LEVSTIKOVE NAGRADE
Založba Mladinska knjiga že več kot pol stoletja podeljuje Levstikove nagrade za izvirno literaturo ter ilustracije za otroke in mladino. Letošnje nagrade so podelili 14. junija. Prejeli so jih:
-	za življenjsko delo pesnik in pisatelj Kajetan Kovic in akademska slikarka Ančka Gošnik Godec;
-	za izvirno leposlovno delo, za avtorske pravljice v slikanici Melje, melje mlinček, pisateljica in pravljičarka Anja Štefan;
-	za izvirne ilustracije v slikanicah Male živali in Živalske uspavanke ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič - Lila Prap.
Utemeljitev Levstikove nagrade pesniku in pisatelju Kajetanu Koviču za življenjsko delo
Kajetan Kovič je s svojim umetniško dovršenim pesniškim in proznim opusom pomembno zaznamoval in obogatil slovensko mladinsko književnost. Tu ni samo legendarni Maček Muri, eden najbolj priljubljenih otroških literarnih junakov sploh, temveč tudi pesniške zbirke, kot sta Zlata ladja in Franca izpod klanca, ter druga prozna dela, kot so Moj prijatelj Piki Jakob, Pajace k in punčka, Zmaj Direndaj, Mačji sejem in Pogovori z mačko Moniko. Kovičevo poglavitno ustvarjalno izhodišče je bila vedno igra, ki pa ni bila nikoli sama sebi namen, saj sta domišljija in resničnost mojstrsko uravnoteženi. Poleg klasične slogovne in kompozicijske izbrušenosti odlikuje vsa njegova dela tudi večplastnost sporočila, v katerem lahko uživajo tako otroci kot odrasli, s čimer se potrjuje stara resnica, da je dobra mladinska knjiga prav tako zanimiva za otroka kot za odraslega.
O pesniku in pisatelju Kajetanu Koviču
Pesnik in pisatelj Kajetan Kovič se je rodil 21. oktobra 1931 v Mariboru. Otroška leta je preživel v Poljčanah, Hrastje-Moti in Radencih. Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru se je leta 1950 vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1956 diplomiral na
oddelku za svetovno književnost in literarno teorijo. Krajši čas je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, po odsluženem vojaškem roku v Srbiji je bil od leta 1958 urednik za leposlovje, od maja 1985 do upokojitve 1992 pa glavni urednik pri Državni založbi Slovenije. Leta 1991 je postal izredni, leta 1995 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je član društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN ter izredni član Društva madžarskih pisateljev.
Kot pesnik za odrasle se je predstavil v zbirki Pesmi štirih s Cirilom Zlobcem,
91
Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Sledile so številne zbirke ter vrsta izborov, med njimi najobsežnejši Letni časi, 1992, in prozni romani.
Prevajal je nemško, francosko, češko, madžarsko, hrvaško, srbsko in rusko poezijo. V tujih prevodih je izšlo več kot 40 njegovih knjig v 11 jezikih.
Za svoje pesniško, prozno in prevajalsko delo je Kovič prejel številne nagrade, med njimi dvakrat Levstikovo nagrado (1963,1985), Prežihovo (1965), nagrado Prešernovega sklada (1967), Sovretovo (1972), Prešernovo (1978), nagrado madžarskega kluba PEN za prevode (1986) in Jenkovo (1993).
Pri Založbi Mladinska knjiga je doslej izdal naslednje naslove: Franca izpod klanca, 1962 (Levstikova nagrada 1963); Zlata ladja, 1969; Moj prijatelj Piki Jakob, 1972; Maček Muri, 1975; Križemkraž, 1980; Zmaj Direndaj, 1981; Iskanje Katarine, 1982; Pajacekin punčka, 1984 (Levstikova nagrada 1985); Letni časi, 1992; Banane, 1996; Mačji sejem, 1999. Vsi naslovi so izšli v več ponatisih.
Ob pesnikovi 70-letnici v oktobru 2001 bo pri Založbi Mladinska knjiga ponovno izšla pesniška zbirka za otroke Zlata ladja, tokrat prvič v obliki slikanice z novimi ilustracijami Jelke Reichman, in izbrane pesmi za odrasle v zbirki Vrt.
Utemeljitev Levstikove nagrade akademski slikarki Ančki Gošnik Godec za življenjsko delo
Akademska slikarka Ančka Gošnik Godec je s svojimi deli, kot so Slovenske ljudske pravljice, Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka, Lučka Regrat in Zelišča male čarovnice, mnogim zaznamovala otroštvo in mladost. V njenih podobah se zrcali tradicija srednjeevropskega in zlasti slovenskega pravljičarstva s številnimi podrobnostmi in domišljijsko, intimistično atmosfero, a vedno tudi s pridihom humorja. V tem svetu ni
prostora za konflikte, za temne plati in tegobe življenja. Njena dela kažejo izrazito veselje do pripovedovanja čarobnih in nežnih zgodb, a hkrati tudi upodabljanja realnega sveta: prepoznavnih pokrajin, rastlin, živali. Vse to slika z dokumentarno natančnostjo in naravoslovnim znanjem, vendar je kljub realistični obravnavi celota vedno čudovito pravljična.
O akademski slikarki Ančki Gošnik Godec
Ančka Gošnik Godec se je rodila 5. junija 1927 v Celju. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njeni profesorji so bili Marij Pregelj, France Mihelič, za grafiko pa Riko Debenjak. Po diplomi je nadaljevala podiplomski študij grafike pri prof. Božidarja Jakcu. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu.
Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja: Levstikova nagrada (1960) za ilustracije v knjigah Andelke Martič: Deček in gozd, Ele Peroci: Ptičke so odletele-, Charlsa Perraulta: Vile;
92
Ančka Gošnik Godec:
Ilustracija iz knjige Skrinja pisana, slovenske ljudske pesmi za otroke iz zbirke Čebelica, Založba Mladinska knjiga, 1998
Ančka Gošnik Godec: Ilustracija iz knjige Tri botre lisičice (Povedal Stifen Taw Mlinu, zapisal Milko Matičetov), Založba Mladinska knjiga, 1976
(1964)	za ilustracije v knjigi Ele Peroci: Za lahko noč ter v slikanicah O treh grahih in Zlata ptica', nagrada mlado pokolenje Beograd (1961) za ilustracije v knjigi Desanke Maksimovič: Pravljica o enodnevnici; zlatno pero Beograda
(1965)	za ilustracije v knjigah Zlata ptica, Povodni mož in v knjigi Ele Peroci: Za lahko noč', (1967) za ilustracije v knjigah Branke Jurca: Do zvezd; Vida Pečjaka: Pobegli robot; za ilustracijo pravljice Mačeha in pastorka v knjigi Babica pripoveduje-, (1977) za ilustracije v knjigi Kristine Brenk: Prigode koze Kunigunde; nagrade knjižnega sejma v Beogradu (1965), in sicer diploma za ilustracije v knjigi Pastirček-, nagrada na razstavi najlepših knjig v Leipzigu (1965), in sicer srebrna medalja za ilustracije v knjigi Ele Peroci: Za lahko noč; nagrada zlata slikanica (1975) za ilustracije v knjigi Pastirček in knjigi Ele Peroci: Muca copatarica-, (1980) in za ilustracije v knjigah Tri botre lisičke in O povodnem možu-, Smrekarjeva nagrada za življenjsko delo (1997); leta 2000 je bila uvrščena na častno listo IBBY. Svoje ilustracije je razstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah.
Ilustrira tudi za revije Ciciban, Cicido in Pil.
Pri Založbi Mladinska knjiga je doslej izšlo prek osemdeset del z njenimi ilustracijami, številna so izšla v več ponatisih.
Utemeljitev Levstikove nagrade pisateljici in pravljičarki Anji Štefan
Žirijo so sestavljali: Nela Malečkar (predsednica), Irena Lukan Matko, Darja Lavrenčič Vrabec, Robert Waltl in Andrej lic.
Avtorske pravljice Anje Štefan, zbrane v slikanici Melje, melje mlinček, nas popeljejo v domišljijski svet srečnega otroštva. Otroka pa tudi odraslega te pravljice s svojo pozitivno naravnanostjo
pritegnejo, se ga dotaknejo in napolnijo z občutkom, da je svet dober. Čeprav je vseh sedem pravljic v knjigi izvirnih, so napisane v slogu, ki spominja na stare pravljičarje.
Nekatere od njih prebiramo, kakor da so ljudske, tako se je v njih vsebina zlila z obliko, nevsiljivo sporočilo z ¡zbrušenim slogom. Če te zgodbe beremo na glas, zazvenijo v ritmu, ki otroku vzbuja domišljijske podobe, te pa nato vzbudijo občutek varnosti in sreče, saj se stiske živali čudežno razrešijo. Kljub navidezni preprostosti ponujajo te pravljice tudi snov za poglobljen razgovor in se tudi v tem pogledu lahko primerjajo z najbolj žlahtnimi primerki svojega žanra.
O pisateljici in pravljičarki Anji Štefan
Anja Štefan se je rodila 2. aprila 1969 v Šempetru pri Novi Gorici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala slavistiko in anglistiko; na slavistiki je leta 1999 magistrirala z zagovorom naloge Folklorno pripovedovanje kot prepletanje izročila in osebne ustvarjalnosti. Od leta 1995 z dr. Milkom
93
Matičetovim ureja rokopise slovenskih ljudskih pripovedi iz njegovega zasebnega arhiva. Od leta 2000 to počne kot zunanja sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje.
Piše otroško prozo in poezijo. Za objavo v revijah Ciciban in Cicido redno pripravlja ljudske pripovedi iz slovenskega in iz tujih izročil. Predvsem pa rada ljudske pripovedi pripoveduje. Kot pripovedovalka gostuje med otroki in med odraslimi — od obojih se uči, kdaj je zgodba živa in kdaj ne.
Nekaj ljudskih pripovedi je pripravila tudi za knjižno objavo: Zlato kralja Matjaža (Ljubljana, MK, 1999), O pustu in zakletem gradu (Ljubljana, Slovenska knjiga, 1999), O pastirčku in debeli uši (Ljubljana, Slovenska knjiga, 2000).
Pri Založbi Mladinska knjiga je Anja Štefan doslej izdala naslednje knjige: Čez griček v gozdiček, 1995,1996,1999; Čmrlj in piščalka, 1998; Melje, melje mlinček, 1999; Lešniki, lešniki, 2000.
Utemeljitev nagrade ilustratorki Lilijani Praprotnik Zupančič — Lili Prap
Žirijo so sestavljali: Tanja Mastnak (predsednica), Judita Krivec Dragan, Marjan Manček, Daniel Demšar in Pavle Učakar.
Lilijana Praprotnik Zupančič je pod psevdonimom Lila Prap v avtorskih slikanicah Male živali in Živalske uspavanke v harmonično celoto, ki ji ni mogoče ničesar odvzeti in ničesar dodati, posrečeno združila igrivo otroško poezijo, izjemno dodelano modernistično slikarsko podobo in načela sodobnega oblikovanja. Vsa inovativnost in svežina njenega pristopa je namenjena komunikaciji z otrokom, katerega dojemanje sveta upošteva z izjemno subtilnostjo in spoštovanjem, brez poučevanja ali podcenjevanja. V Malih živalih se je prepustila neposrednosti, s katero majhen otrok poboža gosenico in se razveseli
njene prisotnosti. V Živalskih uspavankah pa je šla še korak dalje, saj otroka nobena stvar ne pomiri in uspava tako uspešno kot ritmično ponavljanje. Lila Prap to potrebo in željo razume tako subtilno, da se tudi odrasli ob njenih ilustracijah raznežijo in se za trenutek počutijo spet čisto majhne.
O ilustratorki Lilijani Praprotnik Zupančič
Lilijana Praprotnik Zupančič se je rodila leta 1955 v Celju, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Po končanem študiju arhitekture v Ljubljani se je nekaj časa ukvarjala s projektiranjem in urbanizmom, s poučevanjem predmetov s področja gradbeništva in arhitekture ter z grafičnim oblikovanjem v podjetju. Zdaj se kot svobodna umetnica preživlja z opremljanjem prostorov, grafičnim oblikovanjem, karikaturo in pisanjem ter risanjem za otroke. V različnih časopisih in revijah je objavljala satirične prispevke. Leta 1995 je zanje prejela bronasto medaljo aritas na slovenskem trie-nalu satire in humorja. Ilustracije, lite-
94
rame prispevke in miselne orehe za otroke objavlja v različnih slovenskih otroških revijah.
Za literarno delo Resnične pravljice in pripovedke je bila leta 2000 izbrana med finaliste večernice, nagrade za najboljšo slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta. Ilustracije za otroke in slike za odrasle razstavlja po različnih galerijah in knjižnicah v Sloveniji.
Ilustracije iz knjige Živalske uspavanke so bile leta 1998 razstavljene na
prestižni mednarodni razstavi otroških ilustracij v Bologni (razstava se je potem preselila na Japonsko in v Tajvan); zanje je leta 1999 dobila Smrekarjevo priznanje na bienalu slovenske ilustracije (razstava je bila potem predstavljena tudi v različnih evropskih državah).
Pri Založbi Mladinska knjiga so izšle naslednje knjige Lile Prap:
To je..., zbirka Čebelica, 1996; Male živali, 1999; Živalske uspavanke, 2000; Male živali - doriši in pobarvaj, 2000.
95