raziskovalna dejavnost 187 Involvement of parents in the training and competition process of youth athletes: influence of age, gender and sport type Abstract The purpose of this study was to evaluate parents‘ involvement in youth sports and compare it according to age, gender, and sport. 281 young athletes (188 women and 93 men) participated in the study. Parental involvement was measured using the Parental Involvement in Sport Questi- onnaire (PISQ), which is divided into three sections covering active parental involvement, praise and understanding, and behavioral patterns. Our results show that parental involvement in the training and competition process of young athletes is highest for praise and understanding, moderate for active involvement, and low for parental behavioral patterns. We found no statistically significant gender differences in the level of involvement (p = 0.092 for behavioural patterns, p = 0.236 for frequency of praise and understanding, p = 0.332 for active involvement). Behav- ioral patterns and frequency of praise did not differ statistically significantly between individual and team sports (p = 0.734; p = 0.318), whereas active parental involvement was statistically significantly higher in individual sports than in team sports (p < 0.05). We also found no correlation between the age of the athletes and parents' behavioural patterns (r = 0.078; p = 0.194), parents' frequency of praise (r = 0.013; p = 0.824) and parents' active involvement (r = 0.078; p = 0.191). The results suggest that parental involvement is appropriate according to the Hellstedt model, but further studies are needed to confirm our findings. Keywords: parental involvement; young athletes; training process; competitive sport. Izvleček Namen študije je bil raziskati vključenost staršev v trenažni in tekmoval- ni proces pri mladih športnikih med 14. in 19. letom ter jo primerjati gle- de na starost, spol in vrsto športa. V študijo je bilo vključenih 281 mladih športnikov (188 žensk in 93 moških). Vključenost staršev smo ugotavljali z vprašalnikom PISQ (angl. Parental Involvement in Sport Questionnaire) raz- deljenim na tri sklope, ki zajemajo aktivno vključenost, pogostost po- hval in izkazanega razumevanja ter vedenjske vzorce staršev. Naše ugo- tovitve kažejo, da je vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov najvišja pri izkazovanju pohval in razumevanja, zmer- na pri aktivnem vključevanju in nizka pri vedenjskih vzorcih staršev. Med spoloma statistično značilnih razlik v stopnji vključenosti nismo ugoto- vili (p = 0,092 pri vedenjskih vzorcih, p = 0,236 pri pogostosti pohval in izkazanega razumevanja, p = 0,332 pri aktivni vključenosti). Vedenjski vzorci in pogostost pohval se med individualnimi in ekipnimi športi niso statistično značilno razlikovali (p = 0,734; p = 0,318), medtem ko je bila aktivna vključenost staršev pri individualnih športih statistično značilno višja v primerjavi z ekipnimi športi (p < 0,05). Prav tako nismo ugotovili statistično značilne korelacije med starostjo športnikov in vedenjskimi vzorci staršev (r = 0,078; p = 0,194), pogostostjo pohval staršev (r = 0,013; p = 0,824) ter aktivno vključenostjo staršev (r = 0,078; p = 0,191). Rezultati kažejo, da je vključenost staršev glede na Hellstedtov model ustrezna, vendar so potrebne dodatne študije, ki bodo naše ugotovitve potrdile. Ključne besede: vključenost staršev; mladi športniki; trenažni proces; tekmo- valni proces. Eva Ivana Kopše 1 , Saša Maučec 1 , Žiga Kozinc 1,2 Vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov: razlike glede na starost, spol in vrsto športa 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, SI-6310, Izola 2 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2, SI-6000, Koper 188 „ Uvod Športne izkušnje lahko mladostnikom omogočijo osebnostno rast ter razvoj na telesnem, kognitivnem, čustvenem, social- nem in moralnem področju. Pri tem imajo pomembno vlogo starši, saj so navadno prvi, ki otroka spodbudijo k športnemu udejstvovanju ter mu zagotavljajo funkcio- nalno in čustveno podporo skozi njegovo športno kariero (Mastrorilli in Greco, 2020). Vključenost staršev je večdimenzionalna, saj zahteva njihov čas za prevoz na tre- ninge in tekmovanja, energijo in finančna sredstva za stroške treningov in tekmovanj ter za nakup športne opreme (Knight idr., 2016). Velik del vključenosti prav tako po- menijo čustvena podpora in vedenjski vzorci staršev, ki pri otroku vzbujajo ob- čutek pritiska (Mastrorilli in Greco, 2020). Mladostniki dajejo velik pomen vpletenosti staršev, kar lahko vpliva na njihovo motiva- cijo, zadovoljstvo in dolgoročno udejstvo- vanje v športu (Mastrorilli in Greco, 2020; Ridley, 2013; Wuerth idr., 2003; Hoyle in Leff, 1997). Brezpogojna ljubezen, spodbuda in pohvala ter druge oblike čustvene pod- pore so povezane s pozitivnimi izkušnjami otrok, kot so zadovoljstvo, entuziazem, av- tonomija, zavedanje svojih sposobnosti in povečanje njihovega potenciala (Mastrorilli in Greco, 2020). Po drugi strani lahko izva- janje pritiska nad otroki s previsokimi pri- čakovanji, kritikami in pomanjkanjem po- hval vodi do negativnih športnih izkušenj (Knight idr., 2016). Te se kažejo kot tesnoba, izgorelost, nezadovoljstvo, manjša uspe- šnost in samozavest (Mastrorilli in Greco, 2020; Holt idr., 2007). Hellstedt (1987) je predlagal model, ki opisuje tri stopnje vključenosti staršev: premajhna, zmerna in prevelika vključe- nost. Premajhna vključenost se kaže kot nezanimanje za otrokov talent in napredek v športu. Starše, ki otrokom dopuščajo la- stne odločitve o ciljih, količini treningov in tekmovanj ter stopnji predanosti športu, je opredelil kot zmerno vključene. Nazadnje je starše, ki so čustveno vpleteni v otrokove športne izkušnje in dosežke ter so nagnjeni k prenašanju svojih ciljev in želja na svo- je otroke, opredelil kot preveč vključene. Ugotovitve nekaterih avtorjev podpirajo Hellstedtov model in koncept, ki pravi, da je zmerna vključenost staršev optimalna za uspešno udejstvovanje mladih v športu (Power in Woolger, 1994; Woolger in Power, 2000). Dosedanje ugotovitve študij, ki so proučevale vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov, so neskladne. Vključenost staršev se v največji meri kaže v pohvalah in izkazovanju razu- mevanja staršev, v manjši meri pa v aktivni vključenosti staršev v delovanje kluba in prilagajanju urnika športnikovim trenin- gom. Prav tako vedenjski vzorci staršev, kot so izpostavljanje športnikovih napak in razburjanje ob slabih rezultatih, predsta- vljalo manjši del njihove vključenosti (Ede idr., 2012). Bonavolonta idr. (2021) pa so ugotovili, da je bila v največji meri izražena aktivna vključenost staršev, medtem ko so športniki od staršev prejeli manj pohval in razumevanja. V Sloveniji je malo študij, ki bi proučevale to temo. V skladu s tem je bil namen študi- je ugotoviti, kakšna je vključenost staršev v različnih športih, ter jo primerjati glede na starost in spol mladih športnikov. Zastavili smo si naslednje hipoteze: 1) vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov, se v največji meri izra- ža v izkazovanju pohval in razumevanja; 2) vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov se med spoloma statistično značilno razlikuje; 3) vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov se statistično značilno razlikuje med ekipnimi in individualnimi športi; 4) povezanost med stopnjo vključe- nosti staršev v trenažni in tekmovalni pro- ces mladih športnikov ter njihovo starostjo ni statistično značilna. „ Metode Vzorec preiskovancev V študijo je bilo vključenih 281 mladih špor- tnikov, od tega 188 (66,9 %) ženskega spola in 93 (33,1 %) moškega spola, starih od 14 do 19 let. Povprečna starost vzorca je bila 16,6 1,6 leta. Zajeli smo preiskovance iz slo- venskih športnih klubov, ki se udeležujejo tekmovanj iz različnih športnih disciplin. V študiji je bilo 153 (54,4 %) preiskovancev, ki se ukvarjajo z individualnim športom, med- tem ko jih je bilo iz ekipnih športov 128 (45,6 %). Največji delež individualnih špor- tov so predstavljali atletika, plavanje, alpsko smučanje, plezanje in tenis, medtem ko so pri ekipnih športih prevladovali odbojka, nogomet, rokomet in košarka. Osnovni podatki preiskovancev so predstavljeni v Preglednici 1. Posameznike, ki so imeli manj kot 3 leta športnih izkušenj in se niso ude- leževali tekmovanj, smo iz študije izključili. Pridobivanje podatkov Uporabili smo vprašalnik za oceno vklju- čenosti staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov PISQ (Lee in MacLean, 1997). Podatki so bili zbrani prek oglaševanja anketnega vprašalnika na družbenih omrežjih. Vprašalnik je sesta- vljen iz 19 vprašanj, razdeljena so v tri sklo- pe. Prvi sklop se nanaša na vedenjske vzor- ce staršev in zajema 10 vprašanj. Naslednji sklop štirih vprašanj ocenjuje pogostost pohval in izkazovanja razumevanja staršev. Zadnjih pet vprašanj sestavlja sklop o ak- tivni vključenosti staršev. Za vrednotenje vprašanj je bila uporabljena 5-stopenjska Likertova lestvica (od 1 = nikoli do 5 = ve- dno). Ugotovljena zanesljivost vprašalnika je bila 0,83 pri sklopu o vedenjskih vzorcih, 0,72 pri sklopu o pohvalah in izkazanem razumevanju ter 0,60 pri sklopu o aktivni vključenosti staršev (Lee in MacLean, 1997). Za zbiranje demografskih podatkov smo vključili tri vprašanja, ki so se nanašala na spol, starost in športno disciplino. Statistična analiza Statistično analizo smo izvedli v programu SPSS verzije 27.0. Opisna statistika je poro- čana s povprečno vrednostjo in standar- dno deviacijo. Zaradi narave spremenljivk smo uporabili neparametrične statistične teste. Za proučevanje stopnje vključenosti staršev glede na spol in šport smo upo- rabili Mann-Whitneyjev test za dva neod- visna vzorca. Korelacijo med vključenostjo staršev in starostjo mladih športnikov smo ugotavljali s Spearmanovim korelacijskim koeficientom, pri čemer smo korelacijo interpretirali kot zelo nizko (< 0,1), nizko (0,1–0,4), zmerno (0,4–0,7), visoko (0,7–0,9) in zelo visoko (> 0,9). Stopnjo vključenosti smo poročali s povprečnimi vrednostmi in standardnimi odkloni odgovorov na vprašalnik PISQ. Razpon smo določili po formuli 5 – 1/3 = 1,33. Vrednosti M < 2,34 so predstavljale nizko vključenost, 2,34 < Tabela 1 Osnovni podatki preiskovancev Skupina Spremenljivka Individualni šport Ekipni šport N M SO N M SO Ženske Starost (leta) 95 58 17, 2 16,6 1,7 1,5 93 16,3 1,5 Moški Starost (leta) 35 16,8 1,5 Opomba. N – število preiskovancev; M – povprečna vrednost; SO – standardni odklon. raziskovalna dejavnost 189 M < 3,67 zmerno vključenost in M > 3,67 visoko vključenost. Notranjo konsistentnost v sklopih vprašalnika smo preverili s Chron- bachovim koeficientom alfa. Statistično značilne rezultate smo sprejeli pri stopnji zaupanja α < 0,05. „ Rezultati Stopnja vključenosti staršev Povprečne vrednosti, razpon in standar- dni odkloni treh sklopov vprašalnika PISQ so navedeni v Preglednici 2. Vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov je pri izkazovanju po- hval in razumevanja visoka (M = 4,04), pri aktivnem vključevanju zmerna (M = 2,49) in pri vedenjskih vzorcih staršev nizka (M = 1,99). Cronbachov koeficient je pokazal dobro notranjo konsistentnost za sklopa vedenjski vzorci ter pohvale in razumeva- nje (0,84–0,85), medtem ko je bila notranja konsistentnost sklopa aktivne vključenosti nekoliko nižja (0,60). Vključenost staršev glede na spol mladega športnika Opisna statistika vključenosti staršev gle- de na spol je prikazana v Preglednici 3. Analize niso pokazale statistično značilnih razlik med spoloma v vedenjskih vzorcih (p = 0,092, η 2 = 0,01), pogostosti pohval in izkazanega razumevanja (p = 0,236, η 2 = 0,005) ter aktivni vključenosti (p = 0,332, Tabela 2 Poročana vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov Vrednosti Vedenjski vzorci Pohvale in razume- vanje Aktivna vključenost M 1,99 4,04 2,49 Razpon 1–5 1–5 1–5 SO 0,98 0,96 1,19 Cronbachov koeficient 0,84 0,85 0,60 Opomba. M – povprečna vrednost; SO – standardni odklon. Tabela 3 Rezultati opisne statistike vključenosti staršev glede na spol Sklop Vprašanja Ženske Moški M SD M SD Vedenjski vzorci Ali vam starši po tekmi izpostavijo stvari, za katere mislijo, da jih morate izboljšati? 2,89 1,29 2,72 1,17 Ali vam starši po slabi tekmi izpostavijo napake, ki ste jih naredili? 2,72 1,32 2,59 1,23 Ali vam starši povedo, kako mislijo, da lahko izboljšate svojo tehniko? 2,77 1,32 2,46 1,25 Ali vam starši med treningom govorijo ali signalizirajo, kaj morate storiti? 1,32 0,73 1,31 0,66 Ali vaši starši vpijejo in navijajo pred tekmovanjem? 2,86 1,44 2,70 1,51 Ali starši pritiskajo na vas, da morate trenirati intenzivneje? 1,81 1,10 1,68 0,97 Ali se starši razburjajo, da ne dosegate tako dobrih rezultatov, kot bi jih morali? 1,50 0,92 1,48 0,90 Ali vam starši pred tekmo povedo, na kaj morate biti pozorni, da se boste dobro odrezali? 2,54 1,30 2,33 1,18 Ali vam starši pred tekmo povedo, kako naj tekmujete? 2,15 1,25 1,69 1,01 Ali vam starši po tekmi povedo, da se niste dovolj potrudili? 1,58 1,04 1,58 0,83 Skupni rezultat sklopa 2,21 1,17 2,05 1,07 Pohvale in razumevanje Ali vas starši kljub slabemu rezultatu pohvalijo in izpostavijo pozitivne stvari? 4,15 1,05 4,00 0,97 Ali vas starši po tekmi pohvalijo, da ste se zelo trudili? 3,94 1,06 3,85 1,03 Ali vam starši pokažejo, da razumejo vaše občutke glede športa, s katerim se ukvarjate? 3,68 1,23 3,81 1,09 Ali vas starši po tekmi pohvalijo za mesto, ki ste ga dosegli? 4,26 1,04 4,20 1,02 Skupni rezultat sklopa 4,01 1,10 3,97 1,03 Aktivna vklju- čenost Ali so vaši starši aktivno vključeni v delovanje kluba, v katerem trenirate, z upravljanjem vlog? 1,93 1,31 1,97 1,37 Ali vaši starši kot prostovoljci pomagajo na tekmovanjih, ki se jih udeležujete? 1,72 1,15 2,08 1,31 Ali se vaši starši o vašem napredku pogovarjajo s trenerjem? 2,44 1,27 2,56 1,12 Ali vas starši spodbujajo, da se z njimi pogovorite o težavah in skrbeh, ki jih imate glede športa, s katerim se ukvarjate? 3,36 1,30 3,16 1,31 Ali vaši starši prilagajajo čas obrokov, da se lahko udeležite treninga ali tekmovanja? 3,77 1,31 3,73 1,30 Skupni rezultat sklopa 2,64 1,27 2,70 1,28 Opomba. M – povprečna vrednost; SD – standardni odklon. η 2 = 0,003) staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov. Vključenost staršev glede na šport Opisna statistika vključenosti staršev glede na šport je prikazana v Preglednici 4. Nismo ugotovili statistično značilnih razlik med in- dividualnim in ekipnim športom v vedenj- skih vzorcih (p = 0,734, η 2 = 0,006) ter po- gostosti pohval in izkazanega razumevanja 190 (p = 0,318, η 2 = 0,001). Aktivna vključenost staršev je bila statistično značilno višja pri individualnih športih (p < 0,05, η 2 = 0,003) v primerjavi z ekipnimi, vendar je bil učinek majhen. Povezava med vključenostjo staršev in starostjo mladih športnikov Spearmanov test korelacije ni pokazal sta- tistično značilne povezave (r = 0,078, p = 0,194) med starostjo športnikov in vedenj- skimi vzorci, prav tako statistično značilne povezave (r = 0,013, p = 0,824) ni bilo med starostjo ter pogostostjo pohval in izkaza- nega razumevanja. Tudi starost in aktivna vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov nista statistično značilno povezani (r = 0,078, p = 0,191). „ Razprava Namen študije je bil proučiti vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov glede na spol, starost in športno disciplino. Dosedanje študije poro- čajo, da imajo starši pomembno vlogo pri športnih izkušnjah mladostnikov. Prav tako se je izkazalo, da mladi vključenosti staršev pripisujejo velik pomen (Ridley, 2013; Wu- erth idr., 2003; Hoyle in Leff, 1997; Wuerth idr., 2003). Rezultati so pokazali, da je vključenost staršev glede na vedenjske vzorce nizka. Starši svojim otrokom pogosto izrekajo pohvale in izkazujejo razumevanje, kar iz- raža visoko stopnjo vključenosti. Medtem ko je aktivna vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces zmerna. Na podlagi predstavljenega smo prvo hipotezo (da se vključenost staršev v trenažni in tekmoval- ni proces mladih športnikov v največji meri izraža v izkazovanju pohval in razumeva- nja) potrdili. Naše ugotovitve se ujemajo z rezultati študije Ede idr. (2012), ki so prav tako poročali, da prevladujejo pohvale in izkazovanje razumevanja v primerjavi z aktivno vključenostjo in vedenjskimi vzorci staršev, s katerimi izpostavljajo športnikove napake, se razburjajo ob slabih rezultatih in podobno. Do drugačnih rezultatov so pri- šli Bonavolonta idr. (2021), katerih študija je pokazala, da so starši izkazali nizko stopnjo pohval in razumevanja, aktivna vključenost je bila zmerna do visoka, vedenjski vzorci so bili zmerni. Pogostost pohval in izkaza- nega razumevanja, aktivna vključenost ter vedenjski vzorci staršev se med spoloma športnikov niso statistično značilno razliko- vali. Zato drugo hipotezo (da se vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov med spoloma statistič- no značilno razlikuje) ovržemo. Tretjo hipotezo (da se vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih špor- tnikov statistično značilno razlikuje med ekipnimi in individualnimi športi) lahko del- no potrdimo, saj se je aktivna vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov v primerjavi med indi- Tabela 4 Rezultati opisne statistike vključenosti staršev glede na šport Sklop Vprašanja Individualni šport Ekipni šport M SD M SD Vedenjski vzorci Ali vam starši po tekmi izpostavijo stvari, za katere mislijo, da jih morate izboljšati? 2,71 1,25 2,98 1,25 Ali vam starši po slabi tekmi izpostavijo napake, ki ste jih naredili? 2,60 1,33 2,77 1,24 Ali vam starši povedo, kako mislijo, da lahko izboljšate svojo tehniko? 2,61 1,30 2,74 1,30 Ali vam starši med treningom govorijo ali signalizirajo, kaj morate storiti? 1,39 0,77 1,23 0,62 Ali vaši starši vpijejo in navijajo pred tekmovanjem? 2,93 1,49 2,66 1,42 Ali starši pritiskajo na vas, da morate trenirati intenzivneje? 1,82 1,08 1,71 1,00 Ali se starši razburjajo, da ne dosegate tako dobrih rezultatov, kot bi jih morali? 1,54 0,93 1,45 0,91 Ali vam starši pred tekmo povedo, na kaj morate biti pozorni, da se boste dobro odrezali? 2,47 1,27 2,47 1,27 Ali vam starši pred tekmo povedo, kako naj tekmujete? 2,05 1,27 1,93 1,10 Ali vam starši po tekmi povedo, da se niste dovolj potrudili? 1,50 0,93 1,67 1,02 Skupni rezultat sklopa 2,16 1,16 2,16 1,11 Pohvale in razumevanje Ali vas starši kljub slabemu rezultatu pohvalijo in izpostavijo pozitivne stvari? 4,10 1,00 4,10 1,06 Ali vas starši po tekmi pohvalijo, da ste se zelo trudili? 3,95 1,06 3,86 1,05 Ali vam starši pokažejo, da razumejo vaše občutke glede športa, s katerim se ukvarjate? 3,84 1,14 3,59 1,23 Ali vas starši po tekmi pohvalijo za mesto, ki ste ga dosegli? 4,27 1,02 4,20 1,05 Skupni rezultat sklopa 4,04 1,06 3,94 1,10 Aktivna vključenost* Ali so vaši starši aktivno vključeni v delovanje kluba, v katerem trenirate, z upravljanjem vlog? 2,12 1,41 1,73 1,20 Ali vaši starši kot prostovoljci pomagajo na tekmovanjih, ki se jih udeležujete? 1,94 1,25 1,71 1,17 Ali se vaši starši o vašem napredku pogovarjajo s trenerjem? 2,64 1,25 2,29 1,16 Ali vas starši spodbujajo, da se z njimi pogovorite o težavah in skrbeh, ki jih imate glede športa, s katerim se ukvarjate? 3,17 1,31 3,45 1,28 Ali vaši starši prilagajajo čas obrokov, da se lahko udeležite treninga ali tekmovanja? 3,72 1,31 3,80 1,30 Skupni rezultat sklopa 2,72 1,31 2,59 1,22 Opomba. M – povprečna vrednost; SD – standardni odklon; *p < 0,05. raziskovalna dejavnost 191 vidualnim in ekipnim športom statistično značilno razlikovala. Rezultati med indivi- dualnim in ekipnim športom v vedenjskih vzorcih ter pogostosti pohval in izkazane- ga razumevanja pa niso pokazali statistič- no značilnih razlik. Korelacija med starostjo športnikov in vedenjskimi vzorci ni pokaza- la statistično značilne povezave. Prav tako statistično značilne povezave ni bilo med starostjo ter pogostostjo pohval in izkaza- nega razumevanja. Tudi starost in aktivna vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov nista statistično značilno povezani. Na podlagi tega četr- to hipotezo (da povezanost med stopnjo vključenosti staršev v trenažni in tekmo- valni proces mladih športnikov in njihovo starostjo ni statistično značilna) potrdimo. Študij, ki bi primerjale vključenost staršev glede na spol, starost in športno disciplino, primanjkuje. Zato so v prihodnosti potreb- ne nadaljnje študije, ki bi naše ugotovitve potrdile. Izkaže se, da je za dosego naj- večjih uspehov in prehoda na višjo raven nastopanja ključnega pomena, da starši razumejo otrokove potrebe po čustveni in socialni podpori. Zato je treba raziskati sto- pnjo vključenosti staršev, ki si jo mladi špor- tniki dejansko želijo (Wuerth idr., 2002). Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati nekatere omejitve. Vzorec preiskovancev je bil glede na spol neenakomerno porazde- ljen. V študiji smo proučevali le odgovore športnikov, starši vanjo niso bili vključeni. Prav tako je omejitev načrt študije, saj je treba rezultate spremljati v daljšem časov- nem obdobju in proučiti, ali se vključenost staršev razlikuje v različnih fazah tekmoval- ne sezone. Nadaljnje študije bi morale upo- števati tudi vlogo različnih športnih klubov in športnih zvez, ki lahko pomembno vpli- vajo na starševsko vedenje ter s tem na vključenost v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov. „ Zaključek Naša študija je pokazala, da se vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov v največji meri izraža v izkazovanju pohval in razumevanja. Ugoto- vili smo, da se starši zmerno aktivno vklju- čujejo. Vedenjski vzorci, kot so izpostavlja- nje napak, razburjanje ob slabih rezultatih in signaliziranje staršev na tekmovanjih, se ne pojavljajo pogosto. Vključenost staršev v trenažni in tekmovalni proces mladih športnikov se med spoloma športnikov ni statistično značilno razlikovala. Vedenjski vzorci in pogostost pohval se med indivi- dualnim in ekipnim športom prav tako niso statistično značilno razlikovali, medtem ko je bila aktivna vključenost staršev v indivi- dualnih športih statistično značilno višja v primerjavi z ekipnimi športi. Med vključe- nostjo staršev in starostjo športnikov ni bilo povezave. Potrebne so nadaljnje študije, ki bodo proučevale, kako stopnja vključenosti staršev vpliva na doživljanje in uspešnost mladih športnikov. „ Literatura 1. Bonavolontà, V., Cataldi, S., Latino, F., Carvut- to, R., De Candia, M., Mastrorilli, G., Messina, G., Patti, A. in Fischetti, F. (2021). The Role of Parental Involvement in Youth Sport Experience: Perceived and Desired Beha- vior by Male Soccer Players. International journal of environmental research and public health, 18(16), 8698. https://doi.org/10.3390/ ijerph18168698 2. Ede, S., Kamphoff, C. S., Mackey, T. in Armen- trout, S. M. (2012). Youth hockey athlete‘s perceptions of parental involvement: They want more. Journal of Sport Behavi- or, 35(1), 3–18. https://psycnet.apa.org/re- cord/2012-03551-001 3. Hellstedt, J. (1987). The coach/parent/athlete relationship. The Sport Psychologist 7 , 151–160. https://doi.org/10.1123/tsp.1.2.151 4. Holt, N. L., Tamminen, K. A., Black, D. E., Sehn, Z. L. in Wall, M. P. (2008). Parental In- volvement in Competitive Youth Sport Settings. Psychology of Sport and Exercise, 9, 663–685. https://doi.org/10.1016/j.psych- sport.2007.08.001 5. Knight, C. J., Little, G. C. D, Harwood, C. G. in Goodger, K. (2016). Parental Involvement in Elite Junior Slalom Canoeing. Journal of Ap- plied Sport Psychology, 28:2, 234–256. https:// doi.org /10.10 8 0/10 41320 0. 2015.1111273 6. Lee, M. in MacLean, S. (1997). Sources of Parental Pressure Among Age Gro- up Swimmers. European Journal of Physi- cal Education, 2:2, 167–177. https://doi. org/10.1080/1740898970020204 7. Mastrorilli, G. in Greco, G. (2020). Parental Involvement in Youth Sports: Perceived and Desired Behaviour by Children. European Jo- urnal of Fitness, Nutrition and Sport Medicine Studies, 1(2). http://dx.doi.org/10.46827/ejfn- sm.v1i2.68 8. Power, T. G. in Woolger, C. (1994). Parenting practices and age-group swimming: a cor- relational study. Research quarterly for exercise and sport, 65(1), 59–66. https://doi.org/10.108 0/02701367.1994.10762208 9. Ridley, M. J. in Johnson, J. E. (2013). Parental perception of their sport involvement with late adolescent student athletes. Ball State Uni- versity, Indiana. http://liblink.bsu.edu/cat- key/1736840 10. Woolger, C. in Power, T. G. (2000). Parenting and children‘s intrinsic motivation in age group swimming. Journal of Applied Deve- lopmental Psychology, 21(6), 595–607. https:// doi.org/10.1016/S0193-3973(00)00055-1 11. Wuerth, S., Lee, M. J. in Alfermann, D. (2004). Parental involvement and athletes’ career in youth sport. Psychology of Sport and Exercise, 5(1), 21–33. https://doi.org/10.1016/ S1469-0292(02)00047-X doc. dr. Žiga Kozinc Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju ziga.kozinc@fvz.upr.si