' Niè odveè ni posredovati nauk o tem, kako je treba razlagati Sveto pismo 1. Pri razlaganju Svetega pisma veljajo do- loèena naèela, o katerih bi bilo po mojem mnenju nadvse koristno pouèiti njegove preuèevalce. Tako namreè ne bi napredovali zgolj ob branju drugih piscev, ki so razkrili skrivnosti svetih spisov, marveè tudi ob tem, ko bi jih razkrivali sami. O teh naèelih sem se torej namenil pouèiti vse, ki imajo voljo in sposobnost za uèenje, èe mi le naš Gospod in Bog pri pisanju ne bo odrekel misli, ki mi jih sicer vselej pošilja, kadar razmišljam o tem predmetu. Še preden zaènem, pa mo- ram, tako mislim, odgovoriti vsem, ki bodo moje delo grajali ali bi ga grajali, ko jih ne bi `e prej pomiril. Èe se bodo tudi potem še našli kritiki, vsaj ne bodo imeli vpliva na druge in jih ne bodo odvrnili od koristnega študija k lenobni nevednosti, kakor bi se lahko zgodilo, ko bi ti ne bili `e utrjeni in pripravljeni. 2. Nekateri bodo grajali moje delo zato, ker ne bodo razumeli mojih naukov. Spet drugi jih bodo sicer razumeli, toda ko jih bodo hoteli uporabiti in bodo poskušali raz- lagati Sveto pismo po teh naèelih, ne bodo znali razkriti in razlo`iti, kar bi radi, pa bodo zato menili, da je bil moj trud jalov. Ker moje delo ne bo v pomoè njim samim, bodo sodili, da ne more pomagati nikomur. V tret- ji skupini kritikov so ljudje, ki Sveto pismo dejansko dobro razlagajo ali pa vsaj mislijo, da ga. Ti vidijo oziroma mislijo, da so razvili sposobnost tolmaèenja svetih knjig, ne da bi brali opa`anja, o kakršnih nameravam uèiti zdaj. Zato bodo rohneli, da ti nauki niso po- trebni nikomur, temveè je sleherna hvalevred- na razjasnitev nejasnih svetopisemskih mest mogoèa `e s samo pomoèjo bo`jega daru. 3. Vsem tem zdaj na kratko odgovarjam. Ljudem, ki ne razumejo mojega pisanja, po- vem, da si zato ne zaslu`im graje jaz. Prav tako bi bilo, ko bi hoteli razloèiti zadnji ali prvi lunin krajec ali kako zelo medlo zvezdo, ki bi jo jaz kazal z iztegnjenim prstom, nji- hove oèi pa bi bile tako slabe, da še mojega prsta ne bi videli. Mar bi se zato smeli uje- ziti name? Ljudje, ki bodo ta naèela sicer spoznali in doumeli, uvida v temna mesta Svetega pisma pa ne bodo zmo`ni, naj si mislijo, da sicer lah- ko vidijo moj prst, ne pa tudi zvezd, h katerim molí in ka`e. Tako prvi kot drugi naj torej ne- hajo godrnjati nad mano, temveè naj si raje skušajo od Boga izprositi luè oèi. Èe lahko zga- nem z roko z namenom, da bi na nekaj poka- zal, namreè zato še ne morem razsvetliti tudi oèi, da bi mogle videti bodisi mojo kretnjo bo- disi stvar, ki jo `elim pokazati. 4. Tretji, prevzetni zaradi bo`jega daru, se hvalijo, èeš da razumejo in lahko razlagajo svete knjige brez naèel, o kakršnih sem se zdaj na- menil uèiti, in zato menijo, da sem sklenil pi- sati o povsem odveènih reèeh. Ti naj pomirijo svojo razdra`enost z mislijo, da se resda po pra- vici veselijo velikega bo`jega daru, vendar so se celo èrk nauèili s pomoèjo ljudi, pa si zato še ne zaslu`ijo Antonijevega2 poroga; to je bil svet in popoln mo`, egipèanski menih, ki si je ' !)/!.2  '  !  (")*# # baje brez slehernega poznavanja èrk zapomnil Sveto pismo zgolj s tem, ko ga je poslušal, in ga doumel z razumnim premišljevanjem. Prav tako si ne zaslu`ijo posmeha tujega kršèanskega su`nja, o katerem sem nedavno tega slišal od uglednih in verodostojnih mo`. Ta je prejel tudi popolno poznavanje èrk samih, ne da bi ga uèil `iv èlovek, temveè zgolj z molitvami, da bi mu bile razodete. S tridnevno molitvijo si je izprosil, da je celó knjigo, ki so mu jo dali, v popolno osuplost vseh navzoèih tekoèe pre- bral od prve do zadnje besede.3 5. Èe pa ima kdo te zgodbe za izmišljene, niè ne vztrajam. Ker imam navsezadnje oprav- ka s kristjani, ki se veselijo, da so spoznali Sve- to pismo brez èloveškega vodstva — resniène in nemajhne dobrine se vesele, èe je to res – , morajo priznati, da se je vsakdo izmed nas nauèil svojega lastnega jezika s tem, ko ga je poslušal `e od mladih nog, poleg njega pa še ' Gerrit Duo, Starka pri branju Svetega pisma, 1630, olje na lesu, 71 x 55,5 cm, Rijksmuseum, Amsterdam.  kakšnega — grškega, hebrejskega ali kakega drugega –, prav tako s poslušanjem ali pa s pomoèjo uèitelja. Ali naj torej po njihovem mnenju takoj opomnimo vse brate, naj svojih malèkov tega ne uèijo, ker so apostoli tedaj, ko je prišel nadnje Sveti Duh in jih napolnil, v trenutku govorili v jezikih vseh narodov?4 Ali pa naj èlovek, ki mu kaj takšnega ni us- pelo, misli, da ni kristjan, ali dvomi o tem, da je prejel Svetega Duha? Prav nasprotno: èesar se je treba nauèiti s èloveško pomoèjo, naj se èlovek uèi brez prev- zetnosti, kdor pa pouèuje drugega, naj daje brez prevzetnosti in nevošèljivosti,5 kar je do- bil. In ne preskušajmo Njega, v katerega smo verovali, sicer se utegne zgoditi, da v svoji za- slepljenosti od takšnih sovra`nikovih zvijaè in sprevr`enosti naposled ne bomo hoteli niti v cerkev, da bi poslušali in spoznavali sam evan- gelij; tudi knjige ne bomo hoteli brati niti po- slušati, kako kdo bere in pridiga, temveè bomo prièakovali, da bomo “vzeti do tretjih nebes, ali v telesu ali brez telesa”, kot pravi apostol Pavel, in tam slišali “neizrekljive besede, ki jih èloveku ni dovoljeno spregovoriti”,6 ali videli Gospoda Jezusa Kristusa in raje poslušali evan- gelij od Njega kakor od ljudi. 6. Varujmo se takšnih èez vse prevzetnih in nevarnih skušnjav. Raje premišljujmo, kako je samega apostola Pavla resda pahnil na tla in pouèil bo`ji in nebeški glas, vendar je bil za to, da je prejel zakramente in se pri- dru`il Cerkvi, poslan k èloveku;7 in kako je stotniku Korneliju sicer oznanil angel, da je Bog uslišal njegovo molitev in se spomnil nje- gove milošèine, vendar ga je predal Petru, da bi ga ta pouèil in da bi Kornelij po njem ne le prejel zakramente, marveè tudi slišal, kaj naj veruje, upa in ljubi.8 Brez dvoma bi lah- ko vse to opravil tudi angel, toda èlovekov stan bi bil poni`an, ko bi se zdelo, da Bog ljudem noèe preskrbeti svoje besede s po- moèjo ljudi. Kako naj bi bile resniène besede “Bo`ji tempelj je namreè svet, in to ste vi”,9 ko Bog ne bi dajal odgovorov iz èloveškega templja in bi vse, kar bi hotel dajati ljudem v poduk, oznanjal z neba in s pomoèjo ange- lov? Še ljubezen, ki povezuje ljudi med seboj z vozlom edinosti, ne bi imela prilike, da bi prelivala vsebino enega duha v drugega in jih tako rekoè mešala med seboj, ko se ljudje ne bi nièesar nauèili s pomoèjo ljudi. 7. Tudi evnuha, ki je bral preroka Izaija, ne da bi ga razumel, angel ni poslal k apo- stolu; prav tako mu tega, èesar ni razumel, ni razlo`il sam, kakor mu tudi Bog ni razodel v duhu brez èloveške pomoèi;10 ne, po bo`jem nasvetu je bil poslan in je prisedel k njemu Filip, ki je preroka Izaija poznal in mu je razkril s èloveškimi besedami in jezikom, kar se je skrivalo v onem odlomku. Mar ni z Mojzesom govoril sam Bog, pa je vendarle sil- no preudarno in prav niè oholo sprejel nasvet, kako naj vlada in vodi tako veliko ljudstvo, od svojega tasta, se pravi od èloveka tujega rodu?11 Mo` je namreè vedel, da dobrega nas- veta, v kateri koli duši se `e porodi, ne gre pripisati njej sami, marveè Njemu, ki je re- snica: nespremenljivemu Bogu. 8. In naposled: kdor se hvali, da s po- moèjo bo`jega daru brez slehernih naukov ra- zume vse, kar je v Svetem pismu temnega, po- vsem pravilno veruje to, kar je res: da njegova sposobnost ne izvira od njega samega, temveè da mu jo je podelil Bog. Tako išèe bo`jo sla- vo in ne svoje lastne. Toda èe sam bere in ra- zume brez sleherne èloveške razlage, zakaj si tedaj sam prizadeva razlagati drugim in jih raje ne pošlje k Bogu, da bi še oni razumeli brez èloveške pomoèi, temveè bi jih v srcu pouèil Bog? Oèitno se boji, da ne bi slišal od Gospoda: “Malopridni in leni slu`abnik, moj denar bi moral dati menjalcem.”12 Èe torej ti ljudje bodisi ustno ali pisno predajajo dru- gim, kar razumejo, tudi meni nimajo kaj oèitati, èe ne bom predal le tega, kar razu- mem, temveè tudi naèela, ki naj jih upošte- vajo pri svojem tolmaèenju. Za svojo lastnino ' # ne smemo imeti nièesar, razen morda la`i. Kajti vsa resnica prihaja od Njega, ki je dejal: “Jaz sem resnica.”13 Kaj imamo namreè, èesar bi ne prejeli? Èe pa smo prejeli, kaj bi se po- našali, kakor bi ne prejeli?14 9. Èe kdo poslušalcem prebira abecedo, izgovarja èrke, ki jih seveda pozna, medtem ko si èlovek, ki jo pouèuje, prizadeva za to, da bi tudi drugi znali brati. Oba pa poslušal- cem vcepljata to, èesar sta se sama nauèila. Enako tudi èlovek, ki to, kar razume v Sve- tem pismu, podaja poslušalcem kakor èrke, ki jih pozna, govori v vlogi bralca. Kdor pa pouèuje, kako je treba razumeti, je podoben uèitelju abecede, se pravi umetnosti, kako je treba brati. Kdor zna brati, ne potrebuje dru- gega bralca, kadar naleti na knjigo, da bi iz- vedel od njega, kaj je v njej zapisano. In ena- ko bo s èlovekom, ki bo usvojil naèela, o ka- terih poskušam uèiti. Kadar bo naletel v knji- gah na nejasnost, bo sledil doloèenim pravi- lom kakor èrkam in ne bo potreboval nobe- nega drugega poznavalca, ki bi mu razodel zakrito. Raziskoval bo doloèene sledi in sam prispel do skritega pomena brez slehernih blodenj, ali pa vsaj v nobenem primeru ne bo zapadel v absurdno napaèno razmišljanje. Res je, da bi lahko prièujoèi spis `e sam po sebi dovolj jasno pokazal, da nihèe ne more po pravici oporekati mojim prizadevanjem v skupno dobro. Toda èe sem s takim predgo- vorom primerno odgovoril raznoraznim nas- protnikom, sem si izbral takšen zaèetek poti, na katero se hoèem podati v tej knjigi. ' Razlaganje Svetega pisma se opira na odkri- vanje in izra`anje. Tega razpravljanja se je tre- ba lotiti z bo`jo pomoèjo. I 1. Sleherna razlaga Svetega pisma temelji na dvojem: kako odkriti in doloèiti, kar je tre- ba razumeti, in kako izraziti, kar smo razu- meli.15 Najprej bom razpravljal o odkrivanju, nato o izra`anju. Veliko in hudo breme je to;16 èe ga je te`ko vzdr`ati, se bojim, ali si ga ni nepremišljeno nalo`iti. Prav gotovo bi bilo tako, ko bi se ga drznil lotiti sam z lastnimi moèmi. Toda moje upanje, da bom izpeljal to delo, je v Njem, od katerega sem v svojih razmišljanjih `e prejel mnogo poduka o tem predmetu. Zato se mi ni treba bati, da mi ne bi dal še preostalega, ko bom prièel porabljati tisto, kar mi je `e dal doslej. Za sleherno stvar, ki jo lahko dajemo, ne da bi je bilo zato kaj manj, namreè velja, da je še nimamo na pravi naèin, dokler jo imamo in je ne dajemo. Gospod pa pravi: “Kdor namreè ima, se mu bo dalo.”17 Dal bo torej tistim, ki imajo; to pomeni, da bo ljudem, ki prejete darove ra- dodarno uporabljajo, te še poveèal in pom- no`il. Preden je z uèenci prièel laènim deliti kruh, je bilo hlebov enkrat pet in drugiè se- dem, potem pa so nasitili veè tisoè ljudi in napolnili košare in koše.18 Kakor je kruha z lomljenjem na kose postajalo èedalje veè, se bodo tudi misli, ki mi jih je Gospod `e po- delil za zaèetek tega dela, mno`ile, ko bom prièel o njih razpravljati, saj mi bo On sam pošiljal novih. Tako v tej svoji slu`bi ne bom trpel pomanjkanja, marveè se bom, nasprot- no, veselil èude`nega izobilja. Razlika med stvarjo in znakom II 2. Ves nauk se nanaša bodisi na stvari ¡res¿ bodisi na znake ¡signa¿, toda o stvareh se uèimo s pomoèjo znakov. “Stvari” v pravem, o`jem pomenu besede ¡proprie¿ sem poime- noval tiste, s katerimi nièesar ne oznaèujemo ¡significare¿, kot so denimo les, kamen, ovca in podobno. Vendar to ne velja za tisti kos lesa, o katerem beremo, da ga je Mojzes vrgel v grenko vodo, da bi izgubila svojo grenèino,19 niti za kamen, ki si ga je Jakob polo`il za vzglavje,20 niti za ovna, ki ga je Abraham da- roval namesto svojega sina.21 Naštete stvari so namreè stvari na tak naèin, da so obenem tudi '   znaki za druge stvari. Spet drugi znaki pa se uporabljajo edinole za oznaèevanje; takšne so besede ¡verba¿. Besed namreè nihèe ne upo- rablja drugaèe kot zato, da bi z njimi nekaj oznaèil. Iz povedanega je razvidno, kaj ime- nujem “znake” — namreè tiste stvari, s kate- rimi kaj oznaèujemo. Zato je vsak znak obe- nem tudi stvar; kar ni stvar, ni namreè sploh niè. Ni pa vsaka stvar obenem tudi znak. Zato bom pri tej delitvi na stvari in znake pazil, da v moji razpravi o stvareh tisti primerki, ki bi jih bilo mogoèe uporabiti za oznaèevanje, ne bodo ovirali èlenitve, po kateri bom naj- prej govoril o stvareh in pozneje o znakih. Ne smemo pa izgubiti izpred oèi, da moramo v zvezi s stvarmi zdaj razmišljati o tem, kar de- jansko so, in ne o tem, kar lahko oznaèujejo še drugega poleg samih sebe. ' Claudio Coello, Zmagoslavje sv. Avguština, 1664 olje na platnu, 271 x 203 cm, Muzej Prado, Madrid.  # Delitev stvari III 3. Nekatere stvari so namenjene temu, da jih u`ivamo ¡frui¿, druge, da jih uporab- ljamo ¡uti¿, in tretje obojemu. Tiste, ki so na- menjene u`ivanju, nas osreèujejo. Tiste, ki so namenjene uporabljanju, nam pomagajo pri našem stremljenju k sreèi in nam tako rekoè nudijo oporo, da lahko pridemo do osreèujoèih in se jih oklenemo. Èe pa mi, ki stvari tako u`ivamo kot uporabljamo in smo postavljeni med te in one, hoèemo u`ivati tiste, ki so namenjene uporabi, napredujemo le ste`ka in vèasih celo skrenemo s poti. Zaradi nagnjenja do manj vrednih stvari potem tiste, ki so na- menjene u`ivanju, zasledujemo z veliko zamu- do ali pa se od njih celo odvrnemo. Razlika med “u`ivanjem” in “uporabljanjem” IV 4. “U`ivati” nekaj pomeni, da se te ali one stvari z ljubeznijo oklepamo zavoljo nje same. “Uporabljati” pomeni obraèati sredstva, ki se nam ponudijo, v namen, da bi dosegli nekaj, kar ljubimo, èe je le vredno ljubezni. Nedovoljeno rabo je namreè prej treba imenovati zlorabo. Zamislimo si, da bi bili popotniki v tuji de`eli, ki bi mogli `iveti sreèno edinole v domovini; nesreèni zaradi klatenja po svetu in `eljni konèati svo- jo bedo bi se hoteli vrniti domov. Potrebo- vali bi sredstva za prevoz po kopnem ali morju, ki bi jih morali uporabiti, da bi se lahko vrnili v domovino, ki naj bi jo u`ili. Èe pa bi nam godile prijetnosti potovanja in sama vo`nja, bi prièeli u`ivati tisto, kar bi morali uporabljati. Zato ne bi hoteli hitro konèati potovanja, temveè bi se v vezeh spre- vr`enega ugodja izneverili domovini, katere radost bi nas resnièno osreèila. Prav tako smo v tem `ivljenju, ki se konèa s smrtjo, “zdoma in daleè od Gospoda”.22 In èe se hoèemo vrniti v domovino, kjer bi bili lahko sreèni, moramo ta svet uporabljati, ne u`iva- ti, da bomo to, kar je v Bogu nevidno, lahko z umom zrli po ustvarjenih bitjih23 — se pra- vi, da bomo po telesnih in èasnih stvareh dele`ni veènih in duhovnih. Bog Trojica, predmet “u`ivanja” V 5. Stvari, ki naj bi jih u`ivali, so torej Oèe, Sin in Sveti Duh. Ti so obenem Trojica, ena in edina najvišja stvar, skupna vsem, ki jo u`ivajo, èe sploh je stvar in ne vzrok vseh stva- ri, pa tudi, èe je vzrok. Ni namreè lahko najti imena, ki bi se prilegalo tolikšni vzvišenosti, razen èe ni bolje reèi, da je ta Trojica en sam Bog, ki je vse iz Njega, po Njem in zanj.24 Tako so Oèe, Sin in Sveti Duh vsak zase Bog, a obenem vsi en Bog; vsak zase izmed njih je popolna substanca, a obenem so vsi ena sub- stanca. Oèe ni ne Sin ne Sveti Duh, Sin ni ne Oèe ne Sveti Duh, Sveti Duh ni ne Oèe ne Sin, marveè je Oèe edinole Oèe, Sin edino Sin in Sveti Duh edino Sveti Duh. Vsem trem pa pripada ista veènost, ista nespremenljivost, isto velièastje, ista moè. V Oèetu je enost, v Sinu enakost, v Svetem Duhu pa ubranost med enostjo in enakostjo; vse te tri lastnosti so eno zavoljo Oèeta, enake zavoljo Sina in skladno povezane zavoljo Svetega Duha. Kako je Bog neizrekljiv VI 6. Ali sem rekel kaj takega, ali sem oz- nanil bo`jo slavo tako, da bi bilo dostojno Boga? Nasprotno: èutim, da sem samo hotel tako govoriti, èe pa sem kaj izustil, to ni bilo tisto, kar sem hotel reèi. Toda kako to vem, èe ne zato, ker je Bog neizrekljiv? Kar sem rekel jaz, pa sploh ne bi bilo izreèeno, ko bi bilo neizrekljivo. In tako o Bogu ne smemo reèi niti, da je neizrekljiv, ker nekaj izreèemo tudi s tem, ko to reèemo. Pride do ne- kakšnega trenja besed: èe je neizrekljivo ti- sto, èesar se ne da izreèi, tedaj stvar, o kateri se da reèi vsaj to, da je neizrekljiva, ni nei- '   zrekljiva. Tega besednega trenja se je bolje èuvati z molkom, kakor da ga gladimo z go- vorjenjem. In vendarle je Bog, èeprav se o Njem ne da reèi nièesar, kar bi Ga bilo vred- no, dovolil, da Ga èasti èloveški glas, in ho- tel, da se veselimo svojih besed v Njegovi hvali. Zato se tudi sploh imenuje “Bog”. Njega samega v zvenu tega zloga25 dejansko ne spoznamo, toda ko se zvok dotakne ušes vseh, ki poznajo latinski jezik, jih spodbudi, da pomislijo na neko najbolj vzvišeno, neu- mrljivo naravo. Boga vsi razumejo kot tistega, od kogar ni niè boljšega VII 7. Kadar namreè razmišljamo o tem edinem Bogu bogov,26 se skušamo z raz- mišljanjem dotakniti neèesa, od èesar ni niè boljšega ali bolj vzvišenega; to velja tudi za tiste, ki si na nebu ali na zemlji predstavljajo druge bogove, jih klièejo in èastijo. Ker pa se ljudje seveda navdušujejo nad razliènimi dobrinami — nekateri nad tistimi, ki se na- našajo na telesne èute, drugi nad tistimi, ki sodijo k razumnosti duha –, èastilci telesnih èutov mislijo, da je Bog bogov nebo sámo ali tisto, kar vidijo, da na nebu najbolj `ari, ali kar svet sam. Èe pa si prizadevajo prebiti se onkraj sveta, si predstavljajo nekaj blešèeèe sijajnega in na osnovi praznih domnev do- loèijo, da je bodisi neskonèno bodisi ima ob- liko, ki se jim zdi najboljša; lahko si pred- stavljajo tudi èloveški lik, èe se jim ta zdi boljši od drugih. Èe mislijo, da ne obstaja en sam Bog bogov, temveè veliko ali nešteto bo- gov enakega reda, si tudi te oblikujejo in predstavljajo v skladu s tem, kakor se komu zdi, da se odlikuje kaka telesna lastnost. Ljud- je pa, ki po razumu zaèenjajo uvidevati to, kar Bog je, Ga postavljajo nad vse vidne ¡vi- sibilibus¿ in telesne ¡corporalibus¿, pojmovne ¡intellegibilibus¿ in duhovne ¡spiritalibus¿ in vse spremenljive narave. Vsi pa se kosajo med ' seboj kot za stavo, kdo Mu bo pripisal veèjo vzvišenost, in ni ga èloveka, ki bi imel za Boga stvar, ki jo nekaj drugega prekaša. Tako se vsi strinjajo, da je Bog tisto, kar postavljajo nad vse ostale stvari. Ker je Bog nespremenljiva modrost, ga je tre- ba ceniti bolj kot karkoli VIII 8. Ker vsi, ki razmišljajo o Bogu, pri tem mislijo na nekaj `ivega, se lahko izognejo absurdnim in nevrednim predstavam o Njem le tisti, ki imajo v mislih `ivljenje samo. Za sleherno telesno obliko, na katero naletijo, doloèijo, ali `ivi ali ne, in `iveèo cenijo više od ne`ive. Glede `iveèe telesne oblike pa jim je spet jasno, da lahko blesti še tako sijajno, se odlikuje s še takšno velikostjo in krasi s še tolikšno lepoto, vendar je sama eno, `ivljenje, ki jo o`ivlja ¡vegetare¿, pa nekaj drugega. Temu `ivljenju pripisujejo neprimerljivo višje dostojanstvo kakor gmoti, ki jo o`ivlja in ji daje dušo. Nato razišèejo še `ivljenje samo: èe ugotovijo, da ne zaznava, zgolj o`ivlja, ka- kor `ivljenje dreves, postavijo više od njega zaznavajoèe ¡sentiens¿ `ivljenje, kakršno ima `ivina, spet više od tega pa razumsko ¡intel- legens¿, kakršno imajo ljudje.27 Ker pa vidijo, da je celó èloveško `ivljenje še vedno pod- vr`eno spremembam, so prisiljeni tudi na- denj postaviti neko nespremenljivo `ivljenje, ki ni vèasih nespametno, vèasih modro, tem- veè je modrost sama. Moder um, se pravi um, ki je dosegel modrost, namreè pred tem še ni bil moder; modrost sama pa ni bila nikoli nespametna in tudi nikdar ne more biti. In ko bi ljudje te modrosti ne uzrli, nespremen- ljivo modrega `ivljenja nikakor ne bi s tako trdnim zaupanjem postavljali nad spremen- ljivo. Zares, tudi za pravilo resnice, na osnovi katerega zatrjujejo vzvišenost modrega `ivlje- nja, vidijo, da je nespremenljivo; uzrejo ga lahko zgolj nad svojo lastno naravo, ker so sami, kot vidijo, spremenljivi.  # ' Vsi vedo, da je treba nespremenljivo modrost bolj ceniti od spremenljive IX 9. Nihèe ni tako nesramno prismojen, da bi vprašal: “Kako pa veš, da je treba nes- premenljivo modro `ivljenje ceniti bolj od spremenljivega?” Odgovor na njegovo vprašanje — kako vem — se ponuja v motrenje vsem, splošno dostopen in nespremenljiv. Kdor ga ne vidi, je kakor slepec na soncu, ki mu niè ne pomaga, da mu `ar tako jasne in bli`nje luèi lije naravnost v oèesna zrkla. Kdor pa ga vidi, a pred njim be`i, mu je duhovno oko `e oslabelo zaradi privajenosti mesenim sencam. Tako nasprotni vetrovi sprijenih nra- vi (èe lahko tako reèem) ljudi zanašajo proè od domovine, ko zasledujejo manj pomem- bne in vzvišene stvari od tiste, ki jo priznavajo za boljšo in odliènejšo. Da bi videli Boga, si moramo oèistiti dušo X 10. Ker pa naj bi popolno u`ili resnico, ki `ivi nespremenljivo, in ker v njej Trojica- Bog, avtor in stvaritelj vesolja, bdi nad stvarmi, ki jih je ustvaril, moramo oèistiti svojo dušo, da bo mogla to luè ugledati in se je zatem ok- leniti. Oèišèevanje si lahko predstavljamo kot hojo in plovbo proti domu. Kajti Njemu, ki je vseprisoten, se ne pribli`amo v prostoru, marveè z dobrim prizadevanjem in nravmi. Uèloveèena Modrost je zgled za oèišèenje duše XI 11. Tega pa ne bi mogli, ko se ne bi modrost sama milostno prilagodila naši veliki slabotnosti in nam v èloveku dajala zgleda, kako `iveti, ker smo paè ljudje tudi sami. Toda ker mi ravnamo modro, ko pridemo k njej, so bili prevzetni ljudje mnenja, da je sama ravnala noro, ko je prišla k nam. In ker se mi okrepimo, ko pridemo k njej, so imeli njo za slabotno, ko je prišla do nas. Toda “Bo`ja norost je modrejša od ljudi in Bo`ja slabotnost moènejša od ljudi”.28 Èeprav je to- rej sama naša domovina, se nam je ponudila tudi kot pot k domovini.  ! "3"4 2 1. Odlomek, ki vsebuje celoten predgovor in I,1,1- I,11,11, je preveden po: Aurelii Augustini opera, pars IV,1. Corpus christianorum, Series Latina XXXII, Turnholti 1962. Celoten prevod tega dela bo izšel v izboru del sv. Avguština v zbirki Hieron. 2. Prim. Atanazijev `ivljenjepis sv. Antonija 1 (PL 26,841 A); 72 (944 B); 78 (952 B). 3. Anekdoto povzema tudi Kasiodor (6. stol. po Kr.) v predgovoru k svojemu delu Institutiones divinarum et saecularium litterarum (PL 70,1108 C D). 4. Apd 2,1–4. 5. Prim. Mdr 7,13: “Po pošteni poti sem jo ¡tj. modrost¿ dobil, brez nevošèljivosti jo dajem, / ne skrivam njenega bogastva.” 6. 2 Kor 12,2–4. 7. Apd 9,3 isl. in 17 isl. 8. Apd 10,1–6. 9. 1 Kor 3,17. 10. Apd 8,26–35. 11. 2 Mz 18,14–26. 12. Mt 25,26 isl. 13. Jn 14,6. 14. 1 Kor 4,7. 15. Gre za dve izmed petih stopenj pri nastajanju govora, ki jih pozna tradicionalna retorièna teorija: prva je inventio ali doloèitev snovi, druga pa elocutio ali slog. 16. Izvirno: magnum onus et arduum. Prim. spis Orator (10,33) Marka Tulija Cicerona (106–43 pr. Kr.), najveèjega rimskega govornika in proznega pisca. 17. Mt 13,12. 18. Mt 14,17–21 in 15,34–38. 19. 2 Mz 15,25. 20. 1 Mz 28,11. 21. 1 Mz 22,13. 22. 2 Kor 5,6. 23. Rim 1,20. 24. Rim 11,36. 25. Izvirno dveh zlogov (de-us). 26. Za to formulacijo prim. Ps 50 (49),1. 27. Prim. Aristotelovo teorijo o treh vrstah duše, kakor jo razlaga v spisu O duši. Te vrste so: vegetativna, zaznavajoèa in razumska. 28. 1 Kor 1,25.