JANEZ Dolenc Habilitacija dr. Gregorja Kreka na graški univerzi v Loških nizgledih št. rh sem članek o Ciregorjii Ki(.'kii lakole /akljiieil: »Že čez nekaj dni, dne 25. julija, je dobil doktorsko diplomo, napisano \" latinščini. Nikjer ni navedeno, ali je bila zanjo potrebna disertacija.« To tiganko mi je razrešil v istem letniku LR Stane Južnič \' članku o Simonu Subicti. Kreko\emu kolegu z graške univerze, ko je na strani 3^8 zapisal; -Do lela IS72 r Arstriji za razliko od nemških dežel niso poznali doktorske disertacije i' sodobni obliki. Za pridol?itet • doktoi^ke časti je zadoščal filozofski rigoroz. kije bil zelo zahleren.- Tega leta, I864, ko je Gregor Krek z doktoraton; končal univerzo v Gradcu, se je njegov oče Jernej s .svojo drugo ženo Elizabeto in njunimi šestimi otroki preselil iz Cetene I^a\ni \- Selca v Selški dolini.' Njego\ brat |ože. ki ga mačeha prav tako kot njega ni marala, je tedaj 21-leten služil za hlapca \' javorskem župnišču. V prejšnjem članku ,sem že omenil, da je Krek v šolskem letti 1S63 (>i že honorar no poučeval slovenski jezik na višji graški realKi. Ta pouk je nadaljeval tudi v šol skem letu I864, 6S. seveda zaradi končane univerze že kot sti|Tlent. ki je po potrebi poučeval tudi latinščino in nemščino. Obenem je hc^norarno poučeval slovenski jezik na graški tehnični visoki šoli Joanneum. Kot pesnik se oglaša vedno redkeje. \' .Novicah je 3. avgirsta 186't objavil pesem Nada", kjer .se je že podpisal kot dr. Gregor Krek. Pesem je lepo pričel s prvo kiti co v ritmu daktilov; O nada. ti iskrica mila. nebeška. ti ude otrj>nJenespet ožiriš: umakne se tebi vsa reva človeška. na prestol berača celo posadiš. Žal .se v naslednjih jietih kiticah lepa misel v gostobesetlnosti razblini. Dve pesmi je spet objavil šele poleti leta 1865 v Sk)venskem glasniku. 1. julija je na začetku 7. številke objavljena pesem Novo življenje'; kar v osmih kiticah je izpovedel no.stalgijo po mlado.sti, nekoliko sorodno kot Prešeren v pesmi Slovo od mladosti, kar spričuje peta kitica: Mladost in spomlad.' Kako brzo bežite. a vendar dniprejš)ijib ne kličem nazaj: mladenču je težko le to pozabiti. kar mn Je življenje osla jedo ma/. 39 /O.SAV KAZCLEDI 4.S' Na začetku osme številke 1. avgusta pa je izšla i^esem \' spomkKli'. ki spominja na Jenka: Vesel poslušani ptičic petje, navdaja rožic duh me mlad: prijazno mika me v zavetje kristalnef>a j>otoka hlad. Konec novembra 186S je šel na Dunaj delat profesorski izpit za poučevanje na srednjih šolah. Član komisije je h\\ tudi dr. Fr. Miklošič. Najprej je 29. novemi')ra pisal kiavzurno nalogo iz nemškega jezika, T. decembra pa je opravil zagovor svoje klavzurne naloge in zago\()r .s\'oje domače naloge iz slovenskege jezika o staroslo- vanskem in slovenskem pridevniku. 2. decembra mu je zaročenka Lavra poslala pis mo na Dunaj, v katerem pravi meti drugim: "... Rada hi vedela, ali .se boš v srede vrnil z jutranjim ali večernim vlakon). .\lisli))i z gotovostjo, da si iioš po izpitu }>(>l(>vo zaželel domov, kjer te jaz z miioi>o ljubezni in veselja jiričakujem. Z radovednostjo mislim na tvoje pripovedi, ker si sedaj nekaj j)osel)ne;j.a doživel, kar.se nekoliko tudi mene tiče- ali ne. moj nadvse ljul)ljeiu doktor}' Tvoja klavzurna dela bodo i>otovo pohvidjena: .sedaj imaš nekaj hudih ur. a l)ošpotem srečoi Človek, saj bošdo.se}iel svoj cilj. K temu ti želim tisočkratno srečo.'« Dne 21. decembra 18(35 so mu z Dunaja poslali spričevalo o usposobljenosti za poučevanje z obsežno utemeljitvijo.^ .Svoje domače delo iz slovenskega jezika je obravnaval pri zagovoru izčrpno in ustrezno sedanjemu stanjti znanosti. Glede klavzurne naloge iz nemškega jezika so mu zapisali, da je gramatični detajl svoje naloge dobro (obdelal in pokazal temeljit vpogled v historično slovnico. Pri ustnem izpitu iz nemščine je dobro stvarno in slovnično analiziral eno od Goethejevih ]Tisem. .Spričevalo je podpisalo kar devet izpraševalcev in članov komisije. Po novem letu 1866 je poslal \ Slovenski glasnik pesem Spomin", ki je bila ob javljena 1, tebr. 1866 in pomeni Krekovo slovo od poezije, saj poslej ni objavil več nobene svc^je pesmi. V zadnji kitici je izpovedal le spomin na srečne dni svoje mla dosti in svoje prve ljubezni: Za vsem le spoiiun še ostaja, ki v prejšnje me čase pelja. ki s srečo srce mi napaja. z ljubeznijoptvo navda. Poslej se je Krek poleg poučevanja na realki z vso silo posvetil pisanju habili tacijske razprave, s katero bo skušal priti na graško univerzo kot privatni docent za slovansko jezikoslovje in književnost. Vzel je iz svoje domače naloge za strokovni izpit o slovan.skem pridevnikti ožjo temo o njegovi samostalniški sklanjatvi in jo temeljito obdelal pod naslovom Samostalniška sklanjatev pridevnika v stari slo- vanščini in slovenščini (Die nominale Flexion des Adjekti\s im Alt- tind Neuslo- venischen). To zelo učeno razpravo je najprej objavil v Izvestju graSke realke za 40 UABIUTACIIA nn GKr.aoRJA KRHKA \A GRASKI rMVHRZI leto 1866' in šteje kar 52 strani. Jeseni tega leta jo je dal natisniti še kcjt samostojno publikacijo na Dunaju. V omenjerem Izvestju še piše, da je 19. a\gusta 1S6T .štajerski deželni /bor Kreku potrdil mesto suplenta, ]io stroko\nem izpitu pa 26. januarja 1H6() mesto profesorja slovenskega jezika na višji realki in tehnični visoki šoli. To je državno ministrstvo vzelo na znanje 19. aprila 1866. Na realki je p(;učeval dva jeziko\ na tečaja po tri ure tedensko, medtem ko je literarni kurz zaradi pomanjkanja slušatelje\' odpadel. Torej je učil slovenščino šest ur tedensko na realki in \'erjetno tri ure na Joanneumu. Na pomlad 1866 sta se Gregor in Lavra po petih letih zaljubljenosti pripra\ljala na poroko, ker se je napovedal otrok. Avstrija se je pa tedaj pripravljala na ponovni vojni .spopad z Italijo. Tik pred poroko je moral Gregor \' svojo roj.stno faro in obči no po dokumente za poroko. Obenem je skušal jiomagati svojemu 23-letnemii bratu Jožetu, ki ga je žreb izbral za vojaka in mu je grozila italijanska tronta. 11. marea 1866 je Lavra Gregorju pisala pismo: "Prisrčno se Ti za/.i/ril/ii/em za Tvoje jjismo. Daj liog. da liidi li-oj strali za dra gega hrata ne hi bil jiotreben. Dobre besede iiiuogo j)rij)iijiio)xj(> in z j/jij)ii boš 'Ti vse/eakorpomagal k ojirostitvi Tvojega hratcv Kakor razberem iz Tvojih /•rslic. so zadnji dnevi leihia liili jiosivčeni hrepenenju po domu in všeč mi je. da si imel v spremstvu svojega ivala dvojno zadovoljstvo. Iz srca Ti želim, da hi bil teh jxtr prostih din srečen. Ot res i se vseh težkih misli. l)odi ži vahen iu vesel, da IJOŠ tu doma potem z veseljeiu [loprijel za delo. Tudi svojemu ljube mu očetu boš storil veselje, če boš prišel k njemu z veselim obrazom, če ga boš prepričal o srečnem začetku svojega življenja v dvoje. Povej mu, da ga imam že sedaj rada, čeprav ga nisem še videla. ... Kako rada .w bom poslej udeležila Tvojih/>otovanj. kako se veselim praznovanja velike noči s Teboj. Sedaj imam nniogo dela s svojo poročno ohleko: hočem jo okra siti za ta srečni dan. Samo če boš tudi Ti. moj Gregor, srečen i)i 'I'e ho veselilo živeti z menoj. Reci mi lepo besedo, srček moj. in objemi me zoj)et tako kot v prejšnjih lepih časifj. Tako hošpotrdil, da je moja vera v Tvoje dohro srce in v Tvojo plemenitost resnična.'- In v pismu dva dni kasneje: 'Moj visokospoštovani ženin.' /jul}i Gregor.' Sem i^ strahu, da mojega pisma insi prejel, saj pričakovanega pisma od Tebe ni bilo. Samo odkrito povej, visokoučeni doktor, ali nimam dovolj vzroka za Ijuloosum- nost? Ne in vendar: imam veliko zaujjanje in poznam Tvoj strah za usodo svojega ljubega hrata. Tudi če hi ga to doletelo, se ne obremenjuj preveč, ljubi Gregor. Brat s svojim svežim duhom in živahno naravo ho to bolečino laže premagal kot oče. Tega bova pa obiskala kasneje in ga poskušala potolažiti. Sicer se mu je pa rodila še ena hčerka ... To pismo Ti spričuje. da mislim nate in ujuinv da Te bom v dveh dneh spre jela, kar naj hi ustrezalo Tvojim obljubam. Bodi zdrav, ljubljeni Gregor zabavaj se dobro med svojim obiskom in nn kiiuilu piši, kar zaskrbljeno pričakujem. Od vseh sprejmi mnogo prisrčnih jMjzdravov! Bog blagoslovi Tvoje srce. Tvoje zdravje in naju oba dvojno, da bi se kmalu spet videla. Tvoja Laučika" 41 lOSKl K.V/.Gir.in iH 42 Prva stran pisma Lutre Scbilcher Gregorju Kreku tik pred poroko 24. marca 1866 Končno sta se Gregor in Lavra poročila 9. aprila 1866 v cerkvi sv. Leonarda v Gradcu in začela skupno življenjsko pot. Stanovala sta v Attemsgasse 1000. Družinska vez se je še okrepila, ko se jima je 10. decembra 1866 rodil sin Bogomil. Verjetno je to slovansko ime izbral oče kot slavist. Otrok je bil prav tako krščen v cerkvi sv. Leonarda.' HABII.rrM.IH l>K. ClilidORI.A KKliKA A. I (IH.AŠKI I MVEk/.l Zadnja stran pisiua l.anrc Schilchcr Crcs^orjii Kreku lik pred poroko 2-t. marca IH66 Za kres Icla 1. dr. (i. Krek je razi>lasil v letniku jL^rcrške višje realke in ijH)seh)ieni natisku izdal Jako važno slovniško razj>rav()/>od naslovom 'Ueher die nonnnale Fle.rion des .•\djeelivs im Alt- nnd .\e!isloveni.'icl.H'n" kot odlomek večega spisa o slovenskem pridevniku, v kteri se je skazal učeiiep^a preiskovavca naše ga jezika. Sloviu.ški nauk je[)ojasnjen z nuiogimi zi>ledi iz stare in nove slovenščine. ki so živepriče njegove marljivosti. Z veseljem pozdravljamo ta krasni izdelek domače učenosti, srčno želeči, da nam v kratkem izide celo obljubljeno delo." 14. novembra 1866 je Gregor poslal profesorskemu kolegiju v Gradcu prošnjo za dopustitev k habilitaciji za privatnega docenta na graški univerzi.'^ Prošnji prilaga: a) .svojo doktorsko diplomo (priloga A). b) svojo tiskano razpra\x) iz področja znanosti, o kateri bo pred\ idoma predaval ("priloga B), c) biografsktj skico svojega življenja (ciirricLikim vitae). dodal je še imenovanje za pravega profe.sorja na graški realki. d) program svojih predavanj, iz katerega je razviden predmet in njegova obrav nava, dodal je še mnenje ra\ nateljsiva realke. 43 LOŠKI RAZC,U:i>l J.S' Temeljito je pripra\il program za akademska |Treda\anja. ki obsega kar omožne znariosli in jih Lipo- Števati; literarno zgo(.lovino. arheologijo, mitologijo, einogiatijo in paleogralijo. Literarna zgodovina, ki naj zajema vsa slovansk.i ljudstva, ho zahtevala najmanj štiri semestre \H) dw uri tedensko. Obsegala naj ne bi samo bibliografski del, am pak tudi kritično in estetsko vrednotenje knjižnih tlel. Jezikovna znanost stoji v ozki z\e/i z etnogralijo, ki se medsebojno dopolnjujeta, kajti jezik in Ijutlstvo se medsebojno pogojujeta, zalo ta predmet zahteva predava nja dve uri tedensko v enem semestru. Pri arheologiji bi najpiej ujiošteval listo, kar se naslanja na pozitivni temelj in gotove končne rezultate. Ta pretlniet bi zahteval predavanja tri semestre po dve uri tedensko. Glede mitologije bo komaj mogoče kaj sistematičnega povedati, kajti najdišča, ki vsebujejo neoporečne dokaze, še niso dovolj raziskana, v Ijtidstvii dremajoči in v različnih zapisih ležeči material še ni zbian. Kot pieuranjeno hi se zdelo, kajti ve liko gradiva bi Se bilo tieba zbiati in raziskati, da dobimo fiziognomije božanskih likov, ki hi omogočile (.lokončno izgradnjo slovanske mitologije. Paleografija hi zahtevala glede na material, ki je podpisanemu na razpolago, en semester po eno un> tedensko. Podpisani si dovoljuje samo še navesti, da bi tedensko menjaje predaval enkrat po pet, enkrat po .šest ui". Pri obi.ivnavi vseh slovničnih vprašanj mi bodo vedno pred očmi he.sede J. C.iimma: jezikovna raziskava, oti katere izhajam in kateri pri padam, me ni zadovoljevala na način, da nisem vedno rad šel od besed k stvarem; jaz nočem hiš samo gniditi. ampak tudi v njih stanovati.« Kot .sem že omenil, sta JO. tleeenibia 1(S()6 izostala Gregor srečni očka in Lav ra srečna mamica. \' pismu prof. Josipu Marnu 9. januarja Krek tega dogodka ne ome nja, pač pa je že moral z\edeti za Levstikovo negativno mnenje o .svoji poeziji, ker rad pritegne Marnovi kritiki Levstika: "... Levstika ste šeniivaiio ostro prijeli, ali ii/enui tudi Jaz ne morem odpustiti, da ima tu in tam besede in stavke, ki so zares taki. da človek nevol/no položi slovnico vstran. TudiJagic miJc dejul. da mu levslikovn delo ulpoišeči in se je čudil, dci more mož. kterej^a Slovenci tako povišujejo. Iak(j dati med svet. Pisati zdaj ne morem tučesan pripravljam se nuirno. da hodem moi^el že druj^o polletje začeti r(izlaij_ali na vi. bojim, da hodeiii s časom preree ol)ložeii in hi lo iie;j,iiilo krarili zdirirje moje. klero je za zdaj. bralci lJof.^11. dobro rterjeiio. Kdli^rafsko napisano mnenje dr. Frana Miklošiča o kancliclalii za hcil)ilitcicijo 46 HARIIITAnjA nii. CREGOKIA KREKA SA (;I-L\ŠKIIMVEKZI Pozdravljam Vas. kakor tudi moja žoika. prav priserčiio in ostajam ivs \'aš/ dr. Gregor Krek."' Tačas so na rmiverzi imeno\ali habilitacijsko komisijo, ki so jo sesta\ Ijali di-. Kari Schenkl, Kari Tomasehek in dr. iV]ax von Karajan. Proučili so Krekovo prošnjo z vse mi prilogami, priloženo razpravo pa poslali tedanji največji slavistični avtoriteti v Avstriji, profesorju na dunajski univerzi dr. Fr. Miklošiču. A. Pirjevec sicer navaja v SBL I. 557, da je Krek v šolskem letu 186-4 65 poslušal njegova |ireda\anja na dunajski univerzi, a ckislej nisem našel še nobenega dokumenta, ki bi to potrdil. Pač pa je poslal komisiji zelo ugodno mnenje o Krekovi znan.stveni razpravi, ki ga za ključi takole: -Ta spis je izvrsten in pričakovati je. da njegov avtor kol nniverziletni učitelj ne ho v nečast tej ustanovi.« To Miklošičevo .strokovno mnenje je pripomoglo, da je sredi januarja 186"^ habi litacijska komisija v poročilu profesorskemu kolegijti filozofske fakultete potrdila ustrezno strokovno znanje kandidata, imela pa je pripombe k programu predavanj. Izrekli so grajo, ker je naredil d<')br(^ primerjavo .siaroslovanskega jezika s klasični mi jeziki, medtem ko so bliže ležeči staiogermanski jeziki, predvsem gotski, ostali prezrti. Zdi se tudi. da kandidat ne obvlada v zadostni meri sanskrta. da bi iz njega dobil zaželeno podlago. Vendar te ]:)rij:)ombe niso tako zek) pomembne, da bi proš njo zavrnili. Pričakujejo pa. da bo kandidat v teku svojih študij zapolnil luknje v svo jem spoznavanju in obravnavanju te snovi. Tiije podpisani člani habit. komisije se .strinjajo, da c. kr. profesorski kolegij dovoli kandidatu, da na temelju njegovih pred logov, zlasti pa priložene znanstvene razprave, nadaljuje postopke za habilitacijo." Kot naslednji postopek luibilitacije je sletlil kolokvij pred habilitacijsko komisijo 4. februarja 1867. Pisno mnenje komisije po kok>kviju pravi, da je kandidat potrdil svoje mnogostranske zniožn(xsti, le v oziru na jezikovne primerjalne metode je pokazal negotovost in luknje v znanju. Vendar komisija priznava kandidatove storitve kot zadostne in mu je za poskirsno predavanje določila temo -Kratek pve- gled tvorbe časov v staroslovanščini v primerjavi z drugimi jeziki.-" To presku.sno predavanje je kandidat opravil 2. marca 186'' v prisotnosti habi litacijske komisije. Pisno mnenje komisije o tej lekciji v predavalnici pravi: ••Preda vatelj je z uporabo najboljših pripomočkov v redu in dovolj jasno opravil svoje /pre davanje. Zaželeno bi bilo le. da bi kaiulidat pokazal neodvisnost od svojega zvezka in dokazal sposobnost prostega predai •a>!ja.-" Tako je dr. Gregor Krek zaključil svojo habilitacijo na Karl-Franzevi univerzi v Gradcu in postal privatni docent za slovansko filologijo in literaturo ter začetnik prave slavisiike na graški univerzi. Kakšna čast za revnega, napol osirotelega baj- tarskega sina iz majhne hribovske vasice v Loškem pogorju! \'se to je do.segel s svo jo sposobnostjo in občudovanja vredno pridnostjo. Doslej je namreč na graški tiniverzi predaval ».štajersko slovenščino« za potrebe duhovščine in uradništva na Spodnjem Štajerskem kar 44 let Koloman Kvas, po študiju jurist iz Sloven.skih goric. Predaval je spiva tri. kasneje pa štiri ure na teden vse do konca zimskega semestra 1866/67. ko je bil že 77 let star. Le malo časa je užival pokoj - umrl je za božič 1867." 47 LOŠKI RA/.CUiDI -lH Pii\atni tloeeni tir. Gregor Krek je kihko z zado\-olj,st\<)m prazn()\al 8. marca lretla\ani na letlen. D\e uri je pretla\al ghisoslo\je \ ok\im staroslov anske slovnice z ozironi na piimerjaNo z tlrugimi jezi ki, lino liro pa jt' poraiiil za moti \ literarno in kiiltLiiiio zgotlo\ino ,S|o\ ano\'.''' Se\etla je še napiej učil slovenski jezik na obeh graških irsianovah kot tloslej. Misliti pa je moial tutli na svojo mlatlo tlružino, na mamico Lavro in štirime- sečnega sinčka bogomila. Iz tlružinskega življenja v času tega semestia se je ohra nilo nekaj pisem, ki jih je možu pisala l.avra s po.sesiva njenih staršev. Nekaj je tako obietlelih. tla so nečitljiva, tlruga pa so še kar berljiva. 28. jtmija |iiše možu. tla je Bogomil zbolel, a tutli že oztiravel. Njemu pa naroča, ker ve, tla rati pretirava pri duStAiiem tlelu: /'o/V// lui sprehod. (i(i[)i: sicer/uiprideid knuiln dulirerolje k nceneiini in skniienui doklor/u (,'re,i>(>ri/n Kreku r dnideC' .Muke in napoii so seveila priprave na akatlemska pretlavanja. ki so trajala sko raj tlo konca julija. Iz I.avrinega |iisnui mt)ŽLi .^0. julija zvemo, tla se bo Ciregerl pritlružil ženi in sinčku na posestvu njenih staršev v petek. 1. avgusta, in lako uži val svoje prve akatlemske počitnite. Ižival ne tlolgo. kei' je bilo ireba misliti na priprave za pretlavanja v naslednjem semestru, ko bo jiolno obremenjen. Botit) pa ta predavanja temelj za njegovt) življenjsko tlelo, za knjigo dvod r slovansko lile- ranid Zf>()doiin(i". ki bo prvič izšla čez setlem let. Opombe lir. Kmloll .'\nrctliiiki lj:ni;i IV.iJ. sw. IS. 'Sulici: .i. H. !'.)() I. ,slr. .•;54. " SUitviiskiglasnik. IHdš. str. IV.^. ' Sliircnskigkisiiik IKdS, ,str. 22S. 'ARSVm. A t.XlX - I (d). "V.sa pi.siiKi Lavrc Krc-k-Sthilchfr MI iz zbirke pi.sem v ARS Priv. .A I.X1X - I (21). ZfU.unisN der I.fhrliftLihigun.n vem k. k. uissfiisthiiftlichf l'rufung.sei)mission. \\ien. imi 21. I)tv.t'ni- tXT IHdš. ' Sl(H'eii.'ikiglasnik IS()(i. .str. T2-.-i. "Jahresheiichl ul>cr ilic sleicnndrkisch-lviulsihiiflliche <>l>rr-Recilscbiilc in (,'raz Jiir ilcis /eil.n- IS(>(>. "'l'cxlatt'k v Pension-Irkuntlf za t.avro Kifk. " Slorenskiglasnik tHtrf). str. ,•( t.S-9. '" t.'niversitat.sartliiv tiraz. Zl. "~. - Glei še: Stanislav llaliK-r; Dic Slciu islik aii ilcr I nin'iyiltil in draz his /9/8'. Anzfigfr fiir slawi,st'hf Phik)lu.yif. \\ it-sbatlfn IV~2. "NLIK t.iubliana. rkp. oddelek. MS 691. " l'A (Iraz. Zl. 12.-i, - l'i)rot'iki ie priloženo še mnenje Fr. Miklošiča. "UA Graz. Zl. 12.i a. '"UA Graz, Zl. 12,i li. '^ SBl. 1. .str. 601-,^. '" .MiiliTialien ztir (icschici.nc tirr Slmrislik in clcr Slcicniiiirk. liearbeilel \on F. 1'riiru" iind L, KarniCar. Insiiliit Ilir Slavv islik. firaz: Osterr.. 0--t und siklusiei-irop.i Institut \\ leii. t9M~. 48 HAlilUTAClIA r>K (iKUCOKIA KRHKA \A (jK.\ŠKI IMVEK/A ZUSAMMENFASSUNG Dle Habilitation VOH Doktor Gregor Krek an eter Grazer Utiiversitat Gregor Krek lehrte stlmn als Stuckait cier Cira/er I ni\ersiiai i.ljc slou laiisc he spraelie an der Grazer Olier-Realscluile. Naeh dem Alisehluss des Mudiums ,i;ah er Slosveniseh- unterriciit noch an der technischen 1 lociischiile JoanneLini in Ciraz, ,t;leichzeitig bereitete er sich aiil die Habililalion zuni l'ri\ attk)zenlen an tka Grazer lini\er,sitat \()r. \vo er slawische Phikdogie iind Literatur k-sen solite. Er bereilete eine \\ isseiisclialtliehe Abhandking \or. die eine liedingung ICir die 1 kibilitation \\.ir. Er \\ahlte ein spiai hlich- es Thema aus und \erolTentliehte dcn .Aiil.salz ZLinaehsi iiii kihresberiehl kk-r Ober- Realschtiie (ur da.s lalir 1H()6 unti spaier in \\ ien. Diese .Abhandlung legle er /uersl Rir seine Professorenprulung \<)r. die er \<)r einer Sonderkoininission ani S. Deziaiiber in Wien maehic-. .Ani 1 l. No\ember kStid legte er sie noch .seiner Be\\erbung liir die Habilitation /.tiin Pri\ali.lozcnten bel. Hr sehiekte sie dem Frote.s.sorenkollegitim der Philosophiselien Fakultat tler rni\ersilal in Gia/. Seiner I5e\veri")ting legte er aiicli ein umfangreiclies Prograiniii tiir .seinc' Norlesungiai aus >lo\\enisclier Philologie tind Literatur bei. .Seine He\\erliting \\ iirele angenoniinen. er mussle aber vor der llabili- tation.skonimi.s.sion noch ein \"ore.\anien und eine .MusteiAorlesung be.steiien, \\a,s er mit Erfolg machte. Im .Sommer.seme.ster .Ankmg .\pril 1H6^ begann er als l-'ri\'aldozent die Vorle,sungen (iber sla\\ ische Kuhiu. I.ilerauir und iiber die I.autlehre tler allslau isi hen Sprache zu halten. Am 9. April IS66 heiralele er tlie Jl-jiihrige i.aura Schiklier. ein gebildetes Biirger- madchen aus Graz. Die Creburt ilires .Sohnes Bogomil am Id, Dezember l.Shd m.i<, hle ihiv Ehe noch .stiirker. 49