239 Etnolog 26 (2016) RAZSTAVE EXHIBITIONS MODA V GIBANJU Razstavna hi{a Slovenskega etnografskega muzeja Nina Zdravi~ Poli~ Izkaznica razstave: Ime: Moda v gibanju: Italijanski slog 1951–1990 in Utrinki slovenske mode Vrsta: ob~asna razstava Gradivo za razstavo: modne kreacije Fundacije Sartirana Arte (Lomellina, Italija), Fundacije Capucci (Rim, Italija), iz zbirk Enrico Quinto in Paolo Tinarelli (Rim, Italija), slovenskih modnih kreatork, arhivsko filmsko gradivo: Arhiv Itramovies (Rim, Italija), Arhiv RAI Teche (Rim, Italija), Slovenski filmski center, Arhiv TV Slovenija, Arhiv RS, Casablanca Production, Ars Media, Arhiv Jaka Judni~), fotografsko gradivo: Arhiv Federico Garolla (Milano, Italija) in Muzej novej{e zgodovine Slovenije Lokacija: Slovenski etnografski muzej ^as: 14. junij–15. november 2015 Avtorica in koordinatorka razstave: Nina Zdravi~ Poli~ Znanstveni sodelavki: Raffaella Sgubin (Muzej mode in uporabne umetnosti, Pokrajinski muzeji v Gorici, Italija), Mateja Benedetti (Fakulteta za dizajn, Trzin) Idejni osnutek postavitve razstave: Miha Vipotnik Arhitektura razstave in grafi~no oblikovanje: Mojca Turk Video: Jasna Hribernik, White Balance Besedila za razstavo in katalog: Nina Zdravi~ Poli~, Raffaella Sgubin, Lilijana Nedi~, Marcel [tefan~i~, Mateja Benedetti Sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja: Miha [pi~ek – dokumen- tacija; Ana Motnikar, Jo`ica Mandelj Novak, Gregor Kos – restavriranje, Gregor Ila{ – spletne strani in sourednik kataloga; Mojca Ra~i~ – sourednica kataloga; Nina Zdravi~ Poli~ in Sonja Kogej Rus – program ob razstavi; Nina Zdravi~ Poli~, [pela Regulj, Jure Rus – komuniciranje; Miha Zupan, Silvester Lipov{ek, Anica Mesari~ – tehni~na slu`ba 240 Nina Zdravi~ Poli~ Sodelujo~e ustanove in posamezniki: Giorgio Forni, Fondazione Sartirana Arte, Sartirana, Lomellina; Janez Lombergar, Jo`ica Hafner – TV Slovenija; Ivan Nedoh, Varja Mo~nik – Slovenska kinoteka; Mateja Benedetti, Jasna Kralj – Fakulteta za dizajn; Angelo Izzo – Italijanski in{titut za kulturo v Sloveniji; Laura Plahuta – RAI Theche Glasbena kulisa razstave: Laren Poli~ Zdravi~ Oblikovanje svetlobe: Marjan Viskovi} Prevodi: David Limon, Franc Smrke, Mateja Kralj Lektura: Vlado Motnikar, David Limon Publikacije: Katalog razstave [tevilo obiskovalcev: 10.000 * V etnol{kem muzeju, v katerem je pomemben del prizadevanj v okviru interpretacij dedi{~ine na~inov `ivljenja namenjen spreminjajo~im se pojavnostim obla~ilnega videza, imata raziskovanje in predstavitev (tudi) mode in njene dru`bene vloge pomembno mesto. V tem kontekstu smo v program razstav v letu 2015 uvrstili mednarodno, dvodelno zasnovano, razstavo Moda v Gibanju: Italijanski slog 1951–1990 in Utrinki slovenske mode, ki je bila plod izvrstnega partnerskega povezovanja in medinstitucionalnega ter interdisciplinarnega sodelovanja, ki je potekalo skozi celotni proces nastajanja razstave od prou~evanja in interpretacije gradiva, pridobitve zbirk, ustvarjanja vizualne podobe in arhitekture razstave, realizacije njene postavitve, monta`e in re`ije filmskih gradiv do oblikovanja spremnih razstav in programa ter komuniciranja. Vizija avtorice razstave je bila preko obla~ilne kulture, njenih modnih zna~ilnosti in modnega oblikovanja spregovoriti o obdobju druge polovice 20. stoletja. @elela je povezati dve razli~ni dru`beni stvarnosti v Italiji in v utrinkih na Slovenskem in s sodobno muzealizirano pripovedjo predstaviti vloge mode ter njene spremembe v ~asu in prostoru. Ob modnih italijanskih in slovenskih sodobnih kreacijah so jo ustvarjale fotografije Federica Garolle in jo dopolnjevale filmske pripovedi o klju~nih trenutkih tega ~asa ter za to razstavo iz arhivskih gradiv ustvarjeni kratki dokumentarni filmi oz. videi. Slednji so bili odsevi odvisnosti modnih form, obla~enja in obla~ilnega videza od gospodarskih, politi~nih in dru`benih razmer. Razstava Moda v gibanju je v procesu ve~plastnega povezovanja in z ustvarjenim dialogom dveh dru`benih situacij sama postala nosilec podobe ~asa. Razstava je bila velik izziv z vidika iskanja odgovorov na vpra{anja o razli~nih temah, ki se navezujejo na modo, in z vidika izbora in interpretacije za vsebine pri~evalnega raznovrstnega gradiva. Muzej je razstavo ves ~as plemenitil s spremnimi prireditvami in raznolikim programom aktivnosti. Z njimi je gradil nove zgodbe, razkrival mikavne izsledke in sledil novim povezavam, na primer odpiranje vpra{anj o pomenu mode kot kulturnem fenomenu, o pojavnosti mode v razmerju do arhitekture, prostora in umetnosti, do dru`benih in ekonomskih razmer ter trajnostnega razvoja. 241 Moda v gibanju Obiskovalci na odprtju razstave (foto: Jure Rus) Katalog Moda v gibanju, ki je spremljal razstavo, je poleg prispevka avtorice razstave, ki pojasnjuje koncept razstave, filme in fotografije in izpostavlja zna~ilnosti modnih oblikovalcev – slovenskih in italijanskih, prinesel {tudije o zgodovini italijanske in slovenske mode ter njenih povezavah z umetnostjo, arhitekturo, filmom, fotografijami, industrijo, ki so jih napisali tuji in doma~i strokovnjaki. Zbiranje, prou~evanje in interpretacija gradiva Raziskovalna faza, ki je bila najpomembnej{a in najzahtevnej{a naloga, je obesegala zbiranje, prou~evanje ter strokovno presojo in izbor pri~evalnega kakovostnega gradiva, predvsem modnih obla~il in informacij o njih na italijanski strani, {e bolj na slovenski. Bila je vsebinska osnova za razstavo in njeno realizacijo v okviru muzeolo{kih in muzejskih principov dela in prezentacije. Potrebno je bilo poiskati vse drugo gradivo, ki naj bi kontekstualiziralo predmete (npr. fotografije, filmsko gradivo) in najti pot do strokovnih sodelavcev za posamezne vidike mode – modnih teoretikov, zgodovinarjev, modnih oblikovalcev, filmskih zgodovinarjev, etnologov. K sodelovanju pri projektu so bili povabljeni slovenski in italijanski strokovnjaki, bodisi kot svetovalci ali kot neposredno vpeti v projekt. Avtorica razstave je tesno sodelovala z modno zgodovinarko in etnologinjo Raffaello Sgubin iz Muzeja mode Pokrajinskih muzejev v Gorici v Italiji, ki je prispevala besedilo za katalog o zgodovini italijanske mode in svetovala pri izboru obla~il za ~im celovitej{o predstavitev modnih obdobij in zna~ilnosti italijanskih modnih kreatorjev. Pred tem je bil opravljen izbor obla~il v sodelovanju z 242 Nina Zdravi~ Poli~ Giorgiom Fornijem, direktorjem Fundacije Sartirana Arte, in Enricom Ninom Capuccijem. Pomembna so bila sodelovanja z Ano Motnikar iz SEM (priprava in konservacija oblek za razstavo ter interpretacija tkanin in okrasja); z modno oblikovalko Matejo Benedetti (prou~evanje in izbor slovenskih modnih kreacij za razstavo); s fotografskim arhivom Garolla (prou~evanje in interpretacija fotografij za razstavo); s filmsko zgodovinarko Liljano Nedi~ (prou~evanje filmske kostumografije v igranem slovenskem filmu in prispevek za katalog); z Jo`ico Hafner iz Dokumentacije TV Slovenija z nasveti o pri~evalnem gradivu iz TV Dnevnikov in Obzornikov, shranjenih na na ve~ kot 100 video kasetah; s Filmskim arhivom Slovenije in fototeko Muzeja novej{e zgodovine Slovenije (raziskava in prou~evanje zadevnega filmskega in foto arhivskega gradiva, povezanega s kulturo obla~enja in modo od poznih petdesetih let naprej pri nas), iz katerega je nastal film za razstavni del Utrinki slovenske mode. Na podlagi raziskave in izbora arhivskega filmskega gradiva o zgodovini italijanske mode so bile pri Arhivu Rai Teche v Rimu pridobljene avtorske pravice za gradivo, uporabljeno za video Made in Italy za razstavni del Italijanski slog 1951–1990. Zgradba razstave Moda v gibanju Razstava Moda v gibanju, Italijanski slog 1951–1990 in Utrinki slovenske mode je bila ume{~ena v tri prostore v pritli~ju razstavne hi{e SEM. V sodelovanju z avtorico razstave je idejni osnutek postavitve razstave in umestitve vsebin v prostor prispeval slikar, videast in multimedijski umetnik Miha Vipotnik. V nadaljevanju je arhitekturo razstave razvila Mojca Turk, jo dopolnila z izvirno idejo podesta v obliki odra za predstavitev vrhunskih kreacij visoke mode in ustvarila celostno grafi~no podobo razstave. Na ta na~in je nastajala nostalgi~na atmosfera razstave, ki je v kombinaciji zbirke obla~il, filmov, videov, fotografij, barv, igre svetlobe in glasbene kulise, narejene iz izsekov starej{e slovenske in italijanske filmske glasbe (npr: Bojan Adami~, Borut Lesjak, Janez Gregorc, Carlo Savina, Ninio Rota, Ennio Moriconne itd.), vzbujala ob~utenje obravnavanega obdobja. Videe, filmska prizora in video instalacijo Utrinki slovenske mode, ki jih je zmontirala filmska re`iserka Jasna Hribernik, so spremljala kratka obrazlo`itvena dvojezi~na besedila; ob ogledu videov Made in Italy in Odsevi slovenske mode v igranem slovenskem filmu, prikazanih na ekranih, so obiskovalci preko slu{alk lahko poslu{ali originalna besedila in glasbo. Italijanski slog 1951–1990 Italijanski slog 1951–1990, prvi in nosilni del razstave Moda v gibanju, se je raztezal v dveh prostorih. Prikazoval je kulturo Italije z vidika mode in njene izjemne kreativnosti, ki so jo ustvarjali oblikovalci visoke mode, zastopane z ve~ernimi oblekami Fernande Gattioni, Gigliole Curiel, Schubertha, sester 243 Moda v gibanju Fontana iz petdesetih let, Valentina, Irene Galitzine in Puccija iz {estdesetih let, Krizie iz sedemdesetih let, Versaceja, Roberta Capuccija in Krize iz osemdesetih let, Ferreja, Versaceja iz devetdesetih let in {e mnogih drugih, ki so z ustvarjanjem vsebine, sloga in kulturne forme ustvarjali svetovno prepoznavno identiteto italijanske mode Made in Italy. Moda v gibanju: Italijanski slog 1951–1990 (foto: Miha [pi~ek) Prvi prostor je zaznamovala instalacija petindvajsetih unikatnih oblek visoke mode na lutkah, ki so vzbujale vtis figuralnih objektov in so stale na nekak{nem stopni~astem gledali{kem odru. Njeno ozadje so tvorile velike ~rno-bele modne fotografije Federica Garolle in filmska projekcija odlomka iz Fellinijevega filma Sladko `ivljenje (La Dolce Vita), kar vse je spodbujalo spominjanje na preteklost. Tako oblikovana razstava je bila nekak{na gledali{ka predstava o snidenju italijanske mode s svetom sladkega `ivljenja in ob~utje ter do`ivetje `ivljenja v povojni Italiji. Federico Garolla (1925–2012) je bil eden najuglednej{ih italijanskih fotoreporterjev, ki je s svojim oposum utrdil mit o italijanski eleganci in kulturi, filmska projekcija slavnega no~nega prizora z igralko Anito Ekberg v rimskem vodnjaku Trevi (Fontana di Trevi) iz Fellinijevega Sladkega `ivljenja je vzbujala ob~utek takratnega ~asa v iskanju novega, sladkega `ivljenja – la dolce vita. Drugi prostor razdelka Italijinski slog 1951–1990 je bil poskus rekonstrukcije in ambienta, zna~ilnega za italijanski oblikovalski/modni atelje ali delavnico, zato 244 Nina Zdravi~ Poli~ ga je avtorica poimenovala 'Atelier di stillista'. Ve~ kot {tirideset razstavljenih modnih kreacij na obe{alnikih je bilo bogat izbor primerkov prêt-à-porter (ready to wear), ki so preplavili ves svet in so Italijo postavili v sam vrh modne industrije. V tem razstavnem prostoru so bili primerki visoke mode, na primer `ametni pla{~, ki ga je oblikovala Biki za Mario Callas, in brezrokavnik Alviania iz petdesetih let, narejen iz pravih biserov. Poudarek je bil na obla~ilih za vsakdan kot kakovostno oblikovanih in serijsko izdelanih oblekah po meri (Puccija, Kena Scotta, Valentina, Roberte di Camerino, Versaceja, Mile Schön, Missonija, Ferragama, Fernade Gattioni itn.), namenjenih vsem `enskam in ne le posebnim/izbranim odjemalkam. Par Puccijevih damskih ~evljev in torbica Roberte di Camerino sta bila edina modna dodatka, ki sta simboli~no opozarjala, da so modni dodatki nepogre{ljiv del obla~enja in modnega oblikovanja. Moda v gibanju, Atelier di stilista (foto: Miha [pi~ek) Dodaten vpogled v zgodovinsko ozadje razvoja italijanske mode je prina{al video z naslovom Made in Italy, narejen iz arhivskega gradiva, za to prilo`nost pridobljenega od italijanske RAI Teche v Rimu. Bil je kompilacija fragmentov ve~ih zgodb o prvih letih moderne italijanske mode, z intervjuji z markizom Giorginijem, nestorjem italijanske mode, in s prvimi modnimi oblikovalci, z utrinki prvih modnih revij razko{nih oblek v Firencah iz poznih petdesetih let, o `ivljenju na ulicah mesta in v njegovih oblikovalskih ateljejih. 245 Moda v gibanju Utrinki slovenske mode Utrinki slovenske mode je bil naslov drugega dela projekta Mode v gibanju, ki je komplementarno prvemu delu razstave s filmsko pripovedjo prikazoval svet mode in odpiral vpra{anja o paradigmah obla~ilnih in modnih praks na Slovenskem. Film je bil sestava utrinkov iz modnih revij, izlo`b in mestnih trgovin, modnega videza Slovenk v medijih (napovedovalke, pevke), oddaj o modi, sejmov mode, konfekcijskih tovarn, reklam, uli~ne mode, ki je nastal iz posnetkov arhivskega gradiva Televizije Slovenija in Arhiva Republike Slovenije. Naslov filma je opozarjal na dejstvo, da gre za fragmente, ki sku{ajo preko arhivskih podob, dokumentiranih na filmskem traku, v obliki video instalacije spregovoriti o dinamiki slovenske mode in njenih obla~ilnih zna~ilnostih od poznih petdesetih oz. {estdesetih let naprej. Spremljalo ga je besedilo z naslovom Krik trga, ki ga je za razstavo napisal publicist, filmski kritik in novinar Marcel [tefan~i~. Utrinki slovenske mode z video instalacijo (foto: Jure Rus) Obenem je bila na tem delu razstave z videom posebej reaktualizirana tudi moda oz. kostumografija v slovenskem igranem filmu. Video z naslovom Odsevi mode v slovenskem igranem filmu je bil video preplet prizorov iz petnajstih slovenskih igranih filmov (Ne ~akaj na maj, Ples v de`ju, Zgodba, ki je ni, Zarota, Na papirnatih avionih itn.), ki so jih ustvarili slovenski re`iserji v drugi polovici 20. stoletja. Razgrinjal je pogled na tok slovenske mode in na spremembe modnih trendov. Ta del razstave je dopolnjevala filmska projekcija prizora iz slovenskega celove~ernega filma Bo{tjana Hladnika Ples v de`ju (1961). Prizor, v katerem igralka 246 Nina Zdravi~ Poli~ Du{a Po~kaj ple{e v parku, je utele{enje njenega hrepenenja po mladosti, lepoti in slavi. Ta filmski prizor se je na izzivalen, izviren na~in spogledoval s projekcijo prizora z igralko Anito Ekberg v Fellinijevem Sladkem `ivljenju in je odslikaval za tisti ~as tudi pri nas zna~ilno hrepenenje po lepem `ivljenju in preporodu danega. Film Utrinki slovenske mode so zaokro`ale unikatne ve~erne obleke petih mednarodno uveljavljenih slovenskih predstavnic sodobnega modnega oblikovanja (Mateja Benedetti, Ur{ka Drofenik, Maja Ferme, Maja [tamol, Svetlana Visintin). Te kreacije so bile vez med preteklim in sedanjim. Vsaka razstavljena kreacija je bila nosilka svoje zgodbe, bila je narejena po meri za dolo~ene slavnostne prilo`nosti, ki so jih nosile medijske osebnosti. Vzporedne prireditve Ob razstavi Moda v gibanju je SEM organiziral vrsto prireditev in spremnih razstav v sodelovanju in v povezavi s {tevilnimi ustanovami in strokovnjaki. Poudariti velja, da se je z delom programa neposredno vklju~il v {olski kurikulum Fakultete za dizajn, pridru`ene ~lanice Univerze na Primorskem. Izpostaviti velja: • Konferenco na temo Moda v Gibanju in Moda = Arhitektura = Moda, ki je v prvem delu osvetlila vzpon italijanske mode in njenih ustvarjalcev z izpostavitvijo Roberta Capuccija, enega najodli~nej{ih italijanskih modnih kreatorjev; njen drugi del z naslovom Moda = Arhitektura = Moda, ki ga je SEM zasnoval v sodelovanju s Fakulteto za dizajn, je bil namenjen premisleku o nemalokrat strogo zarisani meji med razumevanjem mode in arhitekture, modnega v arhitekturi in arhitekturnega v modi. • Dve interdisciplinarni {tudentski enotedenski delavnici Fakultete za dizajn: delavnico Kostumografija prostora, ki je iskala povezave med kostumografijo in scenografijo oz. med prostorom in obla~ilom, in delavnico Furniture - Function - Fashion (Pohi{tvo - Funkcija - Moda), ki je raziskovala identitete mode in arhitekture v odnosu do dru`benih sprememb in skupnosti. • Predavanje prof. Marie Giuseppine Muzzarelli, gostje Italijanskega in{tituta za kulturo, z naslovom Dolga in resni~na zgodba Made in Italy je bilo dan pred odprtjem razstave in hkrati njena napoved. • Modna revija Strike a pose je bila prva prireditev po odprtju razstave, ki je predstavila dose`ke {tudentov treh letnikov Fakultete za dizajn ob koncu {tudijskega leta in hkrati promovirala razstavo Moda v gibanju. • Z Nostalgi~no soboto s Sejemom vintage oblek se je ~as v muzejskem parku sredi ~etrtne skupnosti na Taboru odvrtel v romanti~no preteklost, za kar je poskrbela ponudba obla~il in modnih dodatkov. • Dogodila sta se dva koncerta italijanske glasbe in popevk iz druge polovice 20. stoletja, projekcija celove~ernega filma Sladko `ivljenje (v 247 Moda v gibanju izvedbi Slovenske kinoteke), ki je bila ena prvih predstav v poletnem kinu Slovenske kinoteke na Metelkovi, z uvodnim nagovorom in povabilom na razstavo, delavnica za otroke ter okoli 40 javnih in strokovnih vodstev. Delavnica Pohi{tvo → Funkcija ← Moda s {tudenti Fakultete za dizajn (foto: Jure Rus) Promocija in marketing Projekt Moda v gibanju je bil uspe{en z vidika doseganja na~rtovanega obiska raznovrstnih in novih obiskovalcev. Razstavo je obiskalo okoli 10.000 obiskovalcev oz. prek 12.000 obiskovalcev (ocenjeno) vklju~no s spremnimi razstavami. Projekt je bil opa`en in prisoten v medijih ter v javnosti. Marketin{ko komuniciranje in promocija razstave sta potekala po ve~ kanalih z uporabo razli~nih komunikacijskih poti in sredstev muzejskega komuniciranja. Preko odnosov z javnostmi, informiranja in ogla{evanja, medinstitucionalnega sodelovanja in povezovanj npr. preko programa in posebnih strokovnih in protokolarnih obiskov, npr. evropskega komisarja za kulturo Tiborja Navracsicsa, ministrice za kulturo RS Julijane Bizjak Mlakar, direktorjev in veleposlanikov tujih kulturnih ustanov v Sloveniji (Italija, Francija, Avstrija itd.), tajske delegacije, direktorjev soudele`enih italijanskih fundacij, direktorjev muzejev in predstojnikov oddelkov visoko{olskih zavodov Slovenije (predvsem Fakultet za dizajn), ~lanov ICOM-a; muzejskih strokovnjakov iz Slovenije in tujine (Etnografski muzej Zagreb), udele`encev konference in delavnic ter drugih prireditev, ki so potekale ob razstavi. 248 Nina Zdravi~ Poli~ Reklamni plakat razstave na ljubljanski ulici (foto: Jure Rus) Od junija do oktobra 2015 je muzej izvedel ogla{evalsko akcijo. Izdal je promocijske kartice o razstavi, ki so bile razdeljene po {tevilnih lokacijah v Ljubljani in njeni okolici. Ogla{eval je v mno`i~nih medijih, v avtobusih Ljubljanskega potni{kega prometa, na ulicah Ljubljane s plakati in transparenti. Promocija je potekala tudi preko ve~ intervjujev, obve{~anja o razstavi z letaki in vabili na vzporedne prireditve, z zgibanko in s katalogom razstave, s sporo~ili za javnost, oglasi, preko spletnih portalov in socialnih omre`ij. Ena od delovnih nalog, ki so spremljale priprave na razstavo, je bilo tudi zagotavljanje dodatnih finan~nih in drugih virov podpore, ki sta jih muzej in avtorica ter koordinatorka razstave uspe{no pridobila v obliki sredstev, storitev ali popustov.