5911: ■ ■ ča¬

stnim munitissimum, quod Mosaburch nuncupatur , eo quod palude impenetra-
bili locus vallatus, difficillimum adeuntibus praebeat accessum “

") Mon. Boica, XXVIII/I, p. 84, Nr. 62.

,0 °) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

,0 ‘) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54.

102 ) Arehiv f. Kunde osterr. Gesch., I. Jahrg., 3 Heft, p. 13, Nr. 25.

103 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

,04 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54.

105 ) Meichelbeck, Hi st. Friš. 1/2, p 228, Nr. 430. — Reschius Ann.
Sab. II, p. 75. — Zahn, Cod. dipl Austr.-Fris. 1, p. 12, Nr. 10.

10(i ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

107 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54.

— 153  —

1,>8 ) Ann. Fuld. a. 892.

I09 ) Zahn. Urkb. d. H. Steierm., I, p. 15, Nr. 11 in loco Un-

drina in comitatu Livpoldi, in orientalibus partibus Charanta nominatis.“

"°) Conv. Bag. et Carant. o. 5. (Mon. Germ. Script. XI, p. 8.)

ul ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38. — Zahn, Urkb. f. Steierm., I, p. 10,

Nr. 7.

’ 12 ) Juvavia, Anh. p 112, Nr. 54. — Zahn, op. cit. p. 12, Nr. 9.

Ils ) Juvavia, Anh. p. 96, Nr. 39. — Ankershofen, Handbuch d. Gesch.

d. H. Karaten, II, Reg. und Urk., str. 26.

,I4 ) Ankershofen, op. cit. str. 38.
f,i ) Conv. Bag. et Carant. c. 5.

IIfl ) Juvavia, Anhang, p. 95, Nr. 38.

'") Ta Grafendorf je morebiti sedanja vas Grabštanj (Grafenstein), ki
leži med Podkrnosom in Dravskim dvorom.

" 8 ) Juvavia Anh. p. 112, Nr. 54: ,, . . . id est Trahof, Gravindorf,
Curnuz . . .“

1>s ) Ann. Fuld. a. 888.

I2 °) Juvavia, Anh. p. 107, Nr. 49. — p. 108, Nr. 50.

12 ‘) Schumi, Archiv, I, str. 74, št, 31. — Zahn, Urkb. I. str. 15, št. 11.
,22 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

12s ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54.
l24 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

,25 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54.

I2r j Prej ko ne sedanje mesto Št. Andrej v Labodski dolini.

I2 ’) Gora Boršt („Forest“) ali Forst-Alpe nahaja se na severozahodni
strani od mesta Wolfsberga.

I2s ) Tako se je zvala gora blizo štajersko-koroške meje pri Predelu
(Prethal) na jugovzhodni strani Obdacha.

* 29 ) Juvavia, Anh. p.'106, Nr. 48.

I3 °) Juvavia, Anh. p. 105, Nr. 47.

1SI ) Juvavia, Anh p. 116, Nr. 56.

,s2 ) Conv. Bag. et Carant. c. 5.

,33 ) „ . . . capellam in Sclavinie partibus ad curtem nostram que Li¬
burna vocatur.“  (Meichelbeck, Hist. Friš 1/2, p. 403, Nr. 902. — Mon. Boica
XXXI/I, p. 137, Nr. 66. — Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris. I, p. 23. Nr. 25.)

,S1 ) Reschius, Ann. Sab. III, p. 96.

133 ) Gl. listino od 20. nov. 1. 860. (Juvavia, Anh. p. 95. Nr. 38.) in ne¬
pristno listino od 20, nov 1. 890. (Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54.)

13li ) Prim. listino kralja Arnulfa op 21. julija 1. 891. (Meichelbeck, Hist.
Friš. 1/2, p. 403, Nr. 902. — Mon. Boica, XXXI/I, p. 137, Nr- 66. — Zahn,
Cod. dipl. Austr.-Fris. I, p. 23, Nr. 25) in pa listino nekega plemenitaša Ju¬
rija, spisano med 1. 883—906. (Meichelbeck, op. cit. p. 428, Nr. 980. —
Reschius, Ann. Sab. II, p. 236. — Zahn, od. cit. p. 25, Nr. 26.)

13t ) Dotično listino so dali natisniti Meichelbeck, op. cit. p. 396, Nr.
875. — Reschius, op. cit. p. 227. — Zahn, op. cit. p. 22, Nr. 24. .

138 ) Meichelbeck, p. 428, Nr. 980. — Reschius, p. 236. — Zahn, op.
cit. p. 25, Nr. 26.

,39 ) Gl. pristno listino od 20. novembra 1. 860. (Juvavia, op. cit.) in
nepristno od 20. novembra 1. 890 (Juvavia, op. cit.)

14 °) Schumi, Archiv f. Heimatk., I, str. 74, št. 31: . . . in Marchia

iuxta Soicam tres regales mansos quod Richenburch dicitur.“

Ul )  Meichelbeck, Hist. Friš. I 2, p. 396, Nr. 875. — Reschius, Ann.
Sab. II, p. 227. — Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris. 1, p. 22, Nr. 24.

> 42 ) Juvavia, Anh. p. 96, Nr. 39. — Ankershofen, Handbuch d. Gesch.
d. H. Karaten. II, Reg. u. Urk. str. 26.
lls ) Ankershofen, op. cit. str. 38.

I44 ) Ankershofen, op. cit. str. 39.

12

— 154  —

145 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

146 ) Kavno tam, p. 112, Nr. 54.

’ 47 ) Ravno tam, p. 95. Nr. 38.

14S ) Ravno tam, p. 112, Nr. 54

,4e ) Ravno tam, p. 95, Nr. 38.

,5 °) Ravno tam, p. 112, Nr. 54.

,51 ) Mon Boica, XXXI/I, p. 109, Nr. 50. — Ankershofen, Handbuch d.
Gesch. d. H. Karnten, II, Reg. u. Drk. str. 42.

> 52 ) Archiv f. Kunde osterr. Gesch,. I, 3. Heft, str. 13, št. 25.

15S ) Meichelbeck, Hist. Friš. 1/2, p. 228, Nr. 430. — Reschins, Ann.
Sab II, p. 75. — Zahn, Cod. dipl. Austr.-Fris. I, str. 12, št. 10.

> 54 ) Juvavia, Anh. p. 110, Nr. 52.

< 55 ) Juvavia, Anh. p. 80, Nr. 26.

i5s) v neki listini od 1. maja 1. 839. čitamo, da je bil Tulln tudi v
Pannoniji ,,Tullina . . . in regione Pannonia .“ (Mon. Boica, XXVIII/!, p. 50,
Nr. 36 ) — Verjetno je, da je bila blizo Tullna tudi meja med bavarsko in
moravsko zemljo. Kar je bilo na severovzhodni strani Donave, spadalo je
prej ko ne pod Svetopolkovo oblast, po jugozahodni strani rečene reke, t. j.
po Iztočni marki, ukazovali pa so bavarski kralji. To je razvidno iz dveh
citatov fuldskega letopisca. Ann Fuld. a. 884, Pars IV: T lmperaator in
tennini.e Aoricornm et fSclavorum cum Zuentibalclo colloquimn ha-
buit.“  — Op. cit. Pars V: „prope flumen 'Vullimam, Monte torni-
ono colloquium habuitd

157 ) Plinius, III, c. 28 ad septentriones Pannonia vergit finitur

inde DanubioA

15 “) Jornandes, De reb. Get. c. 50.

159 ) Ueber die. siidostl. Marken. (Archiv f. Kunde osterr. Gesch., X. Bd.
str. 11.) — Die pannonische Legende (Archiv, op. cit. XIII, str. 173.)

1,i0 ) Ethnographie, II, str. 37 i. d.

161) Prim, Conversio Bag. et Carant. p. 11. (Mon. Germ. Script. XI):
„quidam Prhcina exulatus a Moimaro duce Maravorum supra Danubium.“

162 ) Einhardi Vita Karoli M. c. 15. (Mon. Germ. Script. II, p. 451) :
„. . . utramque Pannoniam, et adpositam in altera Dannbii ripa Datiam.“  —
Ann. Einh. a. 824. (Mon. Germ. Script I): „ . . . Padam Danubio adiacen-
tem incolunt.“

168 ) Ann. Einh. a. 818. : „. . . Liudeivtti, ducis Pannoniae inferioris.  “

■— Vita Hludovv. imp. c. 31: „ . . . Liudeviti rectoris inferioris Pannoniae .“

*" 4 ) Ann. Einh. a. 822: J ,Exercitus de Itulia propter Lmdeieiticum bel-
lum confidendum in Pannoniam missus est.“

I6 “) Ann. Fuld. a. 884 (Mon. Germ. Script. I, p. 401) : „ . . . veniente
Srazloivoni duce, qui in id tempus regnum inter Dravmn et Samim flumine
tenuit.“  — Herimani Augiens. Chron. a. 884 (Mon. Germ. Script. VII, p. 108):
„Itemque Braslavonem ducem, qui inter Dramim et Savum fluvios Pannoniae
praefuit.“  — Ravno tam, a. 892 (p. 110): „Arnolfus rex . . . colloquio cum
Braslavone , duce Pannoniae ulterioris habito.“  — Prim. razpravo Mije Braš-
niča (Rad jugoslavenske akademije, XVI, str. 7.)

166 ) Ann. Einh. a. 822 : „Exercitus de Italia propter Liudeiviticum bel-
lum confidendum in Pannoniam missus est, ad cuius adventum Liudeicitus,
Siscia civitate reliefa, ad Sorabos .  ... se contulit.“

,6J ) Arm. Fuld. a. 892 (op. cit. p. 408.): „Missiautem propter insidias
Zuentibaldi ducis terrestre iter non valentes babere, de regno Brazlavonis per
fluvium Odagra usque ad Gulpam, dein per fiuente Save fluminis navigio in
Bulgaria perducti.“  — Reki Odra in Kolpa bili ste v deželi vojvode Braslava,
tedaj v Pannoniji.

168 ) Felicetti, Steiermark im Zeitraume vom 8. bis 12. Jahrhundert.
(Beitrage zur Kunde steiumark. Gesch., IX, str. 7 i. d.)

— 155

,69 ) Conv. Bag. et Carant. c. 6 (p. 9): „Sed nune qualiter Huni inde
e.r/ndsi sunt, et Sela ti inliahitaee eoeperunt, et illa pars Pannoniae
ad diocesim uvnvensem conversa est, edicendum putamus.“

”°) Einhardi Vita Karoli M c. 13 (Mon. Germ. Script. IJ, p. 499):
Quod proelia in eo gesta, quantum songuinis effusum sit, testatur vacita omni
habitatore Pannonia, et locus in quo iegia Kagani erat, ita desertus, ut nec
vestigium quidem in eo human ae hdbitationis appareat“

17 ') Conv. Bag. et Carant. c. 11: ., . . . infra civitatem Privinae.“
n3 ) Ravno tam.

* ,s ) Ravno tam, c. 13.

m ) Tako ga zove menih Hraber (Šafarik, Pamatky, str. 91.)

Kocele kneza blatenska “

lr “)  Conv. Bag. et Carant. c. 13: „Anno igitur  865 (864) venerabilis
archiepiscopus Juvarensium Adalioinus nattvitatem Cliristi celebravit in castro
Cliezilonis noviter Mosapurc rocato.“
i?6 ) Ann. Fald. a. 896.

1,T ) Conv. Bag. et Carant. o. 13.

li6 ) Conv. Bag. et Carant. c. 11: Tune coepit ibi Ule habitare et iiiu-

ii imen pedificare in quodam nentore et /minile Stilne fliiinini.v. ‘

*' 9 ) Conv. Bag. et Carant c. 11.

,8 °) Geschichte der SIawenapostel, str. 79, op. 11.

,s  ) Conv Bag. et Carant. c. 11. (Mon. Germ Script. XI, p. 12.)

182 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54.

183 ) Conv. Bag. et Carant. c. 13. (p. 14).

,84 ) Žitje sv. Konstantina, pogl. 15.

’ 85 ) Prim. pismo papeža Ivana VIII. do Karlmana, str. 13, št. 9.

lsc ) Prim. Ann. Fuld a 884. (Mon. Germ. Script. I, p 400): „ ■ ■ .

Arnulfi, Karlmanni regis filii, qui tune Pannoniam tenuit.“

18! ) Ann. Fuld a. 896 'Mon. Germ. Script. I, p. 413): „ . . . impe¬
rator Pannoniam cum urhe Paludarum tuendam Brazlouoni, duci suo, in id
tempus commendavit “

1Sb ) Ann. St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 802. (Mon. Germ. Ser. I.)
,8S ) Conv. Bag. et Carant c. 11. (p. 12.)

19 °) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

191 ) Prim. Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 360.
m ) Conv. Bag. et Carant. c 11. (p. 1 2. ?

,9S ) Juvavia. Anh. p. 112. Nr. 54.

194 ) Conv. Bag. et Carant. c. 11. (p. 12.)

I95 . Karantanec = koroški Slovenec. Na Ptujem prebivali so v deve¬
tem stoletji sploh pannonski Slovenci.

196 i Ta cerkev je po mislih Dav. Trstenjaka cerkev sv. Ožbolta. (No¬
vice, XXXIX,- str. 383.)

I9! ) Zistanesfeld se je zvalo polje med Ptujem in SredišCem na levom
bregu Drave. 'Prim. Novice, op. cit.)

19s ) Juvavia, Anliang. p. 112, Nr. 54.

’") Auctar. Garst a. 874: „Dietmarus archiepiscopus ecclesiam ad Bet-
toice, Gozvini comitis conseeravit “

99 °) Reschius, Ann. Sabion. III, p. 219, Not. 462: . . ad Quartinalia

iuzta Bilisaseo.“  — Meiller (Sitzungsberichte der phil.-hist. Classe d. kais.
Akad., 47. Bd., str. 483) in Felicetti (Beitrage zur Kunde steierm. Gesch.,
IX. Jahrg., str. 17.) mislita, da je Quartinaha sedanji Schwarzenbach na Do¬
lenjem Avstrijskem, kar je pa napačno.

20 ') Conv. Bag. et Carant c. 13. (Mon. Germ. Script. XI, p. 14)

2 ° 2 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

203 ) Reschius, Ann. Sab. III, p. 219, Not. 462.

— 156  —

204 ) Gl. listino kralja Arnnlfa od 9. marca 1. 891. (Juvavia, Anh. p.
116, Nr. 56. — Zahn, Urkb. f, Steierm. I., str. 14, št. 10): . . . in partibus
Sclaviniensibus ... in comitatu Dudleipa vocato in loco Huginesvelt. “

"° 5 ) Ravno tam: „... in eodem comitatu iuxta aguam que dicitur Knesaha.“
20B ) Juvavia, Anh. p. 116, Nr. 56. Zahn, Urkb. f. Steierm. I. str. 14,

št. 10.

a0! ) Conv. Bag. et Carant. c. 11, (p. 12.)
a ° 8 ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.
a ° e ) Ann. Einh. a. 791.

a '°) Ann. Einh. a. 805. — Ann. Tiliani, a. 805. — Ann. Fuld. a. 805.
atl ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

* 12 ) Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54

sls ) Meichelbeck, Hist. Friš. 1/2, p. 353, Nr. 710. — Zahn, Cod dipl.
Aust.-Fris., I, p. 19, Nr. 18.

214 ) Juvavia, Anh. p. 99, Nr. 41. — Zahn, Urkb. f. Steierm. I, p. 11,

Nr. 8.

iI8 ) Conv. Bag. et Carant. c. 11 (Mon. Germ. Script. XI, p. 12.)
a16 ) Ravno tam.

a ”) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

8 ‘ 8 ) Jedno zemljišCe („mansus“) obsegalo je kakih 12 oralov. Prim.
Du Cange, Glossar. med. et in. latin., v. mansus.

218 . Juvavia Anh. p. 112, Nr. 54.

‘- 0 ) Men. Boica, XI, p. 119, Nr. 13. — Sc.humi, Archiv, II, str. 4.

* 21 ) Prej ko ne kaka cerkev ob Pesnici  na južnem Štajerskem,

222 ) Conv. Bag. et Carant., c. 11 (p. 12.)

a2s ) Jedna cerkev bila je v Ternbergu že nekaj let prej postavljena,
kajti listina od 20. novembra 1. 860. omenja, da je kralj Ludovik podelil
jedno cerkev v tem kraji solnograški nadškofiji. (Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.)

— Listina od 20. novembra 1. 890. ne navaja Ternberga, pač pa Trnovo
(„ad Durnaica*)  ter pravi, da je stala tu cerkev sv. Ruperta, ktero so fran¬
kovski kralji podelili solnograškim nadškofom. (Juvavia, Anh. p. 112, Nr. 54.)

— Po mojih mislih je Trnovo isti kraj, kot Ternberg, samo da je prvo ime
slovensko, drugo pa ponemčeno. — Kar se tiče^ lege tega kraja, ne smemo
ga zamenjati s Thernberg- om na Dolenjem Avstrijskem, kajti tu omenjeno
Trnovo (Ternberg) bilo je v Kocelovi državi, tedaj med Dravo in Rabo.

224 j Conv. Bag. et Carant. c. 13: „. . . in locum qui dicitur Cella. u
Tu ne smemo misliti na Celje, ktero je na spodnjem Štajerskem. Prim. Leto¬
pis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 359, op. 8.

223 ) „. ... ad Ablanza“.  Prim. Letopis Matice slov. za 1882 in 1883,
str. 360, op. 1.

22c ) Conv. Bag. et Carant. c. 13. (p. 11.)

221 ) „. . . ad Sabnizam“.  Ta kraj je bil na sedanjem severovzhodnem
Štajerskem poleg potoka Žabnice (Safenbach) ne daleč od Hartberga, kjer
so danes vasi Safenau, Ober-Safen, ITnter-Safen in Safenberg.

22s ) Juvavia, Anh. p. 95, Nr. 38.

228 ) Ann. Fuld. a. 890. — Ni nam znano, v kterem delu Pannonije
je bil ta kraj.

28 °) Schumi, Archiv, II, str. 4. — Da bi bil ta Chirihstetin sedanji
Keszthely, ki je blizo Blatnega jezera, zdi se mi dvomljivo.

2SI ) Juvavia, Anh. p, 95, Nr. 38: „. . . . ad Nezilmpah u .  Ta kraj je
sedaj na vzhodnem Štajerskem, v sod. okr. Fiirstenfeld.

232 ) Prim. listino od 20. novembra 1. 860. (Juvavia, Anh. p. 95. Nr. 38.
23S ) Ravno tam: „. . . Peinihliaa a  in „ad Peininahu “.

234 ) Listina od 20. februaija 1. 860. (Schumi, Archiv, II, str. 4.) —■
Listina darovalnica dijakona Gundbata okolu 1. 880. (Reschius, Ann. Sab.
III, p. 219, Not. 462.)

235 ) Reschius, op. cit.: ,. . . Weligam' 1 .  Kje je tekla ta reka, ne vemo.

— 157  —

2S6 ) Prim. listino, spisano med 1. 803. in 810. (Dghelli, Italia sacra,
V, p. 1097.

237 ) Glej listino od 1. 803—810. (Dghelli, op. cit.), v kteri je med dru¬
gimi isterskimi mesti tudi Trst omenjen.

238 ) Glej citirano listino od 1. 803—810. — Prim. tudi Constantini
Porphyr. De admin. imp. c. 30: „. . . čorb 8; Zsvdva; -&3 -orscroo ap/erai
rj /.upa  trj? Xpo(3ai(as, z.ai 7capEZTSi'vETa: itpo; p.iv "i;v TrapaOvba^a.av as/o: rtov auv-
opiov ’IcjTp [«5  rjyouv Tou zaaTpou ’AA|3ouvou.“ (Monumenta spect. hist. Slav. me-
rid., vol. VII, p. 406.)

2s9 ) „Sed et populi Polensis, quae civitds caput est I triae  “ (Rubeis, Mo-
num. eccl. Aquil., c. 46, p. 417. — Mansi, Concil. coli XIV, p. 496.)

24 °) Listina od 1. 803—810. (Dghelli, op. cit)

24t ) Prim. list. od 12. marca 1. 933. (Schumi, Drkb. f. Krain, I, str.
7, št. 6. — Dghelli, op. cit. V, p 229.)

242 ) Listina od 1. 803—810. (Dghelli, op cit.): . . in territorio Ca-

prense, loco qui dicitur RizianoA

24S ) Prim. listino od 12. marca 1. 933. (op. cit.)

244 ) Gl. Rutarjev spis „Slovenske naselbine po Furlanskem” v Ljublj.
Zvonu, III, str. 53 i d.

245 ) Chabert, Bruchstiick. (Denkschriften d. kais. Akad d. Wiss Phil.-
hist. Classe, III. Bd , 2. Abth , str. 124.

24B ) Prim. listino od 21. decembra 1. 811. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil.,
p 40!. — Cappelletti, Le chiese d’Italia, VIII, p. 107.)

2 ”) Prim listino od 1. 912.. v kteri je kralj Berengar potrdil Abonu,
opatu samostana sv. Mihaela Arhangela v Červinjanu na Furlanskem ( x in
finibus Foroiuliensibus “1 vsa samostanska posestva. (Beitriige zur Kunde
steierm. Geschichtsqu., IX, str. 88.

24s ) V tem mestu imeli so v 7. in 8. stoletji do 1. 737. oglejski ali
furlanski patrijarhi svoj sedež. (Rubeis, Mon. eccl. Aquil. — Czoernig, Das
Land Gorz u. Gradišča, str. 203—205)

249 ) Beitrage zur Kunde steierm. Gesch., IX, str. 88: „Berengarius rex
concedit cuidam Felici diucono eeclesiam s. Joannis in A.ntro cum eodem
Antro et arboribus ihi per eum plantatis, et pratum quod presbiter Laurentius
fertilem fecit per cireuitum montis Olose, et aream in ipsius montis superficie,
tigurium etiam ipsius e clesie et campos in fines ltr-aacias et, casale Pungu-
linos et in Ragnaldinum, concedit etiam Broxianis pascua in montibus sita et
plana in fiuminum ripis.“

25 °) Listina od 26. novembra 1. 812: „. . . in Avaria ubi Bielaha flu-
vius Danubium ingreditur.  (Mon. Boica, XXXI/I, p. 26, Nr. 11.)

25 ‘) Listina od 6. oktobra 830. 1. (Mon. Boica, XI, p. 104, Nr. 5. —
XXXI/1, p. 58, Nr. 24.)

2S2 ) Listina od 6. oktobra 1. 832. iMon. Boica, XXVIIII, p. 21, Nr.
14.) — Listina od 4. marca 1. 833. (Mon. Boica, XXXI/I, p. 70, Nr. 31.) —
Listina od 16. februarja 1. 836. (Mon. Boica, XXVIII/I, p. 29, Nr. 19.) —
Hansiz, Germ. sacra, I, p. 156.)

25s ) Ann. st. Emmerammi Ratisp. maj. a. 791. — Ann. Petav. a. 791.

254 ) Ann. st. Amandi, a. 791.

25 “) Monachi Sangall. de gestis Karoli M. lib. II, c. 1. (Mon. Germ
Scrp. II, p. 748.)

256 ) Ann. Alamann. a. 791. — Ann. Augiens. a. 791.

25! ) Ann. Lauresham. a. 791.

25s ) Ann. Petaviani, a 791.

259 ) Ann. Einh. a 791: „Nam is fhivius (Anesus) inter Baioariorum at-
que Iiunorum terminos medius currens, certus duorum regnorum limes habe-
batur.“  — Poeta Saxo. a. 791, III, v. 64 — 65: „Sic ad fiuvium rex venit Ane-
sum, qui medius Baioarios seiungit et Hunos,“

— 158  —

26 °) Ann. Enih. a. 805. — Ann, Fuld. a. 805. — Ann. Tiliani, a. 805
(806). — Annalista Saxo, a. 805.

26 ‘) Mon. Boica, XXXI/I, p. 70, Nr. 31.

262 ) Ann. Einhardi, a. 791: „Pulsis igitur Hunorum praesidiis, ao di-
structis munitionibus, quarum ima super Cambum fluvium. . . . erat exstructa'
ferro et igni cimeta vastantur.“

265 ) Listina od 6. oktobra 1. 830. (Mon. Boica, XI, p. 104, Nr. 5. —
XXXI/I, p. 58, Nr. 24.)

2G4 ) Prim. Ann. Einh. a. 805: „Non malto-post Capcanus, princeps Hu¬
norum, propter necessitatem populi sui imperatorem adiit, postulans šibi locum
dari ad liabitandum inter Sabariam et Carnuntum, quia propter infesta-
t Ione m Sclavorum in pristinis sedihus esse non poterat.“

263 ) Prim. Con v. Bag. et Carant. c. 6. (Mon. Germ. Script. XI, p. 9):
Tune vero Sclavi post Hunos inde expulsos venientes coeperunt istis parlibus
Danubii diversas regiones habitare.“  — Ravno tam, c. 10. (p. 11): „. . . coe¬
perunt populi sive Sclavi vel Bagoarii inhabttare terram, unde illi expulsi sunt
Huni, et mutliplicari.“

266 ) Gl. listino kralja Ludovika od 23. septembra 1. 837: „territorium
in Sclavinia in loco nuneupante Ipusa iuxta Ipusa flumen  („Ybbs“).“ (Ju-
vavia, Anh. p. 88, Nr. 32.) — V listini istega kralja od 21. decembra 1. 834.
stoji: „. . . Granesdorf prope fluvium Enisum in parte Sclavanorum.  “
(Mon. Boica, XI, p. 106.) — Tn omenjena vas Granesdorf zove se danes
Kronsdorf in leži na zapadni strani reke Aniže.

2 “i) Poleg reke Traisena živeli so v 9. stoletji svobodni in podložni
Slovani, kar je razvidno iz listine od 22. marca 1. 828. (Mon. Boica, XXXI/],
p. 54, Nr. 22):  „.  . . . Sclavi eiusdem manasterii ad censum tenuefunt “  —
„salvis tamen proprietatibus liberorum Sclavorum. 11  — Tndi ob Erlafu prebi¬
vali so Slovani, kar dokazuje listina od 6. oktobra 1. 832. (Mon Boica,
XXVIII/I, p. 21, Nr. 14): „montem qui apud tVinades Colomezza vocatur .“. . .
„res cum Sclavis ibidern commanentibusA  — Tudi na severni strani Do¬
nave med Aistom in Naarnom živeli so svobodni in podložni Slovani (more¬
biti češkega rodu/ med nemškimi Bavarci („tam Baioarii quamque Sclavi
liberi et servi.“)  Gl. listino" od 18. januarja 1. 853. (Mon. Boica, XXVIII/I, p.
45, Nr. 31.)

26s ) Prim. listino od 6. oktobra 1. 832: „montem qui apud TVinades
Colomezza  (t. j. Holmec) vocatur — V listini kralja Ludovika od 6.
oktobra 1. 830. čitamo, da se je zval potok v Wachawi na levem bregu Do¬
nave „Mvstrica“  (t. j. Bistrica), bližnja gora pa „Ahormco“  (t. j. Javornik,
danes se zove Jauerling). (Mon. Boica, XXXI/I, p. 58, Nr. 24.) — V listini
cesarja Otona II. od 14. oktobra 1. 979. stoji, da se je zval neki potok blizo
reke Erlafa jjZucha*  (t. j. Suha) in neka gora „qui dicitur sclavanice Bvznic
(t. j. Rudnik). (Mon. Boica, XXVIII/I, p. 227, Nr. 153.)

2S8 ) Kaemtnel. Anfange deutschen Lebens in Oesterreich, str. 131, op. 1.

2 '°) Mon. Boica, XI, p. 100, Nr. 1. - XXXI/I, p. 26. Nr. 11.

2 ”) Mon. Boica, XXVII1/I, p. 50, Nr. 36.

272 ) Ann. Fuld. a. 884: . . . prope flumen Tullinam

2I3 ) Kaemmel, Anfange deutschen Lebens in Oesterreich, str. 162 i. d.

2,< ) Ann. Fuld. a. 884. (Mon. Germ. Script. I, p. 399; p. 401); ibid.
a. 892 (p- 408); ibid. a. 893 (p. 409). — Ann. Xantens. a. 869. (Mon. Germ.
Script. II.)

2, ») Conv. Bag. et Carant. p. 11.

2,B ) Ravno tam, p. 15.

2 ”) Auctar Garstense, a. 856. (Mon. Germ. Script. IX, p. 565.)

2,s ) Francorum reg. hist.

278 ) Ann. Bertin. a. 864. (Mon. Germ. Script. I.)

28 °) Ann. Fuld. a. 861.

281 ) Diimmler, Siidostl. Marken. (Archiv, op. cit., str. 13.)

— 159  —

282 ) Ann. Bertin. a. 861: . . . magnam šibi partem usque ad Hin

fluvium paterni regni praesumit“

283 ) Diimmler, op. cit. str. 13.

284 ) Ann. Fuld. a. 884: „Pannonia de Hraba flumine ad Orientem.“

28 “) Juvavia, Anh. p. 31.

286 ) Mon. Boica, XXVIII/2, p. 36.

285 ) Kaemmel, die Anfange d. deutschen Lebens in Oesterr., str. 127.

288 ) Ravno tam, str. 129.

289 ) Juvavia, Anh. p. 31: „In pago dieto Atergau dedit dux (Theodo)
ttomanos tributales super Fechilaha (Vockla) manentes

29 °) Schumi, Archiv I, str. 3,

291 ) Mon. Boica, XI, p. 106.

292 ) Kaemmel, Anfange d. deutschen Lebens in Oesterreich, str. 129.
— Da je v nekdanjem Salzburggauu in Attergauu stanovalo romansko
pleme, razvidno je iz naslednjih citatov. Juvavia, Anhang, p. 21: „Dux tra¬
didit ttomanos et eorum tributales mansos LXXX. . . . commanentes. . .
in pago Salzburgoense per diversa loca.  . . . simul etiam in pago Atragaoe
secus torrentem Feclulesaha (Vockla) Jlomanos et eorum mansos tributales
V.“  — Ravno tam, p. 23: v Tradidit dux in pago Salzburcgaoe villula nun-
cupante Campus  (sedaj Feldkirchen pri Mattigliofenu na Gorenjem Avstrij¬
skem) ftomanos cum mansos tributales XXX.“  — Ravno tam, p. 28:
„Dux tradidit in ipso pago (Salzbtu-gaoe). . . tributarios ttomanos CXV1,
inter vesitos et apsos per diversa loca.“  — Ravno tam, p. 29: „In ipso pago
(Chimingaoe = Chiemgau) iuxia feuenta Dnina  (reka Trauna med Chiemskim
jezerom in Solnogradom) ttomanos et eorum mansos tributales LXXX. . .
necnon in pago Adragaoe  (Attergau) ttomanos et eorum mansos tributales
III, . . . in pago Drunense  (Traungau) tributarios XX, apsos mansos eorum
f ttomanorumj .

29S ) Conv. Bag. et Car: nt c. 4 et 5. (op. cit. p. 7 et 8.)

294 ) Juvavia, Anh. p. 3.1. (Breves notit. c. 2): „Interea contigit, ut a
vicinis Solaris illi fratres, gui ad Pongov de Salzburgensi sede ibidem desti-
nati erant, inde eapellebant: r, et ita multis Urnpcrilus etat deiasia eadem
cella propter imminentes Selc ros et crudeles paganos.“  — Na drugem mestu
(c. 6, p. 35) pa stoji: . . Theodebertus dux tradidit dieto vel saneto Maxi-

miliano ad Pongo, guando dominus Eudpertus episcopus illam ibi ecclesiam
dedicavit, et guorum propter Sclavos crudelissimos paganos eadem cella, mul¬
tis erat temporibus desolata.  . . .“ — Iz teh dveh citatov je razvidno, da ta¬
krat niso Slovenci stanovali v Pongauu, ker je neverjetno, da bi bili sami
napadali svoje rojake, pač pa blizo Pongaua in sicer v Lungauu.

d-el-o.:

(Zgodovinske razprave.^ (Str. 99—126.)

*) Ann. Fuld. a. 768. Ann. Lauriss. a. 768

*) Ann. Einh. a 776: „ . . . Krodgaudum Langobardum, guem ipse Fo-
roiidiensibus ducem dederat .“

3 ) 6'. pismo, ktero je pisal papež Hadrijan I. frankovskemu kralju
Karolu 1. 776. (Mansi, Concil. coli. XII, p. 824.)

4 ) Ann. Laurissens. a. 776: „Tunc domnus Carolus rex Italiam ingres-
sus est partibus Foroiulensium petens. Hrodgaudus occisus est, et supradidus
domnus Carolus rex ad Tarvisium civitatem pascha celebravit.“

5 i  Meseca junija bil je že zopet v Lorchu na Nemškem (Rubeis, Mo-
num. eccl. Aquil. p. 356.)

e ) Monachi Sangallensis de gestis Karoli M., 1. II, c. 17 (27). (Mon.
Germ. Script. II. p. 760.): „Exin ad ulteri >ra progressus , venit religiosissimus
Karolus ad urbem Furiolanam, guam qui šibi scioli videntur, Forum Julien-
sem nuncupant. Contigit autem, ut eodem tempore episcopus civitatis illius, aut,
ut modernorum loguar consuetudine, patriarcha, occasui vitae propinguaret. Ad
guem cum religiosissimus Karolus visitandi gratia properaret, ut successorem suum
ex nomine designare deberet, ille religiose admodum ex imis praecordiis suspiria
trahens:.. . Cum autem in eadem regione aliguantisper demoratus fuisset . , . . Ka¬
rolus, doneč episcopo decedente dignum ei successorem substitueret, guadam fe-
stiva die post missarum celebrationem dixit ad suos: . .

') Ann. Lauriss. a. 776: „ . . . . captas civitates Foroiulem, Taravi-
sium cum religuis civitatibus guae rebellatae fuerant: et disposuit eas otnnes
per FrancosA  — Ann. Einh. a. 776: „ ....  in eis  (v puntarskih mestih)
Francorum comitibus constitutisA

8 ) To pismo je bilo spisano med 1. 781. in 789., kajti dne 15. aprila
1. 781. je papež še le mazilil Pipina za kralja langobardskega in 1. 789.
bila je Istra združena s frankovsko državo.

c ) Rubeis, Mon. eccl. Aquil. p. 332.

10 ) DiVmmler. Ueber die alteste Gesch. d. Slawen in Dalmatien (Siz-
zungsberichte der phil.-hist. Classe der k. Akad., 20. Bd., str. 382). — Cha-
bert, Bruchstiick einer Staats- und Rechtsgeschichte (Denkschriften d. k.
Akad., Phil.-hist. Classe, III. Bd., 2. Abth. str. 124.) — Trst je že spadal
pod Istro in Kranjsko bilo je tesno združeno s Koroškim.

“) Prim. Dummler, op. cit. str. 384, op. 1.

l2 ) Ann. Einhardi, a. 796; Ann. Tiliani a. 796 (797); Annalista Saxo, a.
796 ; Ann. Fuld. a. 796.

18 j Einhardi Yita Karoli M. c. 13 (Mon. Germ. Script. II, p. 450).—
Ann. Fuld. a. 796.

,4 ) Einhardi Vita Karoli M. c, 16 : „Erat enim semper Romanis et Grae-
cis Fvancorum suspecta potentiaA

,s ) Annalista Saxo, a. 788. (Eccai d, Corp. hist. med. aevi, I, p. 157):
„ Eodem arino ccnimissum est bellum Mer Graecos et Longobardos  . . . cum
F 1  ara is, et Jug ati sunt Graici, viceiuntgue Franci et Langobardi.

— 161

t6 ) Einhardi Vita Karoli M. o. 15- (Mon. Germ. Script. II, p. 451).
„ . . . M stri um quoque et Liburniam atque Dalmatiam exceptis maritimis
civitatibus, quas . . . Constantinopolitanum imperatorem habere permisit , . .
perdomuit.“  — Annalista Saxo, a. 810. — Tu navedena izjema glede pomor¬
skih mest velja le za dalmatinska, ne pa za isterska mesta.

' 7 ) Ann. St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 788. (Mon. Germ. Script. 1,
p. 92): „Huni ad Furgali“ (—  in Friuli). — Ann. Lauriss. maj. a. 788. —
Alcuini Epist. ad Colcum lectorem. (ed Frobenius, I, 6.)

18 ) Ughelli, Italia sacra, V, p. 1097 et sequ. — Rubeis, Mon. eccl.
Aquil. c. 38, p. 330.

19 ) Andreae Dandnli Chron. (Muratori Script. rer. Italic. XII, col. 155)
1. VIII, c. 15: „Provinciae quoque Istricie ab imperio Constantinopolitano sub-
traetae Joannes per Carolum dux ordmatus est.“

20 ) Prim. Karolovo pismo, ktero je pisal svoji ženi Fastradi, pohva-
livši hrabrost isterskega vojvode z besedami: „ . . . Dux de Ilistria  (nam¬
reč Ivan), ut dictum est nobis , ibidem  (v vojski proti Obrom) .Se«e fecit cum
suis hominibus.“  (Mansi, Concil. coli., XIII, Append. 3, p. 185.)

ZI ) Diimmler, Ileber die iilteste Gesch. d. Slawen in Dalm. (Sitzungs-
berichte, op. cit. str, 383.) — 344 takratnih mark bi bilo po sedanji vred¬
nosti srebra kakih 170.000 gld.

22 ) Ann. Lauriss. a. 781. — Annalista Saxo, a. 781. — Ann. Einhardi,

a. 781.

23 ) Večina Slovencev bila je še takrat udana poganski veri, kar smemo
sklepati iz tega, ker niso mogli krščeni Slovenci sami premagati svojih po¬
ganskih sobratov, temveč le s tujo pomočjo. To nam tudi pričujejo besede,
ktere se nahajajo v neki listini vojvode Tassila od 1. 770. in se glase:

. . . propter incredulam generationem Sclavanorum ad tramitem veritatis
deducendarn.  . .“ (Meichelbeck, Hist. Friš. 1/2, p. 38, Nr. 22. — Rescliius,
Ann. Sabion., I, p. 669.)

M ) Ljubljanski Zvon, 1882, letnik II., str. 460 i. d.

25 ) Ljubljanski Zvon, letnik II, str. 463.

2e ) Meichelbeck, Hist. Friš. 1/2, p. 38, Nr. 22. — Reschius, Ann. Sa¬
bion. I, p. 669. — Zahn, Cod. dipl Austr.-Fris. I, str. 3, št 2.

2 ’) Primerjaj listino cesarja Ludovika od 5. februarja 1. 816. (Mei¬
chelbeck, op. cit. 1/2, p. 252, Nr. 479. — Mon. Boica, XXXI/I, p. 32, Nr. 13.
— Reschius. op. cit. I, p. 670, Nr. 343. — Zahn, op. cit. I, str. 11, št. 9.

28 ) Schumi, Archiv f. Heimatkunde, I, str. 4: „Tradimus autem et

decaninm Scluvorum. . .  — Du Cange (Gloss. ad script. med. et

inf. latin. v. decania) pravi, da je bila dekanija „pars centuriae, constans
decem familiis , cui praeerat decanus.“  — Vendar dekanija, kakoršno si mo¬
ramo tu misliti, ni imela samo deset družin navadne velikosti, temveč de¬
set zadrug, kajti stari Slovenci živeli so v zadrugah. (Babnik v Letopisu
Matice slov. za 1882 in 1883, str. 70 i. d.) Da je temu res tako, razvidno
je iz tega, ker je imela ta dekanija dva državna oskrbnika in pa svojega
župana.

29 ) Schumi, op. cit.: „. . . hos omnes predictos Sclavos quos suh illos

uctores sunt qui vocantur TalirSt et Spantna, quos infra terminum
manent que coniuravit Ule iapnn qui vocatur  — „Physso“ je

prvo ime slovenskega župana, ktero nam je ohranila zgodovina. — Oskrb¬
nika (actores) Taljub in Sparuna bila sta postavljena, da bi bila nadzoro¬
vala Tassilovo lastnino, pobirala davke in jih izročevala vojvodovi blagaj-
nici. (Prim. Du Cange, Gloss ad script med. et inf. latin. v actores.)

30 ) Schumi, op. cit. : . . . ad eum tradimus locum, et XXXa Sclavos

ad Todicha cum opere fiscali seu tsibuto iusto.“  — Dietach /Todicha) je se¬
daj vas na Gorenjem Avstrijskem od mesta Steyera nekoliko proti severu.

13

— 162

Sl ) Schumi, op. cit.: „Tradimus antem et terram quam illi Sclavi cul-
tam fečerunt sine consensu nostro, infra qui vocatur forst, acl Todicha et Sir-
nicha.“  — Iz tega stavka smemo sklepati, da so se drugi Slovenci, ki so
živeli na zemlji bavarskega vojvode, naselili le z njegovim dovoljenjem. —
Sierning (Sirnicha) je od mesta Steyera proti zahodu. Med Sierningom in
Dietachom je še dandanes nekoliko gozdov.

32 ) Schumi, op. cit.: ,. . . ad Crvnzinunten Sciavum unum cum iusto
tributo.“  — Crvnzinwiten je najbrže sedanja vas Kronavvithet, ki leži od.
Linza proti severu. Napačno bi bilo, ako bi iskali Crvnzinwiten na zapadni
strani Dunajskega lesa (Wienerwald), kjer je bil v 9. stoletji Grunzwitigau,
kajti 1. 777. bila je ta pokrajina še v oberski oblasti.

S3 )  Kopitaijeva Spomenica, uredil J. Marn, str. 152.

84 ) Ann. Einh. a. 787. — Ann Lauriss. a. 787. — Poeta Saxo, lib.
II, a. 787. — Annalista Saxo, a. 787.

33 ) Ann. Lauriss. a. 788. — Ann. Nazariani, a 788. (Mon. Germ.
Script. I, p. 43.) ■— Dne 6. julija 1. 788, bil je Tassilo v St. Goarskem sa¬
mostanu ostrižen. (Ann. Lauresham. a. 788. Mon. Germ. Script. I, p. 33.)

S6 ) Ann. Einh a. 788 : „Sex (Carolus) autem in Baioariam profectus,
eandem provinciam cum suis terminis ordinavit atque disposuit“  — Ann. Lau¬
resham. a. 788: „Carlus rex in Bagoariam perrexit et omnes fines Bagoario-
rum in sua propria ditione recepit.“  —Ann. Lauriss. a. 788: „Post haec om-
nia domnus rex Carolus per semetipsum ad Pteganesburg pervenit, et ibi fines
vel marcas Baioariorum disposuit, guomodo salvas, Domino protegente, contra
iamdictos Avaros esse potuissent.“  — Annalista Saxo, a. 788.

3I ) Ann. Einh. a. 788: „ Huni vero,sicut Tassiloni promiserunt, duobus
exercitibus comparatis , uno marcam Foroiuliensem, altero Baioariam adgressi
sunt; sed frustra. Nam in utrogue loco victi fugatigue suni, et multis suorum
amissis, cum magno damno ad loca sua se receperunt. Quam iniuriam velut
vindicaturi, iterum Baioariam moioribus copiis petierunt, sed in prima con-
gressione pidsi a Baioariis et innumera multitudo , eorum caesa, multi etiam ex
eis, qui per fugam evadere conati, Danubium tranare voluerunt, gurgitibus flu-
minis absorbti sunt.“  — Ann. Lauriss. a. 788. — Ann. Fuld. a. 788.

38 ) Ann Einh. a. 791 : „Nam is fluvius (Anesus) inter Baioariorum
atque  H unorum terminos medius currens, certus duorum regnorum limes ha-.
bebatur.“  — Poeta Saxo, lib. III, v. 65. (Mon. Germ, Script. I, p. 248):
„Sic ad puvium rex venit Anesum, Qui medios Baioarios sejungit et Hunos.“

39 ) Annalista Saxo, a 790.

40 ) Ann. Alamann. a. 790: Karolus rex, commoto exercitu magno Fran-
corum et Saxonum atgue Sclavorum perrexit in regionem Wandalorum.“

41 ) Ann. Einh. a. 791. — Ann. Lauresham. a. 791. — Ann. Tilian. a.
791. —• Poeta Saxo, 1. III, v. 50 et sequ.

4S ) Ann. Lauresham. a. 791 (Mon. Germ. Script. I, p. 34): „Sed et
Ule tune eius exercitus auem Pippinus fllius eius de Italia transmisit , ipse in-
troivit in IHyricum et inde in Pannonia et fečerunt ibi similiter, vastantes
et incendentes terram illam, sicut rex fecit cum exercitu suo ubi ipse erat. u  —
Beseda „Illyricum“ zaznamuje tu južne slovenske pokrajine, ne pa Hrvat-
skega, ker del Hrvatov prišel je nekaj let pozneje pod frankovsko oblast.
(Prim. Diimmler, Sitzungsberichte, XX, str, 384, op.)

4S ) Mansi, Concil. coli. XIII, Append. -3, p. 186.)

44 ) Ann. Einh. a. 791 : ,,Pulsis igitur Hunorum praesidiis, ac distructis
munitionibus , guarum una super Cambum fluvium, altera iuxta Comagenos
civitatem in monte Cumeoberg rallo frmissimo erat exstructa, ferro et igni
cuncta vastantur.“  — Ann. Tiliani, a. 791 et (Carolus) inde promo-

vens venit ad Anisam, inde ad Comisberg . . “  Poeta Saxo, lib. III, v. 75 et

— 163

sequ. „ . . . munimina stalim pidsis praesidiis destruxerat, ex quibus unum
non operiš parvi Cambus praeterfluit amnis, atque superdictum Cumberg mu-
nitio mmtem altera pregrandi fuerat eircurndata vallo.“ —  Kamp je reka, ki
teče po Dolenjem Avstrijskem in se blizo Kremsa izliva v Donavo, Cumeo-
berg (Comisberg, Cumberg) je pa današnji Kaumberg pri Konigsstattenu blizo
Talina (Prim. Mon. Germ Script. I, p. 176, Not.)

45 ) Ann. Einh. a. 791: „Cumque rex cum eo quem ducebat exercitu usque

ad Arrabonis fluenta venisset, transmisso eodem fluvio, per ripam eius usque
ad locum in quo is Danubio miscetur accessit, ibique per aliquot dies stativis
habitis per Sabariam reberti statuit . -  — Ann. Lauresham a. 791. —

— Cliron. Moissiac. a, 791. — Ann. Alamann. a. 790, ki pravijo da je šel

Karol, „m regionem Wandalorum.“  — Poeta Saxo, 1. III, a 791. — Ann. Fuld.
a 791. — Ann Tiliani, a. 791 (792). — Ann. St. Amandi, a. 791. —Ann.

Petaviani, a. 791. — Ann Guelferbytani. a. 791. — Ann. Augiens. a. 791.

— Ann. St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 791. — Ann Xantens. a. 791.

46 ) Ann- Einh. a. 792. — Ann. Lauriss. a. 792. — Poeta Saxo, a. 792,

v. 43—46. — Ann. Moissiac. a. 792. (Mon. Germ. Script. I, p. 299.)

4I ) Ann. Moissiac. a. 792. — Ann. Lauresham. a. 792.

4S ) Ann. Einh. a. 793. (Mon. Germ. Script. I, p. 179.) — Poeta Saxo,
a. 793, v. 1—9 (1. c. p. 249).

49 ) Ime „tudun“ ne zaznamenuje kake osebe, temveč neko dostojan¬
stvo. Naj viši glavar pri Obrih bil je lehagan ali khakan,  potem jug ur
in varuhi posameznim krajem zvali so se tu du ni — „Tou'Souvot ot totot?]-
prjiai racpi Toupzois." (Diimmler, Stidostl. Marken, Archiv f. Kunde osterr.
Gesch., X. str. 5.)

5 °) Ann. Einh. a. 795. (Mon. Germ. Script. I, p, 181). — Ann. Tiliani
a. 795 (L c. p. 222). — Ann Lauriss. a. 795 (1. c. p. 180), — Ann. Lauriss.
min. a. 795 (1. c. p. 119). — Ann Guelferbytani a. 795 (L c. p. 45). —Ann.
Fuld. a. 795 (1. c p. 351).

sl ) Ann. Fuld. a. 796: „Cagan et Jugurro principibus Hunorum civili
bello et intestina clade a suis occisis . .

52 ) Ann. Lauriss. a. 796 (Mon. Germ. Script. I, p. 182;: „Sed et Hein-
richus dux Foroiulensis, m ssis hominibus suis cum Sclavo

in Pannonias, hringum gentis Avaronm longis retro temporibus quietum, civili
bello fatigatis inter se principibus, spcliavtt — Ann. Tiliani, a. 796 (797)
1. c. p. 222.) —• Annalista Saxo, a. 796 (Eccardi Corp, hist. I, p. 161). —•
Conv. Bag. et Carant. c. 6 (Mon. Germ. Script. XI, p. 9.)

" 3 ) Monachi Sangall. de gestis Karoli M. lib. II, c. 1. (Mon. Germ.
Script. II, p. 748.)

54 ) Ann. Einh. a. 796 (1. c. p. 183). — Ann. Tiliani a 796 (797) (1. c.
p. 222). — Ann. Lauriss. a. 796 (1. c p. 182). — Poeta Saxo (1 c. p. 252)
Annalista Saxo, a. 793 (1. c). — Ann. Fuld. a. 796. (1. c. p. 351) — Conv.
Bag. et Carant c. 6 (1. c. p. 9.)

bS )  Ann. Einh a. 796 (p. 183). — Ann. Lauresham. a. 796 (p. 37.)

— Ann. Moissiac. a. 796 (p. 302;. — Conv. Bag. et Carant. c 6 (p. 9). —
Ann. Tiliani, a 796 (797; — Poeta Saxo, 1. III, a. 796. — Ann. Fuld. a.
796. — Ann. Lauriss a. 796. — Le ,,Ann. Alamann.“ (a. 796) pravijo, da
je Pipin šel „in regionem Wandalorum“  in da so mu „Wandali“ prišli na¬
sproti ter se mu. podali.

55 ) Poeta Saxo (p. 252 et 253;. Ann. Einh. a. 796. — Ann. Lauriss.
a. 796. — Ann. Tiliani, a. 796 (797 . — Ann. Fuld. a. 796. — Annalista
Saxo, a. 796. — Ann. Juvav. maj, a. 796 (Mon. Germ. Script. I, p. 87 . •—
Ann. Salisb. a. 796 (1. c. p. 89.)

5J ) Ann. Alamann. a. 797 : „Pipinus' cum Baguariis et quosdam de
Langobardis super Sdavits, terram devastavit, et cum pace reversus est ad

patrem suum domnum regem Karlum . Ericus cum guibusdam Francis

et Langobardis in prelium commisit, victoriam cepit, terram

ipsam cum dominatione domni regis Karoli conquisivit.“

— 164  -

58 ) Ann. Guelferbytani, a. 797- . . et (rex) transmisit Pippinum cum

boste in Wenedum, et aliam kostem in Hunia:'

5S ) Vojmir ni bil ban posavskih Hrvatov, kakor misli Smičiklas Po-
viest hrvatska, I, str. 164.), ker ti še niso bili 1. 796. odvisni od Frankov.
Da je bil Vojmir vojvoda slovenski, ne pa hrvatski, pričuje nam citat iz
Conv. Bag. et Carant. c. 3. (p. 7), kjer je rečeno, do so Hune (bolje Obre)
premagali Franki, Bavarci in Gorotani („. .  . quousque Franci ac Bagoarii
cum dinar antant.* continuis affligendo bellis eos superaverunt.")  — Tudi
nam viri pripovedujejo, da je furlanski vojvoda Erik 1 799. moral oblegati
Trzat pri Reki. Iz tega lahko sklepamo, da Hrvatska še tega leta ni bila
popolnoma Frankom pokorna, še manj pa 1. 796.

6 °) Prim. Ann. Guelferbytani, a. 797.

61 ) Ann. Einh. a. 797. — Ann. Tiliani, a. 797 (798). — Ann. Lauriss.

a. 797.

e2 ) Ann. Alamann. a. 798: „Wandali mentiti sunt.“

ss ) Prim. ,,Versus Paulini de Herico duce“, tiskan v Einhardi Vita
Karoli M., ed. Pertz, drugo izdanje, str. 37—39, kjer se med drugimi na¬
hajajo naslednje vrstice: . . Hericum mihi dulce nomen plangite Sirmi-

um . .  —-- „Barbaras gentes domuit sevissimas,  || Cingit quas lirauva,
recludtt Bianuftiu.*,  |j Celant quas iunco paludes Meotides,  |j Ponti coar-
tat quas unda salsiflui,  || liahnatiarum quibus obstat terminu.*. .

64 ) Ann. Einhardi, a. 799. — Ann. Lauriss. a 799. — Poeta Saxo,
L c. p. 256, v. 97 squ. — Einhardi Vita Karoli M.'c. 13. — Ann. Fuld. a.
799. — Annalista Saxo, a. 799. — Ann. Tiliani, a. 799. — Ann. Guelferby-
tani, a. 799.

65 ) Versus Paulini, op. cit.

c ’ 6 ) „Ericus dux Foroiuliensis“  (Ann. Einh. a. 796 ; Ann. Tiliani, a.
796.) — „Ericus dux Foroiulensis“  (Ann. Lauriss. a. 799) — „Aericus dux
Foroiulanus“  (Einh. Vita Karoli M. c. 13) — „Heinrichus dux Foroiulensis“
(Ann. Lauriss. a. 796) — „Hericus dux“  (Versus Paulini, op. cit.) — Eheri-
cus dux Foroiuliensis' 1  (Ann. Fuld. a. 796 et 799) — Aericus comes“  (Conv.
Bag. et Carant. c. 10, 1. c. p. 11.)

6! ) Einhardi Vita Karoli M. c. 13. (Mon. Germ. Script. H, p. 450) :
„Geroldus Baioariae praefectus, in Pannonia, cum covtra Hunos proeliaturus
aciem instrueret, incertum a quo, cum duobus tantum qui eum obeguitantem ac
singulos hortantem comitabantur, interfectus est."  — Ann. Einh. a. 799. —
Ann. Augiens. a. 799. — Ann. Tiliani, a. 799 (800). —• Poeta Saxo, 1. c. p.
256. — Ann. Fuld. a. 799. — Ann. Lauriss. a. 799.

fi8 ) Ann St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 802. (Mon. Germ. Script. I,
p. 93): „Cadaloc et Goterhammus seu ceteri multi interfecti fuerunt ad castel-
lum Guntionis."

fS ) Ann. Einh. a. 803 (Mon. Germ. Script. I, p. 181): (Carolus) ad
Reganesburch veniens dispositis Ms quae utilia videbantur esse, adventum exer-
citus de Pannonia redeuntis praestoldbatur. Quibus reversis obviam illis ad Re-
ganesburch venit. Ibi etiam cum illis Zodan princeps Pannoniae veniens, impe-
ratori. se tradidit. Multi quoque Sef uri et Huni in eodem conventu fuerunt
et se cum omnibus quae possidebant imperatoris dominio subdiderunt. Consti-
tutisgue omnibus utilitatibus, quae in illis partibus necessaria erant, per Ale-
manniam et per TFormatiam hiemis tempore ad Aquis palatium venit."  — Ann.
Lobiens. a. 803 (1. c II, p. 195): ,,Eo anno Pannonia cum finitimis regnis
sub ditione imperatoris redacta est. ■— Ann Lauriss. min. c. 35. (1. c. I, p.
120): „Imperator autem pergit Baioariam, ibi venit legatio Avarorum, omnem
terram imperii sui sub dicione imperatoris Karoli subdunt."  — Ann. Juvav.
maj. a. 803 (1. c. I, p. 87): „Carolus in Baioaria mense Augusto."

70 ) Einhardi Vita KaroliVM. c. 13. — Monachi*Sangall. de gest. Ka¬
roli M. lib n, c. 1. (1, c. p. 748.)

— 1G5 —

n ) Conv. Bag et Carant. c. 3 (1. c. p. 7): „. . . . quousque Franci ac
Bagoarii cum Uluarantanis continuis affligendo bellis eos (Ilunos) supe-
raverunt.

,2 ) Conv. Bag. et Carant. c. 6 (p. 9): „Tunc vero Sclavi post Hunos
inde expulsos venientes coeperunt istis partibus Danubii diversas regiones ha-
bitare. Sed nune gualiter Huni tilde expulsi sunt, et Sclavi inhabitare coepe¬
runt, et iVa pars Pannoniae ad diocesim Juvavensem conrersa est, edicendum
putamus.  1

,s ) Ann. St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 805. — Ann. Juvav. maj.
a. 805: „. . . boe anno baptizatus est paganus (sc. caganus), vocatus Abra¬
ham, 11. Kal. Octobr.“

u )  Ann. Einh. a. 805. — Ann. Tiliani, a. 805 (806). — Ann. Fald.

a. 805.

75 j Ann. Einh. a. 811. — Ann. Fuld. a. 811.

,s ) Ann. Einh a. 822.

”) Conv. Bag. et Carant. c. 3 (p. 7): „Eos (Avaros) aut.em gui obedie-
bant fidei et baptismum sunt consecuti, tributarios fecerunt regum, et terram
guarn possident residui, adhuc pro tributo retinent regis usgue in hodiernum
diem.“  (t. j. do 1. 873.)

’ 8 ) Ann. Einh. a. 796: „Hunis trans Tizam fluvium fugatis.“

,9 ) Prim. Diimmler (Archiv f. Kunde osterr. Gesch., X. Bd, str. 9.)

80 ) Kron. Nestor, pogl. 8 : „. . . i Bogu potrebi ja, i pomroša vosi, i
ne osta sja ni jedinz Obrinz.“

81 ) Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 80.

82 ) „Waltunc dux“. (Conv. Bag. et Carant. c. 5, p. 8.)

8S ) Conv. Bag. et Carant. c. 7, p. 9.

84 ) Ann. Lauriss. a. 796. — Ann. Tiliani, a. 796 (797.) — Annalista
Saxo, a. 796.

85 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10 (p. 11); Excerpt. (p. 15): „Item sub
Karolo et eius successoribus Priwizlauga, Cemicas, Ztoimar, Etgar.“

8<! ) Conv. Bag. et Carant. c. 10 (p. 11); „Post istos vero duces Bago¬
arii coeperunt praedictam terram dato regum habere in comitatum, nomine
Ilelmicinus, Albgarius et Pabo.“

87 ) Juvavia, Anh. p. 89, Nr. 33.

88 ) Conv. Bag. et Carant. c. 12, (p. 13.)

8C ) Zahn, Urkb. f. Steierm. I, str. 9, št. 6.

90 ) Chron. Salisb. a. 861 (Mon. Germ. Script. IX, p. 870). — Auctar.
Garst. a. 861. (ibid. p. 565.)

91 ) Ann. Einh. a. 828. — Vita Hludow. imp. c 42, p. 631.

92 ) „Provinciae quoque Istriae ab imperio Constantinopolitano subtraetae
Joannes per Carolum dux ordinatus est.“  (Rubeis, Mon eccl. Aquil. c. 38,
p. 330.)

9S ) Diimmler, Uber die siidostl. Marken. (Archiv, op. cit. X, str. 18.)

94 ) Diimmler (ravno tam, str. 16.), kteremu sem tudi jaz sledil. Glej
Kres, II, str. 334. — Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 352.

95 ) Ann. Einh. a. 819 (Mon. Germ. Script. I, p. 205): „. . . in Caran-
tanorum regionem, quae ad ipsius (Baldrici) curam pertinebat.“  Ta citat priča,
da je mejni grof furlanski nadzoroval vsaj jeden del Koroškega, ako ne cele
dežele.

96 ) Ankershofen, Handbuch d. Gesch. d. H. Karnten, II, str. 318, op.
— Chabert, Bruchstiick (Denkschriften, op. cit. III. 2. Abth., §. 22, str. 100.)

9! ) Ann. Einh. a. 826 (1. c. p. 214): „ . . Bertricum palatii comitem
ad Baldricum et Geroldum comites et Avarici limitis custodes in Carantano-
rum provinciam misit.“  — Vender iz teh besed še ne sledi, da je del Koro¬
škega imel v svoji oblasti Balderik, drugo pa Gerold, temveč da sta takrat
oba, Balderik in Gerold, bila slučajno na Koroškem.

98 ) Steiermark im Zeitraume vom 8. bis 12. Jahrhundert. (Beitrage
zur Kunde steierm. Geschichtsquellen, IX. Jahrg., str. 13 in 28.)

— 166  —

S9 ) Ann. Einh. a. 828 (p. 215): „Baldricus, dux Foroiuliensis, cum
propter eitis ignaviam Bulgarorum exercitus terminos Pannomae superioriš
inpune vastasset, honoribus guos liabebat privatus , et marca quam solus tene-
bat, inter quatuor comites divisa est.“

10 °) Ann. Einh. a. 826 (op. cit. p. 214): . . ad Baldricum et Ge-

roldum comites et Avarici limitis custodes. .  — Ravno tam: . . Baldri-

cus vero et Geroldus, comites ac Pannonici limitis praefecti.“

,01 ) Ann. Einh. a. 803 (1. c. p. 181). — Ann. Lauriss. min. c. 35 (1.
c. p. 120). — Ann. Lobiens a. 803. 1. c. p. 195)

102 ) Einhardi Vita Karoli M. c. 13. — Ann. Einh. a. 799. — Ann.
Angiens a. 799.

I0S ) Ann. St. Emmerammi Ratisp. maj. a. 802: „Cadaloc et Goterham-
mus seu ceteri multi interfecti fuerunt ad castellum Guntionis.“

104 ) Grofa Wernerja omenjata 1. 805. Chron. Moissiacense (Mon. Germ.
Script. II, p. 258) in pa Capitulare in Theodonis villa promulg. a. 805. (Mon.
Germ. Leg. I, p. 133.)

10s ) Mejnega grofa Gottfrieda omenja tudi listina od 28. junija 1. 823.,
ki pa je nepristna. (Hansiz, Germ. sacra, I, p. 155.)

,06 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10. (Mon. Germ. Script. XI, p. 11): „Tunc
primus ah hnperatore constitutus est confinii comes Goterammus, secundus We-
rinharius, tertius Albricus, guartus Gotafridus, guintus Geroldus. 11  — Gl. op.
cit. Excerpt. (p. 15): „In orientali etiam parte Bauarie expulsis Hunis hii
comites ab hnperatore Karolo et eius successoribus sunt constituti: Geroldus,
Goterammus secundus, Wereharius tertius, Albricus guartus, Gotfridus guin-
tus, Geroldus. .

101 ) V testamentu, kterega je Karol Veliki napravil 1. 811., naveden
je tudi grof Gerold. (Mansi, Concil. coli. XIV, App. p. 333.)

108 ) Glej listino od 22. marca 1. 828. (Mon. Boica, XXXI/I, p. 54,
Nr. 22.)

10 °) Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 355—356.

Il °) Ann. Einh. a 819. — Vita Hludow. imp. c. 32.
lu ) Ann. Einh. a. 828: „Baldricus, dux Foroiuliensis. . . honoribus
guos liabebat privatus, et marca guam solus tenebat, inter guatuor comites di¬
visa est.  — Vita Hludow. imp. c. 42.

112 ) Germania sacra, II, p. 128.

113 ) Handbuch d. Gescli. d. H. Karaten, II, str. 150 in 321, op. b.

114 ) Bruchstiick einer Staats- u. Rechtsgesch. (Denkschriften, op. cit,'
III, 2. Abth., §. 22, str. 102.)

’ 15 ) Prim. Letopis Matice slov. za 1882 in 1883, str. 355 i. d. -- Gl
tudi Rački, Viek i djelovanje, str. 41 in 130.

<IB ) Ann. Einh. a. 818: ,, . . . Liudeiviti, ducis Pannoniae iuferioris,
gui res novas moliens, Cadolaum comitem et marcae Foroiuliensis praefectum
crudelitatis atgue insolentiae accusare conabatur.“  — Vita Hludow. imp. c. 31.
11T ) Kres II, str. 338.

l18 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10 (1. c. p. 11). — Prim. tudi Auctar. Garst.

a. 838.

* 19 ) Ann. Fuld. a. 884. (1. c. p. 401.)
l2 °) Ann. Fuld. a. 896. (1. c. p. 413.)
l2t ) Conv. Bag. et Carant. c. 11. (p. 12.)

122 ) Letopis Matice slov. za 18 82 in 1883, str. 357. .

123 ) Conv. Bag. et Carant. c. /3. -p. 14.)

124 ) Prim. pismo papeža Ivana VIII. do Karlmana. Gl. spredaj, str.
13. št. 9.

12 ») Auctar. Garstense, a. 874.

128 ) Prim. Ann. Fuld. a. 884. (1. c. p. 400.)

m ) Diimmler, Ueber die sudostl. Marken. (Archiv, op. cit., X, str. 48

in 49.)

— 167  —

128 ) Ann. Fuld. a. 896. (1. c. p. 413.)

129 ) Ann. Bertin. a. 862. (Mon. Germ. Script. I, p. 457. — Prim. tudi
Ann Fuld. a. 863. (1. c p. 374.)

1S0 ) Ann. Fuld. a. 863: „ . . . praelatus est Carantanis .“

13 ‘) Ann. Fuld. a. 864.

132 ) Reginon. Chronic. a. 876 (Mon. Germ. Script. I, p. 589): „ . . . .
Carlomannus sonitus est Baioariam, Pannoniam et Carnutum, quod corrupte
tarantanum dicitur.“  — Ann. Fuld. a. 876 (1. c. p, 391.) — Annalista Saxo,
a. 876.

133 ) Ann. Fuld. a. 887. (p. 405). — Reginon. Chron. a. 887 (p. 596)
— Ann. Vedast. a. 887 (p. 524).

134 ) Juvavia, Anh. p. 110, Nr. 52.

135 ) Ann. Fuld. a. 893. ■— Ann. Alamann. a. 893.

’ 36 ) Listina od 29. septembra 1. 895. (Zahn, Urkb. f. Steierm. I, str. 15,
Nr. 11.) — Listini od 31. avgusta in 4. septembra 1. 898. (Ankershofen.
Handbueh d Gesch. d. H. Karnteu II, Reg. und Urk. str. 38 in 39.)

13! ) Listina od 1. oktobra 1. 859. (Juvavia, Anh. p. 94, Nr. 37.)

l3S ) Gl. listino od 6. januarja 1. 864. (Juvavia, Anh. p. 96, Nr 39. —
Ankershofen, op, cit. II, Reg. nnd Urk. str. 26.)

139 ) Prim. Ann. Fuld. a. 863.

14 °) Conv. Bag. et Carant. c. 10. (p. 11.)

14 ') Gl. dotično listino pri Ankershofen-u (op. cit. str. 39) : „. . . . cui-
dam viro progenie bonae nobilitatis ejcorto Zuentibolch nominato Liutbaldi ca-
rissimi propinqui ac illustris nostri marchionis vassalo."

tl2 ) Ankershofen, op. cit. str. 38.

143 ) Auctar. Garst. a. 856. (Mon. Germ. Script. IX, p. 565): Karlmanno
trnu- riti a orientalis est commendata .“

144 ) Ann. Fuld. a. 861. (1. c. p. 374): „Carlmannus  . . . expulit enim
duees, quibus custodia commissa er at Pannonici limitis et Carantani  ..." —
Ann. Bertin. a. 861. (1, c. p. 455.)

lla ) Chron. Salisb. a. 861. (I. c. IX. p. 870). — Auctar. Garstense, a.
861. (1. c. p. 565.)

,46 ) Dne 21. marca 1. 861. bil je Kocel v Regensburgu, ne pa v Pan-
noniji. (Meichelbeck, Hist. Friš. 1/2, p. 353. Nr. 710. — Zahn, Cod. dipl.
Austr.-Fris., I, p. 19, Nr. 18.)

14! ) Ann. Bertin. a. 862. (1. c. I, p. 457): „Carlomannus, Hludowici

regis Germaniae ftlius , concessa šibi a patre regni portione gumn pri¬
dem invaserat Med dotičnimi pokrajinami bilo je tudi Koroško. —
Prim. tudi Ann. Fuld. a. 863 (p. 374) „Carlmannus filius regis, qui prae-

h sini erat Carantanis . “

148 ) Ann. Bertin. a. 871 (p. 492); gl. tudi Ann. Fuld. a. 884. (p. 399):
„Igitur duo fratres, Willihelmus et Engilscalcus, cum tenninum regni Baioa-
riorum in Oriente a rege, id est seniore JPludoivico, concessum contra Maravo-
nos tenuerunt, multaque pro patria tuenda conflictando sudasse feruntur, tandem
diem idtimum huius aeris in eadem voluntate finiere permanentes, non vero esset
honor illorum filiis redditus, Erbo (Arbo) in comitatum, domno rege concedente,
successit

< 49 ) Ann. Fuld. a. 884. (p. 399—401.)

,3 °) Ann. Fuld. a. 898. (p. 413.)

151  Andreae Presbyt. Chron. (Mon. Germ. Script. V, p. 235); „ Multa
fatigatio Langobardi et oppressio a Slavorum gens sustinuit, usque dum impe¬
rator Foroiulanorum Ebherardo principem constituit: eo defuncto Unhroch filio
suo principatum suscepitP

15  *) Rubeis, Mon. eccl. Aquil. c. 49, p. 438—440.

15 3 ) Glede letnice gl. Rubeis, 1. c. c. 48, p. 428.

ui )  Jaffe, Reg. pont. Rom. p. 271, Nr. 2355.

135 ) Ravno tam, p. 279, Nr. 2455. — Mansi, Cone. coli. XVII, p. 114.

— 168  -

,56 ) Tako n. pr. imenujejo viri mejnega grofa Kadolaja: „Cadolaum
comitem et marcae Foroiuliensis praefectum J  (Ann. Einh. a. 818); „ Cadolali ,
dux Foroiuliensis. 11  (Ann. Einh. a. 819. — Vita Hludow. imp. o. 27 ); „Cha-
dalo finium praefectus“  Vita Hludow. imp. c. 26); „cum Chadalo . . .finiurn
■principe“  (ravno tam). — Mejna grofa Balderik in Gerold imenujeta se:
„comites et Avarici limitis custodes“  (Ann. Einh. a 826); „comites ac Pan-
nonici limitis praefecti“  (ravno tam); „custodes finiurn 11  (Vita Hludow. imp.
c. 40.) — Engilskalk bil je „marcensis in Oriente'. 1  (Ann. Fuld. a. 893) itd.

,5T ) Monach. Sangall. (Mon. Germ. Script. II, p. 736): „Providentissi-
mus Carolus nulli comitum, nisi his gui in confiniis. . . . constituti erant,
plus quam unum comitatum aliguando concessit“ ■— Balderikova mejna gro¬
fija bila je tako velika, da so iz nje naredili 1. 828. četlri grofije. Se veča
bila je Liutpoldova.

* 58 ) Listina od 31. avgusta 1. 898: „. . . „Liutbaldi carissimi propin-
qui ac illustris nostri marchionisA  (Ankershofen, op. cit. str. 38.)

i59) TVilhelm in Engilskalk bila sta v istem času mejna grofa v Iz¬
točni marki. (Ann Fuld. a. 884, p. 399.)

,6 °) Glej pismo bavarskih škofov rimskemu papežu Ivanu leta 900:
„. . . Etiam et nostri comites illi ten ae (Maravorum) confines placita sae-
cularia Ulic continuaverunt, et quae corrigenda sunt, correxerunt, teibuta
tulerunt.“  (Hansiz, Germ. sacra, I, p. 176. — Juvavia, Anh. p. 283. ■— Gin-
zel, Gesch. d. Slawenapostel, Anh. str. 69.)

,61 ) Conv. Bag. et Carant. c. 4 : ,,Fuitque tune it ure eorum BoruthA
„Cacatium. . . ducein fecerunt.“  — „Quem (Ilotimirum) suscipientes idem
populi  (koroški Slovenci) ducatum illi dederunt.  — (I. c. c. 5)) „. . . prae-
nominatus  (Hotimir) dure Carantanorum petiit.“  — ,,. . . postulavit iterum
idem Cheitmar dure Virgilium episcopumA  — „Waltunc dure eorum. . .“

162 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10 : „. . . Post istos vero duces Bago-
arii.  ....  Helmivinus, Albgarius et Pabo.“

,6S ) Ann. Fuld. a. 863. (1. c. p. 374): „Carlmannus filius regis, qm
praelatu.t erat Carantanis .“—'Ravno tam): ,/Gundacarus) peaelatus
est CarantanisA

,6i ) Listina okolu 1. 880: „. . . in prciesentia igitur Arnulfi ducis.“
(Reschius, Annal. Sab. III, p. 219, Not. 462) — Ann. Fuld. a. 884: „Ar-
nulfus dure.  “

1S5 ) Chabert, Bruchstiiek. (Denkschriften, op. cit. III, 2. Abth., §. 29,
str. 108.)

1G6 ) Listina okolu 1. 888: „. . . in re/jnu Carantano iuxta flumen
Qurca.“  (Juvavia, Anh. p. 110, Nr. 52.) — Listina od 19. marca 1. 888:

. . in reijnn Karentano in valle Lavente.“  (Juvavia, Anh. p. 106, Nr.
48.) — Listina od 31. avgusta 1. 898: . . „in CharentaricheA  (Ankersho¬

fen, op. cit. str. 38.) — Listina od 4. septembra 1. 898: „. . .in Charin-
taricheA  (Ankershofen, op. cit. str. 39.)

ln )  Ann. Lauriss. a. 796. — Ann. Tiliani, a. 796 (797). — Annalista
Saxo, a. 796.

1B8 ) Listina od 20. februarja 1. 860: „Brhvinus fidelis dure noster. ..
in suo dueatu.“  (Mon. Boica, XI, p. 119.)

Ie9 ) Conv. Bag. et Carant. c. 13. (p. 14.)

”°) Ann. Fuld. a. 863. (p. 374.)

m ) Ankershofen, Handbuch d. Gesch. d. H. Karnten, II, str. 405.

’’ 2 ) Sledovi slovenskega prava (Letopis Matice slov. za 1882 in 1883,
str. 76 i. d.)

” 8 ) Bruchstuck einer Staats- u. Rechtsgeschichte. (Denkschriften, op.
cit. III, 2. Abth , § 31, str. 111.)

n4 ) Sledovi slovenskega prava. (Letopis Matice slov. za 1882 in 1883,
str. 77—78.

” 5 ) Conv. Bag. et Carant. c. 10. (p. 11.): „Pritvina exulatus a Moi-
maro duce Maravorum supra Danubium venit ad Itatbodumr‘

1T6 ) Ann. Fuld. a. 846. (1. c. p. 564). — Lamb. Hersfeld. Ann. a. 843.
— Ann. Altah. maj. a. 846.

1,! ) Šafarik, op. cit. II, str. 460.

1,s ) Ann. Fuld. a. 852: „(Hludowicus) legationes Bulgarorum Sclavo-
rumgue audivit et dbsolvit.“

m ) Ann. Bertin. a. 853. (1. c. pag. 448.)

,80 ) Ann. Fuld. a. 855. (p. 396.) — Ann. Altab. maj. a. 855. — An-
nalista Saxo, a. 855. — Ann. Lamb. Hersfeld. a. 855. — Ann. Hildesheim.
a. 855. (Mon. Germ. Script. III, p. 46.)

I8 ‘) Kralj Ludovik podari dne 1. maja 1. 859. samostanu st.  Eme-
rama v Regensburgu polovico državne, Tullina imenovane zemlje v Panno-
niji, podelivši jo prej plemenitaša Ratbodu pod pogojem zvestobe, ktero je
pa ta prelomil. (,,. . . Sed guia ipse  (namreč Ratbod) a nobis totis viribus
se alienaoit et fidem atgue iusiurandum Omni inftdelitate fraudavit. . . .“)
(Mon. Boica, XXVIII/!, p. 50. Nr. 36.) — Na Ratbodovo zvezo s Slovani na¬
našajo se najbrže besede „Bulgari, soeiatis šibi Sclavis, et, ut fertur n nos-
tris munerihus invitnti, adversus Hludotoicum Germaniae regem, ac-
riter promoventur.  . .“ (Ann. Bertin. a. 853.)

* 82 ) Auctar. Garst. a. 856. (1. c. p. 565 )

18S ) Ludovika Nemškega  začeli so še le v poznejših stoletjih tako
imenovati. On sam tega priimka ni poznal ter se je posluževal naslovov :
Rex in orientali Francia, rex Baioariorum  (pogostokrat), rex orientalis, rex
orientalium Francorum, rex Germanorum, rex Germaniae  (redkokrat.)

m )  Ann. Fnld. a. 858. (p. 371.)

185 ) Ann. Fuld. a. 861. (p. 374.) — Ann. Bertin. a. 861. (p. 455.)

,86 ) Auctar. Garst. a. 861. (Mon. Germ. Script. IX, p. 565s: „Papo a
Karlomanno expulsus a Karentana Salzburch sedere cepit. 11 -  — Chron. Salisb.
a. 861. (1. c. p. 870): „Fabo gnidam a Karinthia per Carolomannum eiectus
Salzburgom consedit.' 1

1SI ) Meichelbeck, Hist. Friš. 1/2, p. 353, Nr. 710. — Zahn, Cod. dipl
Austr.-Fris., I, p. 19, Nr. 18.

188 ) Conv. Bag. et Carant. c. 13. (p. 14.)

les) Velika noč bila je tistega leta dne 6. aprila.

190 ) Ann. Fuld. a. 861. (p. 37J.) — Ann. Bertin. a. 861. (p. 455.)

19 ‘) Handbuch d. Gesch. d. H. Karaten, II, str. 322 in 339.

1M ) Fuldski letopisec trdi, da je bila Karlmanu izročena koroška de¬
žela. (Ann. Fuld. a. 863, 1. c. p. 374: „Carlmannus filius regis, gui praelatus
erat Carantanis .“) — Nekoliko nedoločneje stoji v Ann. Bertin. a. 862.
(1. c. p. 457.): , fiarlomannus , Hludoioici regis Germaniae fllius, concessa šibi
a patre regni portione guam pridem invaserat.“  — Karlman dobil je
tedaj del one zemlje, ktere se je bil pred jednim letom polastil Osvojil si
je bil namreč Koroško, Pannonijo in zemljo na vzhodni strani reke Inna.
(Ann. Fuld. a. 861, 1. c. p. 374: „Carlmannus. . . . expulit enim duces, qui-
bus custodia commissa erat Pannonici limitis et Carantani, atgue per suos mar-
cam  (namreč Iztočno marko) ordinavit.“  — Ann. Bertin, a. 861, 1. c. p. 455:
„ Carolomannus. . . . magnam šibi partem usgue ad Hin fluvium paterni regni
praesumit 1  — Besede „Pannonici limitis et CarantanP  pomenjajo tu Panno¬
nijo in Koroško. 'Prim. tudi Diimmler, Uber die siidostl. Marken, Archiv f.
Kunde osterr. Gesch., X, str. 12 in 35.) — Pannonske marke, o kteri go¬
vori Ankershofen, sploh nikdar bilo ni. Znano je, da je Karlman Pabona
pregnal s Koroškega, ne pa iz kake marke. (Chron. Salisb. a. 861: „ Pabo
gnidam a Karinthia per Carolomannum eiectus."  — Auctar. Garst. a. 861:
„Papo a Karlomanno expulsus a KarentanaC)  Prej ko ne moral je za-
rad Karlmana tudi Kocel zapustiti Pannonijo. Vendar ta se je vrnil Zopet
v svojo deželo, Pabon pa ne na Koroško, ker na njegovo mesto prišel je
Karlman. Kar se tiče Furlanije, gosiodoval je tu okolu 1. 862. Eberhard
ali pa njegov sin Unrocb, ne pa Karlman.

14

— 170  —

I93 ) Ann. Fuld. a. 863: „. . . in Carinthiam se recepti."

m )  Ann. Bertin. a. 862.

183 ) Ann. St. Rudberti Salisb. a. 863. (Mon. Germ. Script. IX, p. 770.)
— Auctar. Garstense, a. 863. (1. c. p. 566.)

196 ) Zemlja, po kteri teče reka Schwarzau, bila je v 9. stoletji del
Karantanije, danes pa del Dolenje Avstrije.

197 ) Ann. Fuld. a. 863. (1. c. p. 374.) — Ann. Bertin. a. 863. (p. 459,
460.) —

I88 ) Ann. Fuld. a. 863: „. . . . praelatus est Carantanis."

m )  Listina od 6. januarja 1. 864: „. . > . comes de Karantana .

comtiis Gundacri. ... in Karantana in loco vocato Kurca ubi praedictus co¬
mes curiam olirn habuit et mansiones."  (Juvavia, Anh. p. 96, Nr. 39. — An-
kershofen, Handbuch, op. cit. str. 26.)

30 °) Ann. Fuld. a. 864. (p. 378): „Hludoioicus rex mense Augusto utira
Danubium cum manu valida profectus, Rastizen in guadam civtiate guae lin-
gua gentis illius liaivina, id est puella, dicitur, obsedit.“  — Dowina je
prej ko ne sedanji Theben pri izlivu reke Morave v Donavo.

201 ) Ann. Fuld. a. 864.

202 ) Ann. Bertin. a. 864.

203 ) Francorum reg. hist. (Mon. Germ. Scrpt. II, p. 325): „Hludowi-
cus autem rex Noricorum id est Baioariorum, Hludouici imperatoris fitius,
anno incarnationis 865 post festivtiatem paschalem regnum suurn inter filios
suos divisit. Et Karlomanno guidem dedit Noricam, id est Baioariam, et mar-
chas contra Sclavos et Langobardos, Hludoivico vero.  . . .“ — Erchanberti
brev. (1. c. II, p. 329.) — Adon. cont. prima (1. c. II, p. 324 et 325.)

3 ° 4 ) Ann. Fuld. a. 866. (p. 379.)

205 ) Ann. Bertin. a. 866. (p. 473.)

206 ) Ann. Fuld. a. 865. — Ann. Bertin. a. 866, ki ga imenujejo „War-
narius."

201 ) Ann. Fuld. a. 869. (p. 380.)

20s ) Ann. Fuld. a. 866. (p. 379.) — Ann. Bertin. a. 866. (p. 473.)

209 ) Ann. Bertin. a. 869. (p. 482.): Hludouncns, rex Germaniae, ab

expedtiiont hostili de Winidis, cum guibus praesenti et praeteritn anno
saepe cominus sui congredientes, aut nihil aut par um utiltiatis egerunt, sed
damnum maximum retulerunt."

2l °) Ann. Fuld. a. 869. (p. 380.)

27 ‘) Ann. Fuld. a. 869. (p 381.)

212 ) Ann. Bertin. a. 869. (p. 485.): „Hludowicus autem. .  . . pacem suh
guadam conditione apud TVinidos obtinere'procuravit, ad guam confirmandam
filios suos cum marchionibus terrae ipsius direxerat, ipsegue infirmus in Ite-
ganisburg civtiate remansit.“

213 ) Regin. Chron. a. 890. (p. 601.)

214 ) Ann. Fuld. a. 870. — Ann. Alamann. a. 870. - Ann. Weingart.
a. 870. — Annalista Saxo, a. 860. (tedaj z napačno letnico.)

215 ) Ann. Fuld, a. 871.

2le ) Ann. Bertin. a. 871. (p. 492): „Hludoivicus. . . . ad Seginisburg
perrextt, guia maximum damnum a nepote Rasticii, gui principatum Wini-
dorum post eum susceperat, habuit, in tantum ut marchiones cum plu-
rima turba suorum perdiderti, et ternam guam in praeteritis annis obtinuerat,
perniciose amiserat. 11  — Pri besedi „marchiones‘' moramo misliti na Engils-
kalka in Wilhelma, kar nam potrjujejo fuldski letopisi (a. 884, p. 399):
„Igttur duo fratres, Wtilihalmus et Engilscdlcus, cum iei  j; imm regni Baioa-
riorum in Oriente a rege, id est seniore Hludoioico, concesmm contra Mara-
vonos tenuerunt, multague pro patria tuenda conflictando sudasse feruntur,
tandem diem ultimum huius aeris in eadem voluntate finiere permanentes.“  —

— 171  —

Iz neke listine od 1. 877. je razvidno, da je bil takrat grof Wilhelra že med
mrtvimi. (Archiv f. Kunde osterr. Gesch, X, str. 41, op. 2.)

2 ") Ann. Fuld. a. 884. (p. 399.)

218 ) Ann. Fuld. a. 872. (p. 385.)

219 ) Ann. Bertin. a. 873. (p. 496): „Hludouicus rex Germaniae, apud
Mettis civitatem placitum suum tenere disponens, nuncium accepit, quod nisi
citissime filio suo Carolomanno in marchia contra Winidos subveniret, illurn
ulterius non videret. Qui stotim reversus, Reginisburg pergens.  — Ad Reginis-
burg autem perveniens, per missos suos Winidos suh diversis principibus con-
stitutos modo quo potuit, reconciliavit.“

22 °) Ann. Fuld. a. 874.

22 ‘) Andreae Presb. Chron. (Mura tori, Antigu. Ital. I, col. 50): „Impe¬
rator defunctus est pridie Idus Augusti in finibus Brescianis

222 ) Ann. Fuld. a. 875. (p. 389.) — Ann. Bertin. a 875. (p. 498.) —
Andreae Presb. Chron. (1. c. col. 50 et 51.)

223 ) Ann. Fuld. a. 876. (p. 389): „Hludowicus.  ... 5. Kal. Septembris
in palatio Franconofurt diem ultimum clausit.“  — Regin. Chron. a. 876:
„Hludomcus rex apud Franconofurt palatium diem clausit extremum 5. Ka-
lendas Septembris.  “

224 ) Regin. Chron. a. 876. (p. 689): „Acta est autem haec strages 8.
Idus Odobriš  (namreč bitva pri Andernachu). Post haec convenerunt tres su-
pradicti fratres in loco qui dicitur Sualifelt, et ibi diviserunt paternum regnum.
Carlomanmis sortitus est Baioariam, Pannoniam et Carnutum, quod corrupte
Carantanum dicitur, nec non et regna Sclavorum, Behemensium et Marahen-
sium.  . .“ Ravno tako čitamo v Ann. Fuld. a. 876. (p. 391), kjer se tudi na¬
hajajo besede: „Sequenti autem mense  (tedaj v novembru) Carlmannus et
Hludotvicus atgue Karolus, Hludoicici regis filii, in pago Retiense convenien-
tes, paternum inter se regnum diviserunt — Annalista Saxo, a. 876.

22s ) Regin. Chron. a. 880. (p. 591): „Concessit autem idem rex (Hlu-
doioicus) Arnolfo Carantanum, qwod ei pater tam pridem conces-
xerat“. ■— Dijakon Gundbato daroval je z dovoljenjem kraljevega sina Ar-
nulfa C„domino suo Arnolpho filio regali permittente“)  nektera posestva v
Pannoniji. Nekoliko pozneje je ravno to daritev potrdil v navzočnosti voj¬
vode Arnulfa („in praesentia igitur Arnulfi ducis.“)  (Ankershofen, Handbuch
d. Gesch. d. H. Karnten, II, str. 325, op. e.) Iz teh dveh citatov sledi, da

je gospodoval Arnulf v Pannoniji, ko je še njegov oče živel, ker drugače

bi se ne imenoval kraljevega sina. — Prim. tudi Ann. Fuld. a. 884 (p. 400):

„. . . Arnulfi, Karlmanni regis filii, qui tune Pannoniam tenuitfi

m )  Ann. Fuld. a. 884. (p. 399): „ . . . Frbo (in) comitatum, domno
rege concedente, successit.

221 ) Ann. Fuld. a. 877. (p. 391): „ Carlmannus vero cum manu valida
Noricorum diversorumgue Sclavorum Italiam ingreditur, contra Karolum di-
micare volensP

228 ) Ann. Bertin. a. 877 (p. 503 et 504.) — Muratori, Annali d’ Italia,

a, 877.

222 ) Ann. Fuld. a. 877 (p. 391\

28 °) Ann. Fuld. a. 880 (p. 393.) — Regin. Chron. a. 880 (p. 591.) —

Ann. Augiens. a. 880. — Annalista Saxo, a. 880. (1. c. p. 219.)

2S1 ) Regin. Chron. a. 880 (p. 591.) Annalista Saxo, a. 880. — Chron.

reg. mon. S. Pantaleon. a. 880, (Eecardi Corp. hist. I, p. 872.)

232 ) Regin. Chron. a. 880: „ . . Carantanum . .  . in quo situm est

castrum munitissimum, qtiod Mosalurch nuvcupatur, eo qutd palude imp.me-
trabili locus vallatus, difficillimum adeuntibus praebeat accessum.  “ — Še sedaj

— 172  —

nahajajo se ostanki nekdanjega gradu pri nekem ribniku na severozapadni
strani sedanjega gradu pri Biatogradu na Koroškem.

233 ) A nn#  Fuld. a. 882 (p. 395 et 396.) —Ann. Bertin. a. 882. (p. 514.)

234 ) Ann. Fuld. a. 882. (p. 395): „Hludowicus invalescente. morbo 13.
Kalend. Februarii diem ultimum clausit.“

235 ) Ann. Fuld. a. 882. (p. 395.)

23r ’) Prim. Ann. Fuld. a. 898 et 899. (p. 413 et 414.)

237 ) Ann. Fuld. a. 884. (p. 399—401.)

238 ) p r i m , Konstantin. Porphyrog., De admin. imp. c. 40: „Ka\ -Pal v
•/ata tt)V tou Tcoiapou szSpou-vjv lori to SJpiriov sz sivo to ksfbusvov, im  tou Bsks-
yoaoxc ooov i/m  rjuspojv Suo zal aPo Ttov Izetas rj |jLsyaX7j Mopapia rj a[ia”rLaTo:, rjv
zal E^'XsLi{/av o! Toupzot (t. j. Madjari), % ^p^s to rcpdTspov o StpsvSo^kdzo;. “ —

Prim. Šafarik, Slov. starož , op. eit. II, str. 265, op. 3. — Archiv f. Kunde
osterr. Gesch., X, str. 48.

239 ) Ann. Fuld. a. 896. (p. 413.)

24 °) Ann. Fuld. a. 884. (p. 401): „Postea veniente Brazlowoni duce, gui
in id tempus regnum inter Bravura et Savum flumine termit, suaegue miliciae
subditus adiungitur, rex per Carentam in Italiam perrexit; prospere Pavia na-
talem Christi celebravit .“

24  *) Ann. Fuld. a. 885. (p. 402.)

242 ) Ann. Fuld. a. 887. (p. 405.)

243 ) Ann. Fuld. a. 887. (p. 405.) —: „ . . . Arnolfus cum manu valida
Noricorum et Sclavorum supervenit.“

244 ) Ann. Fuld. a. 887. (p. 405) — B.egin. Chron. a. 887. (p. 596.) —
Ann. Vedast. a. 887. (p. 524.)

245 ) Regin. Chron. a. 888. (p. 598.) —■ Ann. Fuld. a. 887. (p. 405.)

24e ) Juvavia, Anh. p. 110, Nr 52: „ . , . in comttatu Roudberti in

regno Carantano iuxta flumen Gurca in loco Selezna dieto  ..."

247 ) Ann. Fuld. a. 893 (p. 409.) — Ann. Alamann. a. 893.

248 ) Po jednem viru (Herimann. Augiens. a. 893.) bil je grof v Pan-
noniji, po drugem pa mejni grof v Iztočni marki (Ann. Fuld. a. 893: „mar-
censis in Oriente“).

i49 ) Prim. Archiv f. Kunde osterr. Gesch. X, str. 49, op. 9.

25 °) Ann. Fuld. a. 893. — Ann. Alamann. a. 893.

25 ‘) Ann. Fuld. a. 888. (p. 406.): „Rex autem, paucis secum assumptis,
Forum Juliense penetrans, curtem Carantanam natale domini celebravit

252 ) Juvavia, Anh. p. 107, Nr. 49 et 108, Nr. 50.

25S ) Mon. Boica, XXV1II/I, p. 84, Nr. 62.

254 ) Ann. Fuld. a. 890, (p. 407.) — Kopitar (Glag. Cloz. p. LXXII.)
misli, da je Omuntesberg sedanji Munzenberg na gorenje m Štajerskem.

255 ) Ann. Fuld. a. 891. (p. 407.)

256 ) Ann. Fuld. a. 893. (p. 408.)

257 ) Ann. Fuld. a. 893. (p. 409.)

258 ) Ann. Fuld. a. 894 (p. 410.): „Zuentibaldus, dux Maravorum et va¬
gina tocius perfidiae, cum omnes regiones šibi affines doto et astucia pertur-
bando, humanum sanguinem siciens circumiret, ultimum hortando suos, ne pacis
amatores, sed pocius inimici domesticis persisterent, diem ultimum clausit in-
feliciter.

259 ) Ann. Fuld. a. 894. (p. 410.)

26 °) Liutprandi Antapodosis, 1. I, c. 13: „Arnulfus . ■ . cum Centebal-
dum Maravanorum ducem, quem supra memoravimus, šibi viriliter repugnantem
debellare neguiret, . .  . Hungariorum gentem, cupidam, audaceni, omnipotentis
Dei ignaram, scelerum omnium non insciam, caedis et rapinarum soliimmodo
uvidam, in auxilium convocat; si tamen auxilium dici potest, quod paido post,
eo moriente , cum genti suae, tum caeteris in meridie occasifgue degentibus na-
tionibus, grare periculum, immo exitium fuit.“

— 173  —

2eI ) Ann. Fuld. a. 894. (p. 410.)

262 ) Gl. pismo bavarskih škofov papežu Ivanu IX. od 1. 900. (Spredaj
str. 23.)

nos) ^nn. a  ggg (p 4 j3_)

26i ) Šafarik, Slov' starož. II, str. 467.

265 ) Liutprandi Antapodosis. I, c. 13.

266 ) Archiv f. Kunde osterr. Gesch. X, str. 54,

267 ) Ann. Fuld. a. 884. (p. 400., — a. 892. (p. 408.)

268 ) Ann. Fuld. a. 895. (p. 411.)

26S ) Ann. Fuld. a. 897' (p. 413.)

27 °) Ann. Fuld. a. 898. (p. 413.)

271 ) Ravno tam, (p. 414.)

272 ) Ravno tam.

2,s ) Ravno tam, a. 899.

274 ) Reg. Chron. a. 900.

275 ) Ann. Fuld. a. 900.

276 ) Ann. Fuld. a. 901. (p. 415.)

Tiskarski pogreški.

Na 7. in 8. strani ni ločil stavec v staroslovenskih citatih „5“ in „a“'
Imelo bi torej stati:

Str. 7, vrsta 17: „ka Rostislavu i Svjatopalaku i Kocalju."

Str. 7, vrsta 24—29 : „ ... ne takamo bo u šego svjatitelaskago
stola prosiste učitelja, n« i u blagovgranago cčsarja Mihaila, da posala vama
blaženago filosofa Kostjantina i sa bratama, do ideže my ne dospehoma. ona
že, uvčdčvaša apostolaskago stola dostojašta vaša strany, krome kanona ne
stvoriste ničasože, na ka nama pridoste, svjatago Klimenta mošti nesušte."

Str. 7, vrsta 38—39 ; str. 8, vrsta 1—10: „my že, tragubu radosti prii maše,
umyslihoma, ispytavaše, posalati Methodija, svjaštaše i sa učeniky, synu že našego,
na strany vaša, muža že savaršena razumama i pravoverana, da by učita, jakože
jeste prosili, sakazajakanigy va jazyka vaši, po visemu cirkvinomu činu ispalant
i sa svjatoju mašeju, rekaše sa služiboju, i kraštenijemi, jakože jesti filosofa,
načala Kostjantina božijeju blagodataju i za molitvy svjatago Klimenta. tako
že ašte ina kato vazmožetb dostojno i pravover&no sakazati, svjato i blago-
slovleno bogami i nami i vaseju katholikijeju i apostolaskoju carkvaju budi,
da byste udoba zapovedi božija navykli. sa že jedina hraniti obyčaj, da na
maši parveje čatuta apostola i evangelije rimasky, tače slovčnbsky . . . .“

Str. 8, vrsta 13—17: „ . . . . ašte že kato ota sabaranyiha vama uči-
tela i češjuštiha sluhy i ota istiny otvraštajuštiha na bljadi načaneta darznuva
inako razvraštati vy, gadja knigy jazyka vašego, da ne budeta otalučena, na
takamo va suda dana ctrkvi, do nbde sja ispravita."

Razven tega naj se še popravi:

Stran 3, zadnja vrsta : namesto „iz Moravskega 2  čita naj se „z Moravskega".

4,

17,

17,

25,

81,

85,

131,

133,

vrsta 39

32
2

25
1
1
43
21

33

,Dobrowski“
„ debuernnt

„ Dichinum

„ sclavonicas

manjka spredaj število II.

namesto

„Krškv“

qaodam

evaegelij

V ST3.S“

Dobrowsky.

„ debuerunt.

„ Uuicbinum.
„ sclaviniscas.

„ „Krško".

„ quodam.

„ evangelij.

„ fSTSF."

15

'*J ,, „ UUM.  „ „

Manjše pogreške naj si čitatelj sam popravi.

KAZALO.

I. Viri.

Stran.

1. Zanesljivi viri. 1.

2. Legende. 3.

3. Ponarejeni viri.  7.

4. Dodatek k virom.   7.

II. Životopis sv. Cirila in Metoda.

1. Sv. Ciril in Metod na vzhodu. 25.

2. Sv. Ciril in Metod na Moravskem. 28.

3. Sv. Ciril in Metod v Rimu. 31.

4. Sv. Metod in nemški škofje. 35.

5. Nove tožbe zoper Metoda.  45.

6. Metodova poslednja leta in smrt. 52.

7. Pannonsko-moravska nadškofija po Metodovi smrti . . 53.

8. Starocerkveni jezik in njegova domovina ....  60.

9. Pannonsko-slovenski spomeniki. 66.

III. Slovenska zemlja v devetem stoletji.

1. Ime in obseg.. . 69.

2. Karantanija. 71.

3. Pannonija. 84.

4. Istra. 89.

5. Furlanija. 90.

6. Iztočna marka. 90.

7. Solnograško. 97.

Stran.

IV. Zgodoviuske razprave.

1. Začetek frankovske oblasti po Slovenskem ....  99.

2. Domači in tuji knezi po slovenskih deželah v devetem

stoletji. 108.

3. Moravska država v devetem stoletji. 115.

Opazke k tekstu.

K I. delu. 127—129.

K II. delu. 130 — 147.

K III. delu. 148—159.

K IV. delu. 160—173.

>



* *






- -■-'■ • s-‘