inozemstvo 50 Lir. Naročnina mesečno ^^ ^^mmmmm A. ^^^^^^^ ^ ^^^^^^^ Abbonamenti: Me.e ^ SLOVENEC C. C. Pj Lubiana ' i,ana m IF MbP ^ ^Ar flf _ # w JHv __ ^ 10.650 Per «bbo- 10.650 za naročnino ^^^^ ^B^ dH&HHH^P^ ^ •fiBbMH^P nametiUr per in 10.349 za m.erate. ^ ^^^^ 1. inserzioni. Podružnica! Izhaja vsak dam xjatra| razen ponedeljka ta dnsva po prazniku. Fillalel Novo mesto. xi . .... _ .,«,,- , S Uredništvo la tpravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. a 1Novo meato* Izključna pooblaSfenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | Redazione, Ammlnlstrazlone. Kopitarjeva 6, Lubian«. i Concessionaria escluslva per la pnbblicftS di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana. | Telefon 4001—4005. 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Boji v Severni Afriki: Italijanska motorizirana kolona r spraviva oklepnih voz napreduje sko puščavo ori Sollumu, Slika levo: Vhod v predsednilivo vlade v Teherana — Zgoraj: Pogled na šahov« palačo v Teheranu Sj)odaj: Stari del mesta v Teheran? Knez Piemontski v taboru GIL-a Vicenza, 27. avgusta, s. Knez Piemontski je včeraj dopotoval iz Assiaga ter obiskal taborišče častnikov liktorske mladine iz Vicenze. Visoki knez je pregledal oddelke mladeničev in Črnih srajc, postavljenih v popolnem redu, potem pa natančno obiskal šotorišče ter se seznanil z raznim tabornim delom in poslovanjem. Guverner Italijanske banke v Ljubljani V ponedeljek je prišel v Ljubljano guvernef Italijanske banke Eksc. Vincenc Azzolini. Na postaji ga je pričakoval Visoki Komisar Eksc. Grazioli, katerega je spremljal višji inšpektor Italijanske banke v Ljubljani s skupino uradništva ba nke. V vladni palači, kjer so bili zbrani uradniki ljubljanske podružnice banke na čelu z ravnateljem dr. Lambertom Bilanzionijem, je Visoki Komisar prisrčno pozdravil Eksc. Adzzolinija in se mu zahvalil za opravljeno delo največjega italijanskega bančnega zavoda v novi italijanski pokrajini. Izrekel je inšpektorju Donniniju in njegovim sodelavcem svojo največjo zahvalo za opravljeno delo v občutljivem sektorju, ki je bil njim zaupan, ler je izjavil, da je siguren, da bodo tudi v bodoče Italijanska banka in njeni uradniki nadaljevali v Ljubljani svojo utrudljivo in dragoceno delavnost. Guverner Italijanske banke se je s svoje strani zahvalil Eksc. Grazioliju za tople in prisrčne besede priznanja, ki jih je izrekel uradništvu ban ko. Visoki Komisar in Guverner Banca d'ltalia sta potem obravnavala vprašanja, ki tičejo bančne probleme nove pokrajine. Predsednik konfederacije artistov in profesionistov v Ljubljani Nacionalni svetnik Cornelio di Marzio, predsednik konfederacije profesionistov in artistov je bil te dni v Ljubljani, kjer ga je v vladni palači sprejel Visoki Koniisar. Z njim je obravnaval razna vprašanja v zvezi z organizacijo profesionistov in artistov nove Pokrajine, pa tudi glede njih bodočega razvoja. To je žo drugi obisk lega visokega gosta iz liima, ki kaže veliko razumevanje za vprašanje svojo konference v novi pokrajini. Nova ležišča metana v Italiji Ancona, 27. avgusta. AS. V ozemlju Mare so bila odkrita velika ležišča metana. Raziskovalna dela v raznih pokrajinah so dala že odlične rezultate in vrtalna dela so se začela takoj. Metan je velikega pomena za motorna vozila, ker nadomešča bencin. Na tisoče voz vozi v Italiji že z metanom in zaradi novih ležišč metana bodo še nadaljna vozila uporabljala metan. V kratkem bodo zgrajene nove naprave za proizvodnjo tega plina v Rimu, Milanu ter ostalih italijanskih mestih. Angleški vojni stroški znašajo dnevno 15 milijonov funtov Rim, 27. avgusta. AS. »Manchester Guardian^ se peča z velikim naraščanjem angleškega vojnega dolga. Če bo Anglija delala dolgove kot doslej in če bo sedanja vojna trajala toliko časa kot prejšnja, bo imela na koncu vojne Anglija nad 10 milijard funtov notranjega dolga, poleg ogromnega inozemskega dolga. Samo za obrestno službo tega dolga bo morala Anglija vzdrževati davščine na sedanji ravni. Nobeno gospodarstvo ne more vzdržati take obtežitve. Dnevni stroški Anglije za vojno znašajo sedaj 15 milijonov funlov. Komunistična propaganda v Švici Bern, 27. avgusta, s. Po raznih delih Švice je še naprej opaziti živo komunistično propagando. V kraju Lolocle so komunisti delili letake, ki vabijo delavce, naj ne izdelujejo streliva. V Baselu so podobni letaki vsebovali celo napade na države Osi. Policija je izvedla več preiskav in prijela precej ljudi, da bi zavrla to nezakonito delovanje, ki spravlja Švico v veliko nevarnost z ozirom na zunanje države. Policija vabi vse državljane, naj ji v mejah možnosti pomagajo pri izpolnjevanju njen« naloge glede komunistov. Nove nemške ceste na Balkanu Sofija, 27. avg. AS. 6000 nemških delavcev, ki pripadajo organizaciji Todt, je začelo z delom mednarodnih cest med Belgradom in Solunom ter Belgradom in Sofijo. Italijansko vojno poročilo št. 448: Junaški odpor v vzhodni Afriki Glavni stan italijanskih Oborož. Sil javlja: Severna Afrika: Pri Tobruku je naše topništvo streljalo na britanska oklopna vozila. Angleška letala so vrgla številne bombe na Tri-polis in Bengliazi, ki so povzročile nekaj žrtev iu škode. Protiletalska obramba v Benglia-ziju je v plamenih zbila en sovražili aparat. Vzhodna Afrika: Nasprotnik jc začel s hudim napadom proti našim prednjim postojankam v Uolkefitu, katerega branijo junaški branilci, katerim pomagajo tudi naša letala, s srditostjo proti močnim sovražnim oddelkom, katerim so prizadejali znatno škodo. V osrednjem Sredozemlju so naša lovska letala začela boj s številčno nadniočno formacijo. Dva Iliirricana sta bila zbita. Enote Kr. letalstva so napadle letališče Mikaba na Malti ponovno. Velik pomen operacij italijanskega zbora na vzhodu Jratislnva, 27. avgusta. AS. Ves slovaški tisk prinaša z mastnimi naslovi poročilo o obnovitvi napredovanja italijanskih motoriziranih oddelkov po zmagi pri Bugu. Oddelki so napredovali za nekaj sto kilometrov onstran vzhodne fronte. Ukrajinsko bojišče. 27. avgusta, s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Razvoj operacij na vzhodnem bojišču se zmagovito nadaljuje. Nemške čele so prekoračile Dnjeper in ustvarjajo s tem novo obkolje-valno in uničevalno bojišče. Na posadko v Gomelu pritiska grožnja vojne in obkoljevalne akcije, kalere cilji imajo zelo velik vojaški pomen. To novo operativno razdobje bo najbrž prineslo bilke in boje med znatnimi enotami. Seveda ne pomeni izdajanj nobene skrivnosti, če se ponovi, da so poraz Bud jeni ievih armad, zasedba ukrajinskega ozemlia, napad na Iranske volne sile Rim, 27. avg. AS. Vojaške sile Irana so naslednje: iranska armada šteje devet mešanih divizij, katere tvorijo pehota, konjenica, topništvo in tanki. Poleg tega obstaja pet neodvisnih brigad pehote in konjenice ln en polk pehote ter en polk težke artilerije 105 mm in ena protiletalska baterija. V glavnem mestu je 1500 častnikov in 30 tisoč ljudi. Ostale vojaške formacije pa štejejo 2500 častnikov in 65.000 ljudi. K vojski pa je treba prišteti še orožništvo in podeželsko policijo, ki je razdeljena na meji in po raznih pokrajinah. Teh je sedem polkov in 15 bataljonov. Organizacijski načrt za te sile je računati na devet divizij za vzdrževanje reda in varnosti v provincah, tako da bi prišel en mešan bataljon na 10.000 km!, pri tem ni upoštevanih 600.000 km5 puščave. Dosedaj so stvorili tri divizije, šest brigad, štiri polke in 18 legij podeželske policije. Za nadziranje meje in obale je bilo predvidenih 28 bataljonov, ki so pa le delno organizirani. Iransko brodovje ima dve topničarki (Rab in Palam), ki sta bili zgrajeni v združenih ladjedelnicah v Palermu 1. 1931. Vsaka ima 950 ton, nadalje ima še štiri manjše enote po 331 ton, ki so bile tudi zgrajene 1. 1931 v Palermu. Prvi dve imata topove po 102 mm, ostale dve po dva topa po 76 mm. Nadalje ima Iran še eno topničarko 400 ton in eno manjšo s 150 tonami, ki je pa zastarela prejšnja nemška ladja za polaganje min. Poleg tega ima brodovje štiri male enote po 28 ton, ki so bile zgrajene v Italiji, vrste »Mas« s topovi po 37 nun najnovejše izdelave. Cesarjeva jahta 530 ton, ki je bila zgrajena v Holandiji leta 1936, nima vojaške vrednosti. Mornarica šteje 25 častnikov in 900 mož, katerih večina se je šolala v največjem italijanskem pomorskem zavodu v Livornu. Rezervnih mornarjev je nekaj sto mož. Iransko letalstvo ima okoli 200 letal, ki so pa v veliki večini starejšega tipa. Iz tega se vidi, da so vojaške sile te države, ki se nahaja v obrambi svoje neodvisnosti proti Angliji in sovjetski Rusiji, zelo majhne. tok Dnjepra in ureditev številnih mostišč vzhodno od reke, ustvarile položaj, ki ie dokaj ugoden za premikanje zavezniških čet, za njihovo zbiranje v napadalnih področjih, za organiza-ciio nastanitve in za preskrbo v neposrednem in v oddaljenem zaledju ler za zbiranje sil, ki bodo morale sodelovati, ko lx> prišel trenutek. To novo operativno razdobje bo napor nemške vojske združilo s sodelovanjem zavezniških sil. Ozemlje, ki so ga zavezniki zasedli v Rusiji, se zdaj meri s stotisoči kvadratnih kilometrov. Nemško letalstvo pa medtem razbija Teheran, 27. avg. AS. Predsednik iranske vlade Ali Mansur je v parlamentu imel daljši govor, v katerem je podčrtal, da je Iran hotel ostati nevtralen. Na to politiko pa sta Anglija in Rusija odgovorili z vpadom v državo. Vsa zagotovila iranske vlade so bila zastonj. Ne da bi napovedali vojno in brez konkretnega obvestila, je dejal Ali Mansur, so britanske pomorske sile napadle iranska pristanišča, dočim so britanska letala napadla nekatera mesta v Iranu in so sovjetske čete vdrle v državo. Teheran, 27. avg. AS. V cesarski palači je bila izredna seja ministrskega svela in je bila v njenj tudi seja parlamenta. Predsednik ministrskega sveta je prosil poslance, naj ne pošiljajo vladi interpelacij. Izredna izdaja lisiov poroča, da so Rusi, ki napredujejo proti Tabrisu, bombardirali nekatera mesta. Angleži so napadli Koran Šar in Bakir Šapur. Druga velika angleška motorizirana kolona prodira iz Kapikvi naproti Ker-nianšaliu. Povsod se Iranci dobro branijo. Sedem angleških letal je metalo letake nad Teheran. Berlin, 27. avgusta. AS. Zaradi nasilnega an-gleško-sovjetskega napada na Perzijo izjavljajo v nemških političnih krogih, da vzdržujeta Nemčija in Perzija v Berlinu in v Teheranu tesne diplomatske stike. Angleška poročila o tem, da bi bila nemška vlada dala perzijski vladi določila zagotovila za primer, da bi se Perzija mogla nekaj časa uspešno upirati Angležem in Sovjetom, je treba smatrati za nerodno tipanje o tem, kakšno je vreme. Zaradi tega ni treba z nemške strani pričakovati kaekga odgovora v tem ali onem smislu. Z ozirom na stališče Turčije v nemških krogih z zanimanjem spremljajo ostro obsodbo turškega tiska nad angleško-sovjetskim napadom. Angleži in Rusi nimajo dosti vojakov za Iran Bern, 27. avg. AS. Poročila iz Londona, ki jih objavlja švicarski tisk, trdijo, da hočejo angl-sovjetske sile, ki se nočejo angažirati v preveč velikem številu in da se ne bi razpršile, zasesti samo severnozahodna ozemlja Irana, vključno pa tudi ozemlja med Kaspiškim morjem in Perzijskim zalivom. Drugi predeli bi tako trenutno ostali nezasedeni. Teheran, 27. avg. AS. Iranska brzojavna agencija poroča, da so Angleži in Rusi bombardirali 15 mest in povzročili mnogo žrtev med številnimi prebivalci, dočim so vojaški objekti le malo trpeli. Eno sovražno letalo je bilo zbilo po protiletalski obrambi v sektorju Tabris. Poleg čet, ki operirajo na suhem in angelskega brodovja, je tudi sovjetsko brodovje v Kaspiškem morju napadlo iransko obalo. Iranske čete so na več krajih ustavile pohod napadalcev ter so na zapadnem sektorju povzročile, da sta bila onesposobljena za borbo dva sovjetska tanka. Teheran, 27. avgusta. AS. O vojnih operacijah v Perziji poročajo iz pristojnega vira naslednje podrobnosti: Sovražnikova letala so bombardirala mesta Arzebeil, Rehtavas in druge kraje ter povzročila sovjetske postojanke, prometne zveze, cesle, železnico, preskrbovalna in preživijcvalna središča, zbiranja sovražnikovih čet v najbližjem in najbolj oddaljenem zaledju ter skladišča streliva. Angleška demonstracija proti Španiji » Rim, 27. avg. AS. Agencija Reuter sporoča, da je angleška letalonosilka »Ark Royal«, ko se je vračala v Gibraltar na popravilo, izvršila demonstracijo pred španskim pristaniščem Valencija, da bi dala Španiji pozdravno opozorilo. Letala so zletela z ladje ter se gibala v zraku poleg obale nad eno uro. Letalonosilka se je odstranila, ko se je približala neka španska podmornica, da bi nadzorovala gibanje britanske ladje in letal. znatno škodo v civilnih predelih in nepomembno škodo na vojaških ciljih. V Tebrisu je protiletalsko topništvo zbilo en sovražni bombnik. Sovjetski motorizirani oddelki so prodrli do Džufe in Makuba, ko so prekoračili štiri druge kraje. Angleški motorizirani oddelki so vdrli na perzijsko ozemlje pri Kamanakinu, Kasr Širinu, Naftu. Khameju in Abadanu. Enote sovjetskega brodovja na Kaspiškem morju ter enoto angleškega brodovja v Perzijskem zalivu so izvedle operacije proti raznim točkam perzijske obale. Sovražnik je naše čete presenetil z nenadnim napadom, pa so se na različnih krajih zagrizeno upirale in marsikje se ji in je posrečilo ustaviti sovražnikovo napredovanje. Uničena sta bila dva nasprotna oklepna voza. Rim, 27. avg. AS. Keplerjev dopisnik poroča, da je bil usmrčen iranski admiral Bajendor ob priliki angleškega napada na iransko vojno mornarico. Zadržanje Afganistana Kabul, 27. avg. AS. Afganistanski kralj je ob priliki praznika neodvisnosti imel nagovor na visoke dostojanstvenike, ki je izzval velik vtis. Kralj se je spomnil vojn, ki jih je bojeval Afganistan za dosego lastne neodvisnosti, torej vojne proli Angležem, in se je spoštljivo spomnil mrtvih za domovino. Nato je potrdil nevtralnost Afganistana v sedanji vojski, da država nima s svojimi sosedi problemov, ki se ne bi dali rešiti mirno. Kralj je dejal, da se Afganistan ni nikdar uklonil tujemu pritisku in da ne bo dovolil nobenemu vmešavati se v njegove posle. Država je pripravljena braniti svoje pravice z vsemi svojimi silami. Govor smatrajo kot opozorilo, da se Afganistan ne bo uklonil podobnim zahtevam, kot jih je Anglija postavila Iranu. Ali bo Turčiga posredovala Stockholm, 27. avg. DNB. Po poročilu United Pressa, ki ga prinaša list »Dagens Nyheter« iz Londona, se angleška vlada trudi za mirno rešitev spora z Iranom. To poročajo iz Londona v zvezi z avdienco, ki sta jo imela angleški in ruski poslanik v ponedeljek pri iranskem šahu. Nadalje izjavljajo, da je možno, da bo konflikt odstranjen na naslednji podlagi: Anglija in Rusija sta pripravljeni ustaviti sovražnosti, prvič, če se izže-nejo vsi nemški državljani, drugič, če se zavaruje petrolejsko območje Irana proti vsakemu napadu, in tretjič, če se zavaruje pot angleški pomoči za Rusijo. Istočasno poroča United Press, da prihajajo vesti o turškem poskusu posredovanja. Končno poroča United Press, da je vodstvo angleško-iranske petrolejske družbe sklenilo, da bo začasno ustavilo plačila šahu, na katera je bila družba pogodbeno zavezana. Po pogodbi je družba zavezana izročiti šahu 16% čistih dohodkov. Letno je znašal ta znesek približno 1.5 milijona funtov šterlingov. Carigrad, 27. avg. AS. Poročilo o nenadnem in neopravičenem napadu na Perzijo, je v Turčiji vzbudilo nemir, čeprav si ni nihče delal utvar o pravih namenih Anglije in Rusije glede perzijske nevtralnosti in čeprav je turški tisk večkrat poudarjal, da skušata Anglija in Rusija pod kakršno koli pretvezo dobiti stik tudi po kopnem in sicer po perzijskem ozemlju. Berlin, 27. avgusta. AS. V nemških političnih krogih z zanimanjem spremljajo turško stališče in ostro obsojajo angleško-sovjetski napad. Hkratu zanikavajo poročilo, da bi bil nemški poslanik von Papen nenadno poklican v Berlin. Po nasi!nem vpadu v Iran Potek anglo-sovjetskega vdora Zavezniške čete so zavzele Dnjepropetrovsk G&sp&daMtvo Hitlerje? glavni stan, 27. avgusta. AS. Posebno uradno vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva sporoča, da so včeraj nagli oddelki oklepne armade generala von Kleista po trdem boju zavzeli mostišče pri Dnjepropetrovsku. Zavzeto je bilp tudi mesto. Sovjeti so torej izgubili oporišče ob Dnjepru južno od Kijeva. Po bitki pri Umanu je Kleistova armada zajela 83.000 ujetnikov, 465 topov in 199 oklepnih voz ter velike količine drugih vojnih potrebščin. Berlin* 27. avg. AS. Na bojišču med Ilmen-skim in med Pejpuškim jezerom so nemške čete 24. avgusta dosegle nov važen uspeh. Zasedle so mesto Lugo. Pri Dojih za to mesto so morale pobrati vsaj 9200 min ter uničiti 112 trdnjavic. Zajele so 2300 mož, 54 oklepnih voz ter 46 topov. Luga šteje 20.000 prebivalcev in je važno kmetijsko središče. Berlin, 27. avg. AS. Nemško letalstvo je 23. avgusta uspešno spremljalo kopne operacije po vsem vzhodnem bojišču. V glavnem je bombardiralo železniške proge, ki drže iz Leningrada. Na osrednjem bojišču so uspešno bombardirali proge okoli Znovska, Konotopa, Proba ter spravili s tira nekaj vlakov. Tudi v leningrajski pokrajini so zadeli razne železniške naprave ter postaje. Včeraj so nemški strmoglavci hudo bombardirali mogočne skupine sovjetskih čet ter motoriziranih oddelkov na finskem bojišču. Na bojišču pri Tallinu so uničili poljske utrdbe ter topniške postojanke, da so Sovjeti tudi tu imeli hude izgube v ljudeh in materialu Ponoči so bombardirali važne vojne cilje v Černigovu, kjer so tisoči zažigalnih bomb povzročili številne požare, rušilne bombe pa veliko škodo. Prav tako so bili uspešni nemški napadi na pomorske cilje v Baltiškem morju in pri Odesi. V Finskem zalivu je bila napadena težka sovjetska križarka, ki so jo zadele štiri bombe in jo hudo poškodovale. Ker se je moštvo izkrcalo z nje, sklepajo, da se je potopila in da gre za križarko vrste »Kirov«, ki ima 8000 ton. Ruski umik za Dnjeper Bern, 27. avgusta. AS. Novice iz Moskve priznavajo danes, da so čete osi zasedle Jekateri-noslav in pripominjajo, da skuša maršal Budjenin rešiti ostanek svojih čet na vzhodni breg Dnjepra. Tallin gori Helsinki, 27. avg. AS. Tallin je strašno pogorišče. Obenem z glavnini mestom Estonije gore neštevilne ladje in sovjetska ukrcavanja v pristanišču in zunaj pristanišča. Poleg tega gore več stoletij stari gozdovi iz časov vitezov nemškega reda. Preostali sovjetski oddelki sejejo porušen je in smrt ter se v naglici umikajo. Plameni, ki se dvigajo iz Tallina, se vidijo celo v Helsinkiju. ki je oddaljen od estonskega glavnega mesta okoli SO kilometrov. Finsko bojišče Helsinki, 27. avgusta. AS. Mesta Suijervi, Si-vjlahti in Hirsile so padla v finske roke kot posledic^ obkoljevalne akcije na Karelijskem istmu. To je dovedlo tuda k najhitrejši zasedbi krajev Aitojoki in Guontele. Za časa te akcije je bilo ugotovljeno, da gori V6e ozemlje okoli jezera Suijervi. Ogromni oblaki dima so se valili iz vseh obalnih krajev, ki jih je sedem, le dva kraja sta kot po čudežu ostala nepoškodovana. Zasedba Suijervija je zelo važna, čeprav so zgorele njegove velike žage. Anglsški letalski napadi na Nemčijo Berlin, 27. avgusta. AS. V pretekli noči so britanski bombniki metali rušilne in zažigalne bombe na zapadno Nemčijo. Ni bilo nobene škode na vojaških objektih. Po dosedaj prispelih poročilih sta bili ztaiti dve britanski letali. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 27. avgusta. Vrhovno poveljstvo nemške vojske sporoča: Kakor jc bilo že v posebnem sporočilu, so oddelki oklopne armade generalnega polkovnika Kleista dne 25. avgusta po težkih bojih v naskoku zavzeli mostišče Dnjepropetrovskn in tudi mesto samo. Tudi v bližini Dnjeprovega izliva in južno od Kijeva so bile premagane zadnje čete sovražnika, ki so dajale še odpor rt« Zapadnein bregu Dnjepra, delno v boju od blizu. Vzhodno od Velikje Luki je bila masa 22. sovjetske armade po večdnevnih trdovratnih bojih obkoljena in uničena. Nad 300.(100 ujetnikov iu 400 topov je padlo v naše roke. Izredno velike izgube sovražnika so ugotovljene z več kot 40.000 mrtvimi. Med llmenskim jezerom in Finskim zalivom, kakor tudi pred Revalom in na finski fronti potekajo operacije nadalje uspešno. Letalstvo je zndalo težke udarce zbiranju čet vzhodno od Kijeva in je uničilo s trajnim uspehom železniško omrežje zapadno od .\loskve_ in v prostoru okoli Leningrada. V finskem zalivu so odredi bojnih letal potopili štirj sovjetske transporte čet s skupno 9.000 tonami, poškodoval? štiri nadaljne transporte čet hudo in dosegli bombne zadetke na enega ru.šilca in enega vodjo flotilje. Dva nadaljna rušilen sta bila vzhodno od ribiškega polotoka hudo zadeta. V bojih proti Veliki Britaniji jc letalstvo v pretekli noči bombardiralo pristaniške naprave na angleški vzhodni obali ter letališča na otoku. Pri včerajšnjih poskusih napasti Nemški zaliv in obalo Kanala, je britansko letalstvo izgubilo 23 letal, od tega jih je bilo sestreljenih 11 v zračnih bojih, 4 po predstružnih ladjah, 3 po protiletalskem topništvu, 3 po iskalcih min, 2 pa je sestrelilo mornariško topništvo. Pri napadu nemških letal v noči na 26. avg. na brodovno oporišče Aleksandrija, so bombiii zadetki povzročili velika razdejanja v pristanišču in na železniških na ravah. Britanska lelala so v zadnji noči vrgla na nekaterih krajih zapadne in jugozapadne Nemčije in med drugim tudi na stanovanjski predel v Kulnn rušilno in zažigalne bombe. Protiletalsko topništvo jc sestrelilo dve napadajoči letali. Primera z letom 1916 Rim, 27. avg. AS. General Bollati, znani italijanski vojaški strokovnjak, popisuje razliko med položajem Nemčije ob koncu drugega leta prejšnje vojne in sedanjim položajem. L. 1916 se je število nemških nasprotnikov večalo. Edina armada, ki so jo Nemci in Avstrijci zbili, je bila tedaj srbska, pa še ne popolnoma. Britanska blokada se je izkazala za uspešno in nemška podmorniška vojska se še ni začela. Angleška industrijska proizvodnja se je razvijala brez ovir. Bitka pri Ver-dunu, bitka na Sommi, Brusilova ofenziva in soške bitke so zelo zmanjšale nemško in avstrijsko vojaško moč. V nemški vojni industriji so bile vedno večje težave, kar je povzročilo, da je Hia-denburg v svojih spominih dejal: »Treba je bilo imeti zelo solidne živce.« Danes je položaj popolnoma izpremenjen. Ob koncu drugega leta vojne Nemčija ne zaznamuje v svoji bilanci nobenega poraza in neuspeha. Ima pa za seboj serijo zmag nad Poljsko, Norveško, Belgijo, Holandijo, Francijo, Jugoslavijo in Grčijo. Namesto, da bi se njena vojaška in gospodarska moč zmanjšala, se je razvila. Dejansko poseduje Nemčija vire vsega kontinenta in njeno oboroževanje je naraslo zaradi ogromnega plena na vseh bojiščih. Nove države so stopile v vojno na njeni strani. V tem položaju so začeli Nemčija in njeni zavezniki vojno proti sovjetom ter so v osmih tednih zasedli ozemlje vec kot en milijon kvadratnih kilometrov in tako onemogočili ofenzivne načrte Rusov ter uničili eno tretjino sovražnih vojaških sil. Iz italijanskega gospodarstva Hapetost na Daljnem vzhodu narašča Rim, 27. avg. AS. Moskovski radio poroča, da (e sovjetska vlada informirala Japonsko, da bo smatrala vsak poskus za preprečenje dovoza dobav iz Zedinjenih držav, namenjenih Sovjetski Rusiji, za neprijateljsko dejanje napram Rusiji. Šanghaj, 27. avg. AS. Zastopnik japonskega vojnega ministra Ahijana je danes izjavil, da bo sigurno objekt bližnje angleške invazije Šanghaj pod pretvezo, da so tam neodgovorni elementi. Zato ima šanghajski mestni svet pričakovati britanski ultimat. Bangkok, 27. avg. AS. Predsednik vlade Holandske Indije Van Moock je izjavil, da Holandska Indija ne bo več podpirala Japonske z dobavo surovin. Najavil je ustanovitev osrednje družbe za nakup materiala, potrebnega vojnemu gospodarstvu. kjer pa bo izključena Japonska kot nabavni vir. Ko bo industrializacija dežele končana, bo lahko popolnoma odpadel japonski vir. Japonski protest v Rusiji zaradi dovoza pomoči iz Amerike Tokio, 27. avgusta, r. Japonski poslanik v Moskvi Tatekava je sporočil sovjetskemu zunanjemu ministru,' da ustvarjajo prevozi ameriškega bencina in drugega blaga v Vladivostok za Japonce kaj neprijeten položaj. Zaradi tega pros[ Japonska Sovjete, naj to vprašanje pazljivo preuče. Sovjetska vlada je na to pripombo odgovorila, da ne vidi razloga za kako japonsko vznemirjanje, češ, da to blago prihaja po običajnih pomorskih poteh. Sovjetov nič ne razburjajo dovozi blaga, ki ga Japonska dobiva po morju od drugih držav. Sovjetska vlada bo vsak poskus, da se preprečijo pomorske zveze z Združenimi državami, smatrala za sovražno dejanje. Dolga pot ameriške pomoči čez Afriko Bern, 27. avgusta. DNB. Dopisnik »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Londona, da namerava Amerika vsaj na onih delih sveta, ki naj padejo v obmričje ameriške odgovornosti, nastopati aktivno in v Londonu sodijo to na osnovi vesti, da je družba Panamcrican Airways pri vladi Zerlinjenih držav vložila prošnjo za koncesijo za južnoameriško letalsko zvezo. Družba predlaga vpeljavo letalske službe preko južne Amerike v Afriko, ki bi se porabljala tudi za bombnike. Ti bombniki bi lahko leteli narav- Istočasno ko daje letošnja letina svojo žetev, oziroma jo bo v kratkem času še dala, je v teku postopek za pravilno ureditev in porazdelitev konzuma. V glavnem je že končana izravnava med staro in novo žitno letino, zelenjava, povrt-nina in krompir že odlično služijo za prehrano prebivalstva, v kolikor ne gredo v zaloge, da bo tako do prihodnje letine zagotovljena dovoljna količina tega blaga. Ugodni izgledi za letošnjo vinsko letino so blagodejno vplivali na vinski trg, kjer so cene vinu že visoko narasle. Razna znamenja kažejo, da je dejansko stanje vinogradov mnogo boljše, kakor je bilo mogoče sklepati iz podatkov, ki so bili pri rokah. Na dveh zborovanjih v ministrstvu za korporacije, ki sla ga imeli korporacija za vino in olje, se je zvedelo, da se da z veliko gotovostjo sklepati, da bo letošnja vinska letina dokaj zadovoljiva. Predvideva se približno pridelek 57 do 58 milij. kvintalov grozdja, iz katerega bo moči dobiti (poleg velike namizne uporabe grozdja) 37 do 38 milijonov hektolitrov vina. Na istem zborovanju so vinogradniki poudarjali potrelio, da morajo v bodočem letu vinski producenti in konsumenti gledati na to, da se predvzamejo in izpolnjujejo mere, ki bi zagotovile za vse leto popolno stabil- nost na grozdnem in vinskem trgu. Korporacija je poslala praktične sklepe stranki, ki je kom-petentna za oceno. Korporacija je tudi ugotovila, da bo na razpolago dovolj grozdja za produkcijo alkohola, v kolikor je potreben v vojaške svrhe. Kar se tiče zelenjave, je sedaj največja skrb stranke, da stalno nadzoruje trdnost določenih cen. To velja tudi za sadje in druge pridelke. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je izdalo dne 16. avgusta odredbo, s katero je od 20. avg. naprej prepovedana uporaba sočivne moke za izdelovanje piškotov vseh vrst in svežih ali suhfli slaščic za ohranitev za daljši čas, dočim je pri izdelovanju slaščic za takojšnjo uporal>o. Do dne 5 septembra je dovoljena prodaja že narejenih zalog. Od začetka septembra bo stopila v veljavo omejitev v potrošnji mila, ki bo zmanjšana na 150—200 gramov. Septembra meseca tudi stopijo v veljavo nekatere nove določbe glede tekočih goriv v osebnem in tovornem avtomobilskem prometu, dočim bodo s 1. oktobrom stopile v veljavo odredbe, izdane od ministra za korporacije, ki prepovedujejo vožnjo vsem zasebnim motornim vozilom. Preučuje pa se predlog za dovoljenje za vožnje z vozili na metanski pogon in pa na pogon z avtarkienimi tekočimi gorivi. nost iz Amerike na srednji vzhod. Spodnja točka bi bila Newyork ali Baltimore, vmesne po, staje pa San.juan na Portoricu, Port Of Spain na Trinidadu in končno Para in Natal v Braziliji. Od tu bi letela letala čez južni Atlantik. Kot ojK)rišča na zapadni obali Afrike se imenujejo Monrovia in Bathurst v Gambiji. Bat-hurst je angleška posest. Monrowia pa leži v zamorski republiki Liberia. Od tu dalje bi šla zračna pot v Leopoldsville v belgijskem Kongu, ki je kot znano še naprej v vojnem stan ju z državami Osi. V Leopoldsvillu bi šla ena veja na južno Afriko, druga pa v britansko vzhodno Afriko. Iz britanske vzhodno Afrike, bi šla zračna proga v Egipt in eventuclno v Sirijo ter Kavkaz ali pa tudi v Iran. Vse to bi se dalo izvesti brez velikih težkoč. »Manche-ster Guardian« spravlja ta načrt v zvezo z večkrat povdarjeno odločnostjo Zedinjenih držav, da ne bodo pustile važnih ojx)rišč v zapadni Afriki, predvsem Dakar, v roke sil Osi. Kie sta se sestala Roosevelt in Churchill Stockholm, 27. avgusta. DNB. »Svenska Dag-bladet« prinaša ne\vyorško poročilo »Timesa« iz Londona, v katerem je nek kurjač amerikanske križarke »Augusta« sporočil kraj nestanka Roose-velt-Churchill. Kurjač ameriške križarke »Augusta« je v pismu svoji materi sporočil, da je bil sestanek pred Novo Fundlandijo. Kurjač je izjavil, da je šel predsednik Roosevelt na krov križarke »Augusta« pri kraju New London, nato pa je križarka vozila proti Novi Fundlandiji, kjer se je zasidrala. Tam je lovil Roosevelt ribe, naenkrat pa se je jx>.javila angleška oklopnica in se zasidrala v bližini. To se je zgodilo, kot piše ameriški kurjač svoji materi, 11. in 12. avgusta, točno pa ne more navesti dneva, ko je šel Churchill na krov ameriške ladje. 13. avgusta je nato ameriška križarka s predsednikom na krovu zopet odšla in predsednik je dne 14. avgusta pri Nevvport Maine zapustil ladjo. Iz Hrvatske Zagreb, 27. avgusta. AS. Po najnovejši odredbi poglavnika bo odsiej smrina kazen izvršena s streljanjem, ne pa z obešenjem. kot je bilo predpisano s čl. 36 kazenskega zakonika. Kaj bomo videli na Ljubljanskem velesejmu Iz dosedanjega seznama razstavljalcev na Ljubljanskem jesenskem velesejmu je razvidno, da se je prijavilo za to našo jesensko gospodarsko manifestacijo 157 razstavljalcev. Največ jih je seveda iz Ljubljanske pokrajine, saj je prvi namen tega velesejina, podati pregled o gospodarski zmogljivosti in o gospodarskem stanju Ljubljanske pokrajine. Iz Ljubljanske ipokrajine je doslej prijavljenih 93 tvrdk. Takoj za Ljubljansko pokrajino so italijanske tvrdke iz ostalih delov Države, ki jih je 57. Štirj tvrdke so prijavljene iz Nemčije ter jm> ena iz Protektorata in Hrvaške. Iz Ljubljanske jKikrajine bo zastopana lesna industrija, kovinska, papirna in kartonažna industrija, tekstilna in kemična industrija, železarska, usnjarska in čevljarska industrija, pohištvo, mizarstvo, gostilničarska obrt, ključavničarstvo, keramika, sodarstvo, knjigovezništvo, tapetništvo, mlekarstvo, premog, tapetniški izdelki, kavni nadomestki, radio, filatelija itd. Italijanske tvrdke bodo prikazale zlasti italijansko gospodarstvo, predvsem _ italijansko električno industrijo, aluminij, kovinsko in ž.e-lezarsko industrijo, avtomobilsko industrijo, bombažno industrijo, industrijo umetne svile, tekstilno industrijo, bombažno blago, keramiko, poljedelske pridelke raznih vrst, sadje, mlekarstvo, zavarovalništvo itd. Podan bo zaokrožen gospodarski pregled Goriške pokrajine. Tarifne olajšave Glavno ravnateljstvo drž. železnic je odredilo, da je smatrati blago, ki prihaja iz kraja Ljubljanske pokrajine ali iz ozemlja priključenega Pokrajini Reka, če je produkcija teh krajev, kot blago nacionalne proizvodnje glede tarifnega efekta. Zato je mogoče za to blago, v kolikor se da uporabljati in kolikor je to mogoče z ozirom na vse pogoje, ki so potrebni za izkoriščanje, uporabljati izredne tarife, ki so rezervirane za italijansko proizvodnjo. V poštev prihajajo tudi izredne začasne tarife št. 902 in 906 P. V. v omejenem obsegu v vseh primerih za prevoze na državnih železnicah. Pravico do takega obravnavanja nima blago drugega izvora, ki je reekspe-dirano za Italijo iz krajev Ljubljanske pokrajine ali ozemelj, priključenih k Reški pokrajini. Potrebno je, da se nacionalni izvor blaga vidi izrecno na voznih listkih, za kar morajo poskrbeti špediterji. »Nesrečna klirinška dediščina« Pod tem naslovom piše zagrebški list »Neue Ordnung« o težavah, ki jih ima Hrvaška zaradi plačila klirinškega dolga bivše Jugoslavije Nemčiji. Ta dolg je znašal nekaj nad 100 milij. mark in odpade na Hrvaško vsaj 30 milij. mark. Poleg tega dolguje bivša Jugoslavija Nemčiji še ookli 10 milij. mark za razne vojaške dobave. »Neue Ordnung« pravi, da se Hrvati na ta dolg ne bodo ozirali. Ta zagrebški list piše, da je povsem nemogoče kriti, oziroma plačali dolg 25 do 30 milij. mark, kar znese v hrvaškem denarju do 500 milij. kun,s hrvaškim izvozom. Tudi v trgovinski pogodbi med Nemčijo in Hrvaško je bilo dogovorjeno, da se ta dolg ne plača z blagovnimi dobavami, marveč na drug način. V Nemčiji je sedaj že nad 40.000 hrvaških delavcev, ki zaslužijo povprečno po 130 mark na mesec. Od tega denarja naj bi nakazali v domovino 60 do 70 mark, kar bi dalo na mesec okoli 2 in pol milij. mark. S to vsoto bi se približno v enem letu lahko odplačal ves stari klirinški dolg. Pa še eno težavo sedaj rešujejo. Nerešeno je še namreč vprašanje hrvaških izvoznikov, ki ne marajo izvažati novega blaga, dokler niso dobili plačila za stare dobave. Tik pred izbruhom vojne med Nemčijo in bivšo Jugoslavijo je nemška obračunska blagajna pokazala bivši Narodni banki v Belgradu 7 milijonov mark, od katerih bi odpadla 2 milij. na hrvaške izvoznike. Sedaj bo treba naknadno ugotoviti, kateri nemški uvozniki so plačali iz Hrvaške prejeto blago, nakar bo morala izplačati hrvaške izvoznike Hrvaška državna banka. • Iz trgovinskega registra. Pri tvrrlki Fric Tome. lesna trgovina v Goričanah, se izbriše lastnik Tome I* ric in se vpiše lastnica Tome Frančiška. Sedež tvrdke je odslej v Ljubljani. — Pri banovinskem prehranjevalnem zavodu v Ljubljani se izbrišeta predsednik Snoj hrane in podpredsednik Munna Martin, vpiše pa se novi predsednik inž. Muri Lambert. Imetnik firme je odslej Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, ime firme pa: Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. — Pri tvrdki »Elite«, konfekciia in manufaktura en gros in en dctail Fran in Pavel Perles se spremeni naziv v: K. Comp. P. Per-les. koiifekcijn na veliko in ne drobno. — Izbriše se Kranjska deželna banka v Ljubljani. Zadružni register. Pri Gospodarski zadrugi nameščencev socialnega zavarovanja se izbrišeta člana upravnega odbora Boltavznr Ro man in Kresnik Mihael, vpišrt' •"•■« -j Člana upravnega odbora Šetinc Robert in Juro« France. — Pri Nakupovalnici in vnovčevalnici v Ljubljani (Dravijah) se izbriše član upravnega odbora Kopač Stanko, vpiše pa se Škander Ivan. Odredba o zapiranju trgovin v Mariboru.' Politični komisar v Mariboru je izdal odredbo o zapiranju trgovin, pisarn in drugih lokalov za Maribor. V delavnikih morajo biti odprte trgovine na drobno z izjemo trgovin z življenjskimi potrebščinami od 8 do 12 predpoldne ter od 2 do 6 popoldne. Trgovine z življenjskimi potrebščinami na drobno, cvetličarne, pralnice in barval-nice od 8 do 13 in od 13 do 19. Trgovine z blagom na debelo, špedicijske in komisijske tvrdke od 8 do 12 ter od 14 do pol 19. Od 1. VI. do 31. VIII. od 7 do 12 ter od 15 do pol 19. Brivci od pol 8 do 19, v sobotah pa do 20. Mesarji in klobasičarji, razen četrtka in petka, od pol 7 dO 12 ter od pol 17 do 19 popoldne.' Ob nedeljah je določen poseben poslovni čas za mlekarne, konditorje, fotografe, cvetličarne, kinopodjetja, gledališča, peke in mesarje. Ti morajo imeti od-irto od 8 do 11 dopoldne. Za lekarne, gostilne n trafike veljajo posebni predpisi. Reichskredit-Kassenscheine so prenehali veljati na Hrvaškem. Državni zakladnk dr. Vladimir Košak je izdal naredbo, da se dne 18. avgusta potegnejo iz prometa vsi papirji, ki nosijo znak Reichskredit-Kassenscheine. Od 18. do 23, avgusta jih je moči zamenjati pri Hrvatski državni banki do tečaju 1.20, po tem dnevu pa jih Hrv. državna sanka ne bo več sprejemala. S kakšnim denarjem sedaj plačujejo na Hrvaškem. Kakor smo že poročali v našem listu, na Hrvaškem tudi niso več v veljavi bivši jugoslovanski 500 dinarski in 1000 dinarski bankovci, pač pa še ostanejo do nadaljnjega v veljavi 10, 20, 50 in 100 dinarski bankovci. Stodinarski veljajo le, če so iz serij, ki niso bile vzete iz prometa. V potniškem prometu sme vsak potni1: vzeti s seboj le 500 kunskih ali nižjih dinarskih bankovcev. V prometu so že novi bankovci po 100 in 1000 kun. Zagreb, 27. avg. AS. Vlada je odredila okoli eno milijardo kun za javna dela. Poleg cestnih, izsuševalnih in rečnih del bo največ denarja šlo v socialne in higienske zavode. V Zagrebu bosta zgrajeni šoli za slepe in gluhoneme ter velika klinika. Na Sušaku bo zgrajena bolnišnica, v Osi-jeku pa velika ljudska kuhinja. V Sarajevu bodo povečani bolniški paviljoni. Srbski melioracijski načrt. Iz srbskega melioracijskega načrta je razvidno, da bi Srbija lahko izboljšala 160.000 hektarjev zemlje s potrebnimi bonifikacijami in regulacijami rek v skupni dolžini 600 kilometrov, za kar pa bi bila potrebna najmanj poldruga milijarda dinarjev. Zato liodo najprej j>osušili 54.500 ha zemlje v času dveh let in pol. Inozemski delavci v Nemčiji. V zadnjem državnem listu dela objavlja nemški minister dela dr. Syrup podatke o številu zaposlenih inozemskih delavcev v Nemčiji. Dne 1. aprila je bilo zaposlenih v Nemčiji 1,500.000 delavcev in delavk, cd tega 1,250.000 moških in 250.000 žensk. Po narodnosti je bilo delavstvo razdeljeno takole: 873.000 iz bivše Poljske, 150.000 iz češkomoravskega protektorata, 132.000 iz Italije, 90.000 iz Holandije, 87.000 iz Belgije, 69.000 iz Slovaške, 48.000 iz bivšč Jugoslavije, 31.000 iz Danske, 25.000 iz Francije, 21.000 iz Madžarske, 17.000 iz Švice, 10.000 iz Rusije, 8.000 iz Bolgarije, 4.000 iz Romunije, 1.400 iz Norveške, 1.200 iz Švedske, 1.100 iz Španije, 500 iz Grčije, 200 iz Finske in 100 iz Portugalske. Ob istem času je bilo zaposlenih pri industrijskem in kmetijskem delu 1,400.000 vojnih ujetnikov. Francoski izvoz narašča. Pregled o stanju francoskih trgovskih odnošajev kaže, da se je povečal obseg francoske zunanje trgovine z Nemčijo, Belgijo. Nizozemsko in Švico. Francoska zunanja trgovina s temi državami je dosegla skoro prejšnji normalni obseg. Posebno je opaziti, da je francoski izvoz v Nemčijo skoraj štirikrat večji od francoskega uvoza iz Nemčije. Dr. Stojadinovič na otoku Mavricij v Indijskem oceanu Berlin, 27. avg. DNB poroča iz Londona, da je po poročilu dnevnika »Donau Zeitung«, ki izhaja iz Belgrada, dr. Milan Stojadinovič, bivši predsednik jugoslovanske vlade, ki je bil 16. marca 1941 izročen po belgrajski vladi Angležem, in o katerega usodi se ni nič vedelo, na otoku Mau-ricius v Indijskem oceanu, kjer ga stražijo angleški policisti. Ta vest izvira iz pisem, ki jih )e poslal dr Stojadinovič svoji družini v Belgrad. (Corriere della Sera.) Posebna sodišča za atentatorje v Franciji Pariz, 27. avg. AS. Pravosodni minister Bart-helemy je prišel iz Vichyja v Pariz in poklical k sebi predsednika pariškega sodišča ter vrhovnega državnega pravdnika. V zvezi z zadnjim odlokom za pobijanje sabotaže in atentatov je z njima ustanovil posebno sodišče, ki bo lahko izrekalo smrtne ubsodoe brez priziva. Smrine obsodbe bodo izvedene takoj. Prva razprava tega sodišča bo danes. Oglej - veličastno mrtvo mesto Pol ure poti z avtobusom od Gradeža leži zgodovinski Oglej — Aquileia, staro mesto, s katerim je zvezan tudi kos slovenske zgodovine. Oglej je bilo veliko niesto tako za časa Rimljanov kakor tudi v času patriarhov. Iz obeh zgodovinskih dob so se nam ohranili veličastni spomeniki. 2e od daleč zagledaš visoki zvonik — »campanile«, ki ima kvadratično obliko in ie bil zgrajen pred kakimi devetimi stoletji, najbrž iz kamnov rimskega amfiteatra. Oglej ie bilo najbogatejše trgovsko mesto Gornje Italije. Po lepoti in moči so ga prekašala samo mesta: Rim, Capua in Milan. Maloštevilni ostanki, ki so zbrani v kraljevem arheološkem muzeju, vzbujajo še danes naše občudovanje. Ob pogledu nanje se lahko zamislimo v veličino in prepad tega veličastnega mesta — urbs splendidissima. Za baziliko se vije ob rečnem pristanišču pri kanalu Natissa »Via sacra« — Sveta cesla. Pristaniške naprave, dohodne ceste, temelji trgovskih skladišč, skladi obrambnega zidovja, čigar naloga je bila zavreti vpadajoči tok barbarov, vse to je ostalo skoraj nedotaknjeno. Tudi v zadnjem času odkriti »forum« so zopet postavili. Z globokim občudovan jeni nas prevzame tudi prekrasna katedrala. Zgradil jo je patriarh Poppo med leti 1021 in 1031 nad staro cerkvijo škofa Teodorja, ki je izvirala še iz četrtega stoletja. Popolnoma je še ohranjen stari pozlačeni talni mozaik, ki je poln religioznih in morskih simbolov. Nobena druga zgodnja kršč. cerkev nima kaj podobnega. Vse v cerkvi nas sili k občudovanju: z visokima vrstama stebrov med seboj ločene ladje, apside s svojimi hieratič-nimi liki, skrajno enostaven a veličasten ollar, prižnica, sarkofagi patriarhov in stene kripte, ki so okrašene s sijajnimi freskami, ciborij in »Kristus v strelskem jarku«, ki predstavlja kruto Kristusovo in vojakovo zadnjo uro. Človek pade v prah pred vso to nadzemsko veličino, ki še v svojih ostankih priča o človekovem stremljenju v večnost. Danes je Oglej cilj učenjakov in izobraženih obiskovalcev, ki prihajajo sem od vseh strani sveta. Pa tudi preprost človek doživi veličasten vzpon in minljivost posvetne moči ter večnost nadzemskih vrednot. Za baziliko leži eno najlepših vojaških pokopališč vse soške fronte: vrt, posejan z vedno zelenimi lovorjevimi drevesi in dišečimi rožami. Med oljkami kot simboli večnega miru, v večnem petju slavcev in vzdihi vetra, v katerem nihajo težke, zamišljene ciprese, počiva tukaj 10.000 neznanih junakov. šolski izpiti so se začeli S ponedeljkom so zopet oživele srednje šole v Ljubljani. Začeli so se izpiti za vse tiste, ki šolskega leta niso uspešno končali ter so morali čez počitnice nadomestiti to, kar v rednem šolskem letu niso mogli opraviti. Popravne izpite je dobilo letos morda za spoznanje manjše število dijakov, kakor druga leta. Tedaj se je marsikdo rešil izpita že zaradi tega, ker ni bilo več časa, da bi ga ponovno potipali l profesorji in ugotovili, da njegovo znanje ni zadostno. Kljub temu pa je za letošnje izpite določen kar lep rok. Izpiti bodo ves ta teden. Že v ponedeljek, torek in sredo je prišlo na vrsto lepo število dijakov. Prvi dnevi izpitov so pokazali, da je večina dijakov počitnice modro in pametno izkoristila. Dijaki so ubogali starše in porabili počitniški čas za temeljito popravo. Upoštevali so težke čase. Vedeli so, koliko nepotrebnih stroškov in skrbi nakoplje staršem izgubljeno šolsko leto. Zavedali pa so se tudi, da ie v sedanjih časih vreden vsak le toliko, kolikor zna. Tako se je zgodilo, da so dijaki s popravnimi izpiti takoj ob začetku počitnic prijeli za knjige. Vsem je zadoščal čas in ni-ogar skoraj ni. ki bi mu tik pred popravnim izpitom »zmanjkalo« časa za študij. Uspehov so veseli tudi profesorji in dijaki, najbolj pa starši, katerim se bo s srečno prestanim izpitom odvalil težak kamen od srca. Na granazijah bodo popravni izpiti ves teden do konca meseca. Na meščanskih šolah je določen še nekoliko daljši rok do 3. septembra. Popravni izpiti za dijake, ki niso študirali na ^ljubljanskih zavodih, pa bi radi polagali izpite na ljubljanskih srednjih šolah, so pa razpisani izpiti v času od 10. do 20. septemlira. Tako smo se s popravnimi izpiti zopet začeli poslavljati od počitnic, šolsko leto se letos sicer začenja nekoliko bolj kasno, namreč 22. septembra. To pot velja začetek šolskega leta tako za ljudske šole, kakor tudi za vse srednje šole. Na deželi bo nekoliko kasnejši pričetek ljudskih šol prišel prav vsem kmečkim družinam, ki v septembru kaj rade vidijo, če otroci lahko pomagajo pospravljati letino na polju. Ker je septembra navadno že nagajivo vreme, je par pridnih in delavnih rok, čeprav so majhne, lepa pomoč na polju in marsikdaj zaleže prav toliko, da se ves pridelek srečno spravi pod streho. Novo šolsko leto, ki se že ponuja, prinaša seveda staršem hude in težke skrbi. Spet bo treba nakupiti otrokom vse šolske potrebščine, skrbeti bo treba za obutev in obleko. Ena najhujših skrbi pa bo prav gotovo za vse nakup šolskih knjig. Navadno so starši vsako leto pohiteli z nakupom. Kupovali so stare, že rabljene knjige, ki so bile mnogo cenejše od novih. Letos pa se naglica v nakupovanju knjig najbrž ne bi obnesla. Starši naj upoštevajo, da bodo nove razmere, v katerih živimo, gotovo prinesle kakšno spremembo v učnih knjigah. Običajno jesensko prekupčevanje s knjigami torej sedaj še ni na mestu. Oblasti bodo itak y kratkem točno določile, katere šolske knjige ^ Svetovna pridelava srebra Na svetu pridelajo letno okoli 70.000 kg srebra. Od tega odpade na Meksiko, ki ima največ srebra na svetu, 30.000 kg, na Zedinjene Amerike države 20.000, na Kanado 5000. Ostalih 15.000 pa pridelajo vse ostale države na svetu. so uporabne in šele tedaj naj starši poskrbijo, da bodo njihovi otroci dobili potrebne knjige. Prav na to dejstvo še posebej opozarjamo vse starše, saj so že enkratni izdatki ža šolske knjige dovolj veliki. Prenagel nakup šolskih knjig pa bi utegnil povzročiti staršem dvojne stroške. Kaj to pomeni v družinah, kjer obiskuje srednje šole več otrok, nam ni treba še posebej povdarjati! L Spori Ljubljanski konji na tržaških dirkah Trst, 27. avgusta. V soboto bodo v Trstu na konjskem dirkališču dirke, za katere je pripravljenih že 03 konj v prvih dveh dneh. Veliko zanimanje je tudi za štiri konje iz Ljubljanske pokrajine in sicer »Dajko«, »Mojco«, »Slatino« in »Kadjano«, ki so V6i ameriškega izvora in dobrega rodu. Sobotne dirke so posvečene armadi in so razpisane štiri premije. Zato je pričakovati že v soboto velikega obiska. Teniški turnir v Cerviji. Na teniškem turnirju v italijanskem imestu Cervia so zmagali: Parri proti Ferrariju single: 6:4, 6:3, 6:4; double: Bo-nardi-Parri proti Bologna-Azei s 6:2 in 6:4. De Stelani je premagal Barkoviča. V Rimu sta 6e srečala v ringu rokoborca De Stelani in Barkovič z Reke. De Štefani je zmagal. Ob priliki iste prireditve je Costantino premagal Ferranta. Krožna dirka v Švici. V soboto in nedeljo so bile v Švici krožne kolesarske dirke na progi 600 km. Zmagal je Jožef Wagner, ki- je bil že tudi svetovni prvak med amaterji. Dirk so se udeležili najboljši švicarski dirkači. Proga je bila razdeljena v tri odseke: Ziirich—Lausanne 300 km: 1. Buchvvalder 8.22,44; 2. Wagner, tik ob njem. Drugi odsek: Lausanne—Bern: 112 km: 1. Kuebler 3.9,30; 2. Buchvvalder 3.10,22. Tretji odsek: Bern—Oerli-kon: 188 km: 1. Zimmermann 5.23.41; 2. Wagner minuto za njim. Wagner ni prišel kot prvi na nobenem od treh odsekov, vendar je bil njegov 6kupni čas najboljši. Splošna ocena je: l. Wagner v času 16.59,19; 2. Buchvvalder. Holandci pridno kolesarijo. Pretekli teden so bile kolesarske dirke za protesioniste v Bredi, za amaterje pa v Leidenu, za pare pa na dirkališču Nijmegen. Rezultati so bili naslednji: profesionisti: 50 km: 1. Wijdenes 1.12; 2. Keyden; 3. De Beer; 4. Smits; 5. Braspennix. Amaterji: 56 km: 1. Fa-anhof 1.32; 2. Star; 3. Lakeman. Pari: 60 km: 1. Pellenaars - Dirksen 1.21; 2. Van der Woort-Van Solm; 3. Boyen-Groneveden; finalne v hitrosti: 1. Dirksen; 2. Pronk. Državne nogometne tekme v Švici. Za švicarsko državno nogometno prvenstvo so se že začele razne tekme. Tako so bile v Sankt Oallenu tekme med klubi Lugano in Bruhl, kjer je zmagal klub Lugano 6 3:1, v Locarnu pa je domači klub premagal gosta iz Chiassa s 4:2. Dan zatem so bile v Zurichu nogometne tekme med domačim klubom in gostom iz Lugana. Ziiriški klub je premagal gosta s 5:3. Nov hrvatski športni tednik. V Zagrebu je 29. julija izšel prvič nov športni tednik pod naslovom >Šport«. Tednik ima 6 strani in izhaja redno vsak torek. Lastnik lista je hrvatski državni tiskarski zavod, njegov glavni urednik pa Bo- Cl % s * i: 1' ftmk • • • r w*v Junaško napredovanje italijanskega ekspedicijskega zbora v Ukrajini: Prve ujetniške kolone vro proti ozadju. Zavarovanje družinskih doklad Uvedeno je obvezno zavarovanje doklad k plačam delavcev in nameščencev Na sestanku zastopnikov ustanov socialnega zavarovanja, ki se je sešel po iniciativi Visokega Komisariata in na katerem se je obravnavalo vprašanje ustanovitve novega sklada za družinske doklade, je bila Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani (OUZD-u) poverjena naloga, da organizira novo zavarovanje za družinske doklade in Ha zbira skladova sredstva za celo področje Ljubljanske pokrajine. Uvaja se obvezno zavarovanje družinskih Uradni razglasi Odprava starostnih meja za vpis v strokovne šole Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo ministrstva za trgovino in industrijo bivše kr. Jugoslavije z dne 21. aprila 1937, I št. 13.158/N in z namenom, da pospeši pritok učencev v obrtne poklice, odreja; Čl. 1. Starostne meje, določene za vpis v posamezne razrede strokovnih šol vseh vrst in stopenj, se odpravljajo. Čl. 2. Naredba ministrstva za trgovino in industrijo z dne 12. aprila 1937, I št. 13.158/N, se ukinja. Ljubljana, 21. avgusta 1911-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli , Prevoz čebel na ajdovo pašo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbi bivše banske uprave dravske banovine z dne 7. julija 1938, III št. 4926/1 in 15. julija 1939, št. 4749/1, o prevozu čebel na ajdovo pašo in upoštevajoč, da so vremenske razmere povročile letos zakasnelo cvetenje ajde, odreja: Čl. 1. Čebele, ki so bile prepeljane na ajdovo pašo letos do 25. avgusta, je treba odpeljati v osmih dneh po končani paši, najkasneje pa do 15. septembra t. 1. Čl. 2. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 23. avgusta 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli židar Šarkanj. List je posvečen razvoju hrvatskega športa, prinaša pa hkrati izčrpna poročila iz športnega življenja v drugih državah in tudi športno gibanje v Ljubljanski pokrajini. doklad, t. j. doklad k normalni plači deloje-malca za družinska bremena, ki ga dosedanji jugoslovansko pravo ni poznalo. Iz novege sklad a bi prejemali doklade zavarovanci vseh socialnih zavodov, bodisi delavci, bodisi nameščenci, ter vsi uslužbenci javnih in samoupravnih ustanov, stalno ali nestalno za|K>sleni, dnev-ničarji v drža\ ni službi ali honorarni uslužbenci v tej službi, vsi, ki družinskih doklad po svojem službenem pravilniku doslej niso prejemali. Zakonite predpise in potrebne odredbe za uvedbo in izvajanje novega zavarovanja v naši pokrajini Ik> Visoki Komisar šele izdal. Po njegovem nalogu se mora sestaviti pravilnik, ki bo obdelal snov nove zavarovalne panoge. Da bo Zavod za socialno zavarovanje mogel svojo nalogo rešiti in izdelati osnutek materialnih določb, ki naj bi veljale za izvajanje družinskega zavarovanja, jc potrebno, da statistično prouči stanje naših družin, njih .številčnost in gospodarsko zmožnost. V ta namen jc urad izdal posebno tiskovino, statistične liste za delavce in nameščence in jih že razpošilja delodajalcem, da jih razdele uslužbencem zaradi izpolnitve. Tiskovino morajo izpolniti vsi delojemalci, bodisi delavci, bodisi nameščenci, poročeni ali neporočeni, razen oseb, ki so zaposlene v gospodinjstvu; dolžnost delodajalcev pa je, da izpolnjene tiskovine kontrolirajo in vidirajo vsako posebej s svojim podpisom in pečatom na hrbtni strani pod delavčevim oz. nameščen-čevitn podpisom ter jih nato vrnejo zavodu. Pri izpolnitvi statističnega lista utegne nastati dvom, kateri izmed dveh zakoncev, če sta zaposlena oba, izpolni podatke za starše. Povsem jasno je, da izpolni rubrike za starše tisti zakonski drug, ki ima višjo plačo oz. ki največ prispeva za njihovo vzdrževanje. Zavod za socialno zavarovanj« Ljubljanske pokrajine. Konjska improvizacija Dobri nemški gledališki igralec Ferdinand Unzelmann je zelo rad na odprtem odru improviziral ter je s tem večkrat spravil v veliko zadrego mlajše igralce, ki se niso takoj znašli, ter so predstave zaradi tega dostikrat >šepale«. Ravnateljstvo gledališča je zato vsako improvizacijo na odru prepovedalo ter so se igralci morali strogo držati besedila igre. ki so jo predvajali. Nekega večera je moral med predstavo nastopiti tudi živ konj, ki se ni dosti menil za kraj, v katerem je bil in je zato čisto mirno in brez sramu opravil na odru svojo potrebo. Unzelmann je nekaj časa nemo opazoval ta prizor, nato je pa s prstom za-pretil konju: »Bedasto kljuse, ali nisi prečilalo, da se sme odsedaj dejanje na odru razvijati strogo po besedilu komada in da je vsaka improvizacija prepovedana.« Občinstvo je prasnilo v smeh. Nasmejati se je moral celo ravnatelj gledališča. Zatem je kmalu zopet razveljavil svojo prepoved improvizacije. Ivan Cankar, največji slovenski pisatelj Umberto Urbani: Iz še ne objavljene knjige: *Mali slovenski svet.« I. Cankarjevo življenje je bilo zelo razgibano, posebno v letih, katera je preživel med ljudstvom dunajskih okrajev. Januarja leta 1879. ie pisatelj pisal svojemu bratu msgr. Karlu Cankarju: »Moje življenje je zelo pestro; približno tako kot življenje »boemov« v Parizu. Včasih prijetno, včasih neznosno in prav rad bi se vrgel v Donavo.« Tri leta pozneje se ie pisatelj pritoževal bratu: »Nič me ne veseli. Živim, ker živim in ker imam premalo energije. Včasih sem mislil, da bi mogla moja dela koristiti komu: toda sedaj sem prepričan, da ne bom mogel nikoli koristiti drugim. Ponavadi pišem edino iz želje, da bi odel v lepo obliko svoje blodeče misli. In pisati moram tudi zaradi zaslužka: je tuje, kar pišem za denar, ampak po navadi najboljše, kar ustvarim, ker sem primoran hitro in intenzivno zbrati misli in jih docela podati; če pa se mi ne mudi, razvlečeni snov in sc izgubljam v stranpoteh.« Siromak Cankarl Tudi njegovo poznejše življenje je bil križev pot pisatelja malega naroda, ki ga ni mogel razumeli. Kot je rekel Oton Zupančič na njegovem grobu, generacija, ki ga bo razumela, šele vstaja. Razumela ga je samo Avstrija, toda tako. da ga je mučila po koncentracijskih taboriščih med svetovno vojno. Ivan Cankar je umrl 12. decembra 1918., kn je bil slar Sele 42 let. Toda umetnost, piše Cankar — gre sto ko- rakov naprej od družbe in ji v enem zrcalu kaže svoj spačen obraz, v drugem pa mu kaže svet, še oddaljen in katerega more samo umetnik zaslutiti. Vsa Cankarjeva umetnost je zrcalo; vsaka njegova knjiga odseva daljne svetove ideala, tudi tedaj, ko odseva podlost sodobne družbe. Spačene slike, kalere izraža zrcalo, so spremljane od ironičnega zasmehovanja, ki hoče na niesto lažne običajne morale postaviti nravstveno lepoto, nedolžnost, resnico in pravičnost. Dram in romanov je Cankar zapustil dva in trideset knjig. To število bo doseglo 40, ko bodo zbrana vsa njegova dela, raztresena po časopisih in revijah. Mogoče so bolj zanimiva od njegovih političnih del dela s socialno vsebino, bodisi zato, ker obravnavajo najbolj zgrešena in zamotana življenjska vprašanja, bodisi, ker ne zadevajo samo Slovencev, ampak sploh vse ljudi, ali pa zato, ker niso povezana z dobo, ki je že zašla. V to vrsto spada »Hlapec Jcrnei in njegova pravica«. delo, ki je bilo že dvakrat prevedeno v italijanščino. Tudi v drugih delih smeši Cankar ljudsko pravičnost, kakor v povesti »Prigoda Simona Sirotnika«. ki jo je že pred mnogimi lfeti izdal Zavod za Vzhodno Evropo v Rimu v prevodu dr. VVolfganga Giustija. Pravičnost je lista struna, na katero je mnogokrat udaril Cankar, ki je v svoji knjigi »Za križem« osvetlil bledo sliko Nazarenca, kateremu sledijo množice ponižnih in razdedinjenih. Toda ne znajo vsi Cankarjevi potepuhi vdati se v svojo usodo. Pod težo križa se pogosto maje tudi božje kraljestvo. Leta 1907. je izšla »Krpanova Kobila«. S to svojo deseto knjigo je Cankar praznoval deseti jubilej svojega dela. Oh tej priliki je napisal: »Danes praznujem svoj jubilej, v svoji zaprti sobi, brez veselja in brez zadoščenja: »križeva pot«, ki sem jo prehodil, mi je prinesla edinole močno utrujenost...« Od lepih časov, ko je Cankar začel s pisateljevanjem, mu je ostal obledel spomin na Marjeto in obledeli vonj modrega cveta romantike: pisatelj je bil sam med svojimi sanjami, toda njegov pogled je bil stalno uprl na življenje in na samega sebe. Cankar je bil prepričan, da je glavna umetnikova naloga bojevita kritika in ni smatral za umetnika pisatelja, ki se je prilagodil okolju. Cankar se je vedno držal načela, izraženega v teh besedah: »Pripoveduj lo, kar bereš v svojem srcu; zapri oči in ne glej v lice tistemu, ki te posluša; ne glej ga, ali joka ali se smeje, ali li daje roko, da ti izrazi hvaležnost ali da ti pljune v obraz!« in na drugem mestu piše: Brez sanj, brez borbe, z mirnim in vdanim pogledom glej na življenje in tedaj bo pognala v tvojem srcu lepota in z lepolo kritika in salira. Trije elenienli. ki karaklerizirajo Cankarjevo delo so: razmišljajoča lepota, duhovita kritika in često kruta satira. Drug karakterističen Cankarjev roman je »Hiša Marije pomofnicc«. Knjiga globoko pretresa; je strašna obsodba neinoralnosti, zalučana v obraz hinavcem, ki se drznejo zmerjati zapel janca. V zdravilišču na Dunaju se razvije žalostni roman dekleta, ki od tovarišic v nesreči zve za niih preteklost polno muk. Na šlirinn istih bolniških posteljah čaka štirinajst mladih žrtev I na smrt. Ko ena za vedno zapre oči, izbrišejo I njeno ime s tablice nad posteljo in še preden njeno ubogo telo spustijo v zemljo, pride na njeno prazno mesto druga, ki ji jc tudi umreti. Te nesrečne deklice, ki prihajajo, da med smrtjo prebijejo ostanek mladosti, ki ni poznala pomladi, so večji del žrtve pokvarjenosti roditeljev. Ne bi nas toliko zadevala njihova usoda, če bi bile žrfve svoje lastne izprijenosli. Razbile mladosti, zaprle v tej mrliški sobici, šc vedno sanjajo o življenju; ne o žalostnem življenju, ki so ga izkusile na svetu, v hiši brezčastnih očetov in zavrženih mater: one sanjajo o življenju sredi pomladnih sapic ali v deželi angelov. Ko se tovarišice veselo pripravljajo, da zapustijo hišo žalosti in se odpravljajo, da s sestro Cecilijo prebijejo lepo poletje na deželi, edina Malči ne najde svoje praznične obleke: sama oslane v sobi, kjer se sprehaja smrt. kakor sestra Cecilija, po prstih se približcvaje zdaj tej zdaj oni postelji. Toda nič manj nesrečne od Malči niso bile tovarišice. ki so odhajale na sonce, da poživijo upanje iz sanj, da sc poleni znova vrnejo v mrliško sobico in nadaljujejo s smrtno borbo, ki jo bo smrt pretrgala šele prihodnjo jesen ali prihodnjo zimo. Tudi nad žalostnim krajem in nad ostudno nesnago, ki jo izprijenost širi od mož na žene, dekleta in deklice, skruneč duše in telesa, daje pisatelj, da se zasvetijo daljne dežele nedolžnosti in močnejše od zapeljivih glasov poželeli ia je trpljenje velikih tragedij, ki se dogajajo na svetli, v družinah in v družabnem življenju in še močnejše je ječanje uničenih žrtev. Toda Cankarjeva umetnost ni samo negativna. kakor bomo videli v prihodnjem predavanju. novice Koledar Četrtek. 28. avgusta: Avguštin, škof in cerkveni učenik; Hermes, mučenec; Vivijan, škof; Julijan, mučenec. Petek, 29. avgusta: Obglavljenje Janeza Krst-nika; Sabina, mučenica. Lunina sprememba: Prvi krajec ob 15.04. Her-schel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi + Gospa Amalija Schulz je po dolgem trpljenju odšla v večnost. Bila je v svojem življenju polna dobrote, zato smemo veselo upati, Ha bo pri božjem Sodniku deležna večne blaženosti. Bog ji daj večni mir, žalujočim svojcem izrekamo naše sožalje. Pogreb bo v četrtek 28. t. m ob 5 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Osebne novice rs Poroka. Danes v četrtek se bosta v viški župni cerkvi poročila gdč. Marija Vodušek, uslužbenka Ljudske tiskarne in g. Peter lllade. Novo-poročencema želimo na novi življenski poti veliko i 6reče in božjega blagoslova! I — Nekaj statistike o goveji živini. Koliko goveje živine redi Ljubljanska pokrajina, je pač bistveno in glavno vprašanje v prehranjevalni politiki za naše kraje in niesta. Po zadnjem popisu je v Ljubljanski pokrajini 90.108 giav raz-iične goveje živine, tako volov, krav, bikov, juncev, junio, telet in telic. Vsa ta živina izkazuje težo 30.407.939 kg in pomeni vrednost nad 167 milijonov lir. Ljubljana Ljubljančani! Poti pokroviteljstvom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino Nj. Ekscelence Emi-lia Grazioli bo od 4. do 13. oktobra t. I. Ljubljanski velesejem spet z vseh strani zbiral goste v naše mesto. Razstavijalci in obiskovalci so prijavljeni iz vseh pokrajin, pa tudi iz inozemstva je naznanjenih mnogo gostov v našo Ljubljano. Ker se zbere v teh velesejmskih dneh v našem mestu na tisoče in tisoče tujcev in ker bo na tem velesejmu prikazana celotna industrijska Naročniki »Slovenca"! Ne odlašajte niti dneva, ampak takoj naročite ..Slovenčev koledar"! Zastopniki takoj na delo! V redkih farah, kjer še ni našega zastopnika, vabimo sposobne naročnike, da se prijavijo za zastopnike našega tiska! ,Slovenčev koledar', Kopitarjeva 6, Ljubljana Rdeči križ sporoča Pošto naj dvignejo: Bcrbuč J„ trgovina z lesom, lielle Marca, Keržičeva 6, Bizjak Venie-slav, tovarna kuvert, Brolih Joško, Laverjeva št. 3, C.erer Drago, Cesar Martin. Zitnikova 20, Drofenik Ferdo, Trdinova 5, Ercegovnc Biserka, Dvoržakova 12. Gostinčar Meta, upravnica pošle. Hojknr Jože (bil pri uredništvu »Jutra« I, Hojs Konrad, gostilničar. Šiška. 11 rova t & Co., tovarna olia, Jurca Marija, Blei\veisova 7, Korošec dr. Viklur. Prijateljeva ul. 14. Kunej Eli-za. Ga jeva 10 Medved Janez, bogoslovec, Nič-man Mira. Tavčarjeva ul., Perdan Marija, Go-sposvelska 13. Perko Pia, Mestno poglavarstvo, Polak Janez, polic, komisar. Ponomarenko Slane. Marlinska 8. Kozin Zdenka, Aleksandrova 11, Schvvarzer Ivanka, Tržaška 8. Torv R., Privoz, Turk Emica, Šelenburcova 6 Urnik Marica, Brodnikova 34. Vič, Verderber Maks (Združene opekarne). Volčič Mila, Knafljeva 13. Zajec rlr. Marjan, odvetnik, Zorn Fr.. palača Slavije, Zupančič inž. Ivan, referent za vinarstvo. Žagar Minka, Gregorčičeva 7, Žirovnik Ana, Einspie-lerjeva. Bežigrad. Zaradi odpreme pisem naj se zglase: Odpo-šiljaleli pisma na Stenovec Lojzka, Maribor, Cuznar F. kolodvor Šiška. Jeglič Franja, Gre-gorčičeva 19. .lakša in Komp., kovinsko galanterijska industrija. Gospod Macerol Vlado iz Maribora naj se zglasi pri načelslvu poizvedovalnega odd ka. Gospod dr. Perko. specialist za zobne bolezni. naj se zglasi v tajništvu poizvedovalnega oddelka. — Duhovne vaje za duhovnike bodo v Domu sv. Ignarija v ponedeljek, 1. septembra do petka zjutraj (5. sept.). — Prostora je še dovolj. Zaradi lažjega plačila moremo pomagati gospodom z in-tencijami, ki jih še imamo. — Vodstvo duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega c. 9. — Vsem protesorjem, učiteljem meščanskih šol in učiteljem ljudskih šol, ki so se preselili v Ljubljansko pokrajino. Rdeči križ opozarja vse zgoraj navedene na razpis Visokega Komisarja, po katerem bo omogočeno radi nastalih razmer, da dobijo honorarne ure na nadaljevalnih in drugih šolah. Retlektanti morajo vložiti prošnje na Visoki Komisariat. s katerimi morajo dokazati strokovno usposobljenost za poučevanje na takih šolah in navesti socialne prilike. — Zadeva je nujna. — V Zavodu za slepe otroke v Kočevju se prične šolsko leto 22. septembra Starši šoloobveznih slepih in močno slabovidnih otrok, ki jih Se niso priglasili, naj se zaradi sprejema istih takoj obrnejo na Upravo zavoda za slepe otroke v Kočevju. — Dogoni goveje živine v septembru. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino priredi v prvem tednu septembra sledeče do-gone za go,vejo klavno živino: v torek, dne 2. sept. t. 1. v Kočevju, v sredo, dne 3. sept. t. 1., v Grosupljem, v sredo, dne v sept. t. 1., v Vel. Loki. Vabijo se mesarska strokovna združenja, da na najbližji dogon pošljejo svoje pooblaščene zastopnike k prevzemu živine. — Rim zvezan z morjem. Med Rimom in Ostijo bodo kmalu začeli graditi železnico, s katero se bo mesto Rim razpotegnilo tja do morja. Kmalu bo tudi dograjena podzemska železnica, ki bo poslej vezala rimsko postajo Termini z ostijsko električno železnico. Nova železniška zveza, ko jo bodo začeli zdaj graditi, bo dolga kakih 5 kilometrov. — Velik valjčni mlin je zgorel v Mantovi. Mlin je bil lastnina velikega industrijca Tonija. Zgorelo je precej žita. riža in moke. Vkl.jub takojšnji gasilski pomoči je požar vendar le napravil za 1,700.000 lir škode. — Vedno več tobaka prideluje Italijo. Leto 19% so ga v Italiji pridelali 277.202 stota, leta 1937 319.138, lela 19"9 pa 366.328 *toiov. Najbolj je naraslo pridelovanje cigaretnega tobaka. — študij na srednjih strokovnih šolah. Dijaki, ki se zanimajo za studii na srednjih strokovnih šolah, ki jih v Ljubljanski pokrajini ni (n. pr tekslilne rudarske, navtirne in pod. šole), nn j se zglase na prosvetnem oddelku Visokega komisariata v sobi štev 2<». — Darovi Rdečemu križu. Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, je daroval g. dr. Gašper Pekle iz Ljubljane, Delelova 4, znesek 25 lir, ker mu je Akcijska družba (Tovarna za klej) v Ljub- • - ■ ' '------NJailenšfl hvsjj ____.. J J d lil u t lin umu ua in obrtna delavnost naše pokrajine ter mogočna slika italijanske industrijske moči, se mora naše mesto še posebej zavedati svoje dolžnosti, da po svojih močeh rada pomaga prirediteljem. Ljubljana od nekdaj uživa sloves, kako prisrčno in s pravo gostoljubnostjo zna sprejemati goste. Pokažimo tudi sedaj obiskovalcem velesejma. da smo vredni tega slovesa. Sleherni gost naj se počuti v naši sredi kot doma! Ker si nMra urad Ljubljanskega velesejma pravočasno priskrbeti zadostno število prenočišč, vabim na prošnjo predsedstva Ljubljanskega velesejma cenjene someščane, da se pri-glase vsj oni. ki bi ob velesejmu — morda tudi samo za nekaj večerov — dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan), seveda za plačilo. Stanovanjskemu odseku bo prišlo prav vsako prenočišče, naj bo tudi samo za silo ali več postelj v isti sobi. Priglase sprejema stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma. ki uradlije do 34». septembra 1941 v pisarni Ljubljanskega velesejma na Celovški cesti št. 3 med običajnimi uradnimi urami in od 1. oktobra 1941 dalje pa v svoji pisarni na glavnem kolodvoru. Župan mesta Ljubljane: dr. Jure Adlešič 1. r. 1 Preberite najboljši slovenski tednik »Domoljub« in naročite ga! I Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učiiišču »Cliri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 13, prične 1. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove ilustrirane prospekte! Telefon 43-S2. 1 Vpisovanje vajencev na obrtnih-nadaljeval-nih šolah v Ljubljani bo v nedeljo, dne 31. avgusta 19-11 depoldne pri upraviteljstvih posameznih šol. Vajenci-novinci morajo pri vpisu predložiti učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo, ostali vajenci pa samo lansko izpričevalo ohrtno-nada. ljevalnih šol. Pričetek pouka bo objavljen naknadno. 1 Licitacija za graditev zatvornice ni uspela. V torek je bila na tehničnem oddelku licitacija za dograditev zatvornice na Ljubljanici ob stari cu-krarni. Proračun za to gradbeno delo je znašal nekaj nad 7&0.000 lir. Kljub temu, da se je zanimalo za dražbene pogoje več podjetnikov iz Ljubljane, je bila vložena le ena ponudba. Prva licitacija zaradi tega ni uspela in bo razpisana druga licitacija. 1 Odpri srce, odpri roke! Prileten invalid, ki je popolnoma nesposoben za delo, se je pred nedavnim vrnil z ženo iz Bosne. Začasno biva v Ljubljani in je brez sredstev, saj je že v Bosno prišel brez imetja. Doma nima več in ne bi imel niti strehe, če se ga ne bi usmilili dobri ljudje. Vsem dobrosrčnim Ljubljančanom ga prav toplo priporočamo. Darove zanj sprejema uprava »Slo-venca*. 1 Brezposelnemu mehaniku ukradeni dokumenti. Mehanik Alojzij Murovec je že od meseca aprila brez dela in zaslužka ter se je že doslej z največjo težavo preživljal. Zdaj pa ga je zadela nova nesreča. V soboto, dne 23. avgusta mu je bila v zavetišču za brezposelne na Poljanskem nasipu ukradena jioslovna knjižica ter izkaznica o brezfioselnosli Da bi hudo prizadeti mehanik spet dobij svoje dokumente nazaj in pa, da se prepreči vsakršna zloraba, opozarjamo na to vsakogar ter ga prosimo, če kdo kaj ve o teh dokumentih, da to sporoči njemu ali oblastem. Prizadeti mehanik zdaj stanuje v Medvedovi ulici 8. I Glasba nam služi v najlepše razvedrilo, mnogim pa daje tudi dobro eksistenco. Zahteva pa mnogo temeljitega študija in najboljše je, če pričnemo « jioukom glasbe že v mladosti, t. j. od 8. odnosno 9. leta starosti dalje. Temeljito izobrazbo v glasbi nam nudi šola Glasbene Matice ljubljanske, na kateri poučujejo priznane učne moči vse teoretične predmete in orkesterske inštrumente. Starše ojrozarjamo, da se bo vršil vpis v šolo Glasbene Matice v dneh od I. do 4. septembra vsak dan od 9 do 12 in od 13 do 17. Redni pouk se bo pričel 5. septembra z razdelitvijo in ugotovitvijo urnika. Vse informacije daje pisarna Glasbene Matice v Vegovj ulici. 1 Iluda ploha. Zadnji dež je bil v četrtek, 21. t. m. Od takrat je vladalo lepo, toplo in delno hudo soparno vreme. Dnevna toplota je bila visoka do +29" C. V sredo, 27. t. m., je po hudi soparici prejšnjega dne nastopila nagla vremenska spre- mAtnVta irtr\tlo, .inlrai lo mtlohnn rndil/, Trt UIVUIUU, —W U.VUUJ UJU.1UJ UM,MUUW ,W»W, »U nekaj minut. Dež je samo poškropil ceste. Dopoldne pa so se nad mestom lil okolico vrteli deževni, močno kopičusti in grmadasti oblaki, .ki prinašajo od zapada navadno hude plohe in napovedujejo nevihte. Že kmalu po 12 so prve kapljice naznanjale, da se bliža mestu močna ploha, prihajajoča od zapadne strani. Sprva je mirno dežilo. Pozneje pa so je vlila med votlim grmenjem prav silna ploha, ki je prinašala obilne množine vode. Vse ulice in ceste so bile hitro poplavljene in v kanale so se zlivali potočki vode. Tega dežja kmetje niso bili nič kaj veseli, ko je košnja otave v polnem razmahu in so bili zadnji dnevi najugodnejši zanjo. Zalo so kmetje tudi hiteli s košnjo in pospravljanjem otave. ki je izredno lepo do-rastla. Ta dež pa tudi ni bil zaželjen za različne poljske pridelke, ki so že julija in prejšnje dni avgusta prejeli zadostno mokroto in so bolj potrebni zelo koristne vročine, ki bi pospešila zorenje. Novi dež ni dober za krompir. Deževje za domače paradižnike tudi ni primerno, ker sedaj potrebujejo sončne toplote, da popolnoma dozore. Zaradi vednega deževja so začeli pokati in so tako postali manjvredni. Tudi drugi pridelki so bolj potrebni dobre toplote, ko mokrote. V sredo je bila najnižja jutranja toplota +14.6° C, v torek najvišja +28.6" C. 1 Živilski trg. Ob sredah običajni tržni dan je bil glede prometa in dovoza živil srednji, saj je že visoka številka v mesecu. Sezona za nakup domačega krompirja se še ni razvila. Tu in tam pripelje kak okoličan voziček krompirja na Svetega Petra nasip, kjer ga prodaja na drobno ]>o 1 liro kg. V sobolo je bil na pr. krompir takoj pokupljen. Poleg krompirja je bil naprodaj tudi voz zeljnatih glav, ki so bile splošno po 1 liro glava. Težje nekoliko dražje. Razna zelenjava in druge potrebščine so bile po cenah, kakor so določene v ceniku za drugo polovico tega meseca. V obilju je na trgu uvoženih, pa tudi domačih paradižnikov. Zato je cena nižja in so bili lepi paradižniki že po 1.50 do 2 liri kg. Mnogo je uvožene paprike po 4 lire kg. Vedno več je domačega sadja, posebno jabolk, ki so po kakovosti 1 do 4 lire kg. Domačih hrušk je malo na trgu. Prihajajo na trg prve domače češplje po 4 lire kg. Prostor za gozdne sadeže je bil slabo zaseden. Pravih gob ju rt kov ni bilo naprodaj, le nekaj lisičk, ki so bile takoj pokupljene. tudi malin je bilo malo naprodaj po 3.50 lir liter. Po kočevskih in tudi notranjskih gozdovih so drugače maline dobro obrodile. V kočevskih gozdovih je osredotočeno glavno nabiranje malin, ki jih (»kupujejo trgovci kar na debelo in je bilo doslej nabranih že do 25 stotov malin. Na mestu v kočevskih vaseh kupujejo maline f>o 2.50 lir kg. 1 Kupčije s hišami in zemljišči. V zadnjih petih dneh tega meseca je zemljiška knjiga na okrajnem sodišču zaznamovala 14 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 404.296 lir. Kupčije večjidel datirajo iz novejšega časa. Gozdne parcele, ki so večinoma posekane, so prav poceni. Tako je bil neki gozd v okolici, ki meri 1142 mJ, prodan za 1800 lir, V okolici so kupili varčni delavci manjše zemljiške parcele v vrednosti 200 do 500 lir, kjer si nameravajo na njih sezidati lastne domove. V mestu so cene stavbnim in drugim parcelam ostale neizpremenjene, opažati je drugače, da so se ponekod oh glavnih prometnih žilah cene celo dvignile za 20—50 lir pri m2. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Gledališče Drama. Sobota, 30. avgusta, ob 19.30 »Nenavaden človek«. Premiera. Izven. Geno R. Senečič, hrvaški dramatik je avtor igre, ki jo bo uprizorilo naše gledališče v soboto, 30. t. m. »Nenavaden človek* je tragikomičen dogodek v 6 slikah. V njem je ponazoril dramatik značaj jx>štenjaka. čigar sloves jio-štenja izrabijo v svoje namene goljufi in ga zapletejo v protizakonito dejanje, igro je zrežiral Jože Kovič. i Radio Ljubljana Četrtek, 28. avgusta: r.30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 7.43 Operna glasba. — V presledku (8) časovni znak. — 8.13 Radijsko poročilo. — 12.30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 12.43 Pisana glasba. — 13 Časovni znak. — Radijsko poročilo. — 13.(3 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta Draga Marija Šijanca: operna glasba. — 14 Radijsko poročilo. — 14.15 Menjalni koncert iz Nemčije. — t4.45 Radijsko poročilo v slovenščini. — 17.15 Koncert sopranistke Karle Šle-hanove, pri klavirju Marjan Lijjovšek. — 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini.'— 19.43 Koncert kmetskega tria. — 20 Časovni znak. — Radijsko poročilo. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. — 20.40 Mavrica pesmi. — Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzlzza. — 21.20 Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Roberta Caggiani.ja. — 20 Pomenek v slovenščini. — 22.10 Koncert pianista Antona Trosta, — 22.45 Radijsko poročilo v slovenščini. Iz Spodnje štajerske Smrtni primeri v Mariboru. V Mariboru so te dni umrli: kovač Franc Toplak iz Ruš, Melhijor Zupan iz Egidija, Mariborčanki Marija Sobotka in Marija Gospodarič ter Franc Peharda iz Studencev, ki ga je zadela kap pri delu v mariborski žel. delavnici. Pri delu so se poškodovali: pri čiščenju lokomotive v kurilnici pomožni delavec Franc Kores, hišnica Alojzija Povodenj. S kolesa je pa padel Ludvik Mašera. Vse so prepeljali v bolnišnico. Na razstavi spodnještajerskih slikarjev so razstavili svoje umetnine naslednji umetniki: Jo-hannes Hepperger, Jan Oeltjen (predvsem ptujske motive), Emil Petek, ptujski slikar Leo VVallner, Pipo Peteln, Mariborčanka Konstanca Frohm in Erika Reiser. Smrtni slučaji t Mariboru. V Mariboru so zadnje dni umrli: Štefan Vresnik od Sv. Lovrenca, Gertruda Weiss in enoletno dete Inge-borg Glavan. Obe iz Maribora. Poškodbe pri novih stavbah. Pri razširitvi Hutterjevega podjetja se je težje poškodoval zidar Rudolf Zist. V Slovenski Bistrici je pa prav tako dobil hude poškodbe zidar Henrik Stein-bacher od Sv. Martina na Pohorju. Vljudno opozorilo V kolodvorski restavraciji je sedelo več potnikov in čakalo na vlak. Med dvema potnikoma se je razvil tale razgovor: Prvi potnik: »Oprostite, gospod, ali niste vi gospod X ?* Drugi potnik: »Ne, ne. Jaz nisein to.« Prvi potnik: »Zato sem pa jaz in ta oovršnik. ki Ca vi sedaj oblačite, ie niecov.* ljubljanski ; kinematografi PuJltav« ob 16.. 18. lp 20. Mri Ovil RnlriiCH ziihuk vh.iuske sole morata iih zt>po-v«d cesarice za ubran porof tl dve uojenki iz pe' zlnu-ttH . . I.nhito »i mislite, kaka odlična MM Gojenke iz St. Cyra V>.nn Vani, Klio Stelner. Silvuna lachino KINO matica - tel 22-41 Dve polni url napetih in juna kili podvigov v borbi za petrolel ln zlato! Ganosleril iz Teksasa m Razbojniki zapada kino sloga - tel. 27-30 i^lmska k miMiiii,, 8 nupnlamlm Komiki,iu OLIVER HAKDY-.ein ZENOBIA Mn«eo zdruveira »meha! Odlična zabava za vse tiite, ki so potrebni TeBelJa in razve Irila! kino union - t e l. 22-21 Zakaj je platina tako draga? Pred dobrimi dvesto leti v Evropi platine še nihče ni poznal. Zanjo so zvedeli šele potem, ko so jo prinesli v Evropo Španci iz Amerike. Prva platina sploh ni imela nobene posebne vrednosti ier je stala približno toliko kakor srebro. V tedanjih časih so jo zelo uporabljali za ponarejen,je denarja. Njena vrednost je pričela rasti šele potem, ko so ljudje spoznali njene dragocene lastnosti, kot n. pr. težka lopljivost in odpornost skoraj proti vsem kemikalijam. Toda tako draga, kakor je sedaj, še dolgo ni postala. Takoj je pa skočila njena vrednost, kakor hitro so pričeli iz nje delati nakit. Do pred dvajsetimi leti so vse svetovne države dobivale platino skoraj edino iz Rusije, kjer so na Uralu bogata ležišča te dragocene kovine. V novejšem času jo še pridobivajo v Južni Ameriki, Kanadi, Kolumbiji in Južni Afriki. Sladkor proti komar-jevemu piku Z dolgotrajnim preizkušanjem najrazličnejših sredstev, ki pomagajo proti piku komarjev, osi in ostalega mrčesa, je francoski učenjak Serve pred kratkim ugotovij, da proti komar.jevemu piku zelo dobro pomaga tudi navaden sladiŠ!o-venčev koledar^, ki »i ga je freba že sedaj naročiti in plačati. Tiskanih bo namreč le toliko koledarjev, kolikor jih bo v naprej naročenih in plačanih. Pri vsakem duševnem delu porabi človek več kisika kakor pa pri telesnem Na Zavodu za delovne vede v Karasakiju na Japonskem so znanstveniki ugotovili, da človeško telo porabi pri duševnem delu več kisika, kakor pa pri telesnem. Po rezultatih številnih nreisko-vanj porabi moikf pri duševnem delu žena pa celo 12% več kisika, kakor pa pri telesnem. I Iz Hrvatske ' Pogreb prve hrvatske žrtve na vzhodnem bojišču. Hrvatsko časopisje poroča, da je bil v petek, 22. avgusta pokopan ua pokopališču v Ftlrthu v Nemčiji hrvatski letalec Ivan Rupčič, ki je padel na vzhodnem bojišču. Pogrebu so poleg zastopstva hrvatskega berlinskega poslanika prisostvovali tudi zastopniki nemškega letalstva, ki so na krsto padlega letalca položili tudi venec. Zahvala Makedoncev poglavniku. Hrvatski poslanik v Sofiji, dr. Židovec, je poslal poglavniku v Zagreb posebno spomenico, katero so mu izročili vsi Makedonci, katere je poglavnik branil v bivši Jugoslaviji v znanem skopljanskem procesu. Občni zbor »Napredka« v Sarajevu. V Sarajevu je imela oni dan 37. redni občni zbor največja kulturna in socialna hrvatska organizacija »Napredak«, ki jo vodi kanonik dr. A. Alaupovič. Tekom dosedanjih let je »Napredak« neizmerno mnogo storil predvsem za izobrazbo hrvatskega obrtnega naraščaja ler je v vseh krajih, kjer so delovale njegova številne podružnice, tudi z vso vnemo pobijal nepismenost. Popis prebivalstva v neodv. državi Hrvatski. Ekonomski zavod Neodvisne države Hrvatske pripravlja vse potrebno za novi popis prebivalstva, živine in gospodinjstev. Načrt za jx>pis je že gotov. Samo ljudsko štetje bo pa predvidoma še letos. Vloge nemške narodnostne skupine so opro. ščeno plačanja taks. Zakonska odredba o začasnem položaju nemške narodnostne skupine v Neodvisni državi Hrvatski določa, da so vse vloge nemške narodnostne skupine in njenih organizacij na državne in samoupravne oblasti oproščene plačila državne in samoupravne takse. Pred izredno narodno sodišče v Zagrebu je prišel bivši poštni svetnik na poštnem ravnateljstvu v Zagrebu Milan Janjatovič. Obtožnica ga obremenjuje, da je za časa svojega prejšnjega službovanja v Zagrebu preganjal hrvatsko poštno uslužbenstvo, če ni glasovalo za vladne kandidatne liste. Prosvetni minister dr. Budak je podpisal odlok, s katerim je vpostavil popolno gimnazijo v Križevcih. Proračun sarajevske občine. Finančni mini. ster je odobril proračun sarajevske mestne občine, ki znaša za devet mesecev 43,800.000 kun. Hrvatski delavci v Nemčiji si bodo ustanovili lastno organizacijo »Ustaški delavec«. Zanje bo v Berlinu izhajal tudi posebni tednik. Po novem zakonu o hrvatskem jeziku je med drugim tudi prepovedano dajati nehrvatska imena trgom, podjetjem, zavodom, društvom ali kakrš. nim koli drugim ustanovam. Izjava hrvatskega poslanika v Sofiji. Hrvatski poslanik dr. Židovec je sprejel italijanske in nemške časnikarje ter jim dal izjavo, v kateri je poudarjal odločno in neomajno sodelovanje hrvatskega naroda z Italijo in Nemčijo. V Zagrebu so ustanovili društvo »Hrvatskih končanih trgovskih akademikov«. Kot žrtev žetnikov je padla v bližini Karlovca Darinka Beljana, ki se je slučajno mudila pri svojem očetu v železniški stražnici, ko so jo napadli četniki. V Zagrebu se je sedem ljudi zastrupilo s slabo hrano. Vse nepremičnine Osrednjega urada za zavarovanje delavcev so cenili na 126,336.000 kun. Iz Belgrada V Obrenovac je prispel nov transport Srbov beguncev. 250 članov družin so krajevne oblasti začasno nastanile v obrenovačkih šolah, pozneje jih bodo pa preselile v razna zasebna stanovanja. 240 beguncev je prispelo tudi v Čičevac. Po prihodu so dobili hrano na šolskem dvorišču, nato 60 jih pa razposlali v Ražanj in okoliške vasi. Sprememba zakona o Agrarni banki. Svet komisarjev je prepisal zakonsko uredbo, s katero je spremenil nekatera določila dosedanjega zakona o Agrarni banki. Z objavo te uredbe je renehala funkcija predsedniku, podpredsedni-u in vsem članom upravnega in nadzornega odbora, ki so bili postavljeni z ukazom. Mandati izvoljenih članov pa trajajo do prvega občnega zbora. Javna usmrtitev na Terazijah. Kakor smo že poročali, je bilo v nedeljo, dne 17. t. m. v Belgradu, na največjem trgu, Terazijah, javno obešenih pet komunistov. O tej usmrtitvi objavlja »Po-nedeljakc, z dne 18. t. m. jx>d gornjim naslovom članek, v katerem med drugim pravi: »Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je bilo v Belgradu javno obešenih pet komunističnih teroristov, ki so kljub ponovnim pozivom in opominom napadali nemške vojaške osebnosti in izvrševali sabotažna dejanja, ki so imeli za cilj, motiti odnose med srbskim življem in nemškimi vojaškimi oblastmi ter rušiti red in mir po katerem hrepeni vsak naš človek, da bi se mogel posvetiti svojemu delu, v dobrobit svoje družine in naroda. — Javna usmrtitev je napravila globok in težak vtis na vse Belgraj-čane, bodisi, da so videli obešene zločince ali pa ne. Takšni ukrepi, ki so jih doživeli naši ljudje sredi Belgrada, res dokazujejo, da nam naši komunisti v službi razdiralnega boljševizma in tujih interesov pripravljajo največje zlo, ki si ga sploh lahko predstavljamo Na Terazijah, kjer je bila izvršena ta usmrtitev, so se tekom včerajšnjega dne čuli mnogi komentarji in težka razmišljanja. Eni so ogorčeno in javno obsojali vse tiste, ki ne žele in nočejo, da bi se naš narod izkopal iz težkega položa ja, medtem ko so drugi z otožnim r>ogledom kazali vso svojo bol, ker se še vedno plačani elementi tako lahko igrajo « usodo izmučenega naroda.« Vsenčiliška otroška klinika v Belgradu. Na predlog komisarja za socialno politiko in ljudsko zdravje je svet komisarjev odobril kredit 6,800.000 dinarjev za dovršitev vseučiliške otroške klinike v Belgradu, ki je najmodernejša otroška klinika na Balkanu. Uredba o izrednih pooblastilih za postavljanje upravnega uradništva. Na predlog komisarja za notranje zadeve je svet komisarjev sprejel in podpisal uredbo o izrednih pooblastilih za postavljanje upravnih uradnikov. Po tej uredbi se kljub prepovedi sveta komisarjev lahko postavlja novo upravno uradnišlvo in v svoji stroki tudi lahko napreduje. Ostalo uradništvo se ne sme postavljati in so tudi vsa napredovanja ustavljena. Razen tega ima komisar za notranje zadeve v uredbi pooblastilo, da lahko inšpektorje ministrstva, han-ske inšpektorje, okrajne načelnike in starešine okrajev in višje policijske komisarje postavlja tudi na druge položaje v resoru min. za notranje zadeve. Natečaj za okrajne in mestne šolske nadzornike. Prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za okrajne in mestne šolske nadzornike. Javiti ae morajo vsi sedanji šolski nadzorniki na srbskem področju kakor tudi begunci, vsi profesorji in učitelji na učiteljiščih, ki imajo 15 službeni! let Bognslar K u c z y ri s k i: 4 RIM Dvorišče cerkve ter vse za cerkvijo ze zaraslo z zelenjem in grmičevjem. Sonce sveti in ptiči pojejo na visokih cipresah, ki rasto vse okrog. Otroške glasove je slišati že od daleč, nekje je slišati govorjenje. Trije moški leže na travi in kvartajo. Govore počasi in tiho ter se ne razburjajo. Preko steze leze črni in bleščeči se hrožč, mravlja nosi ostanke rastlin, čebela sedi na rumenem cvetu, tam raste nekaj strhnelih vrb, katerim listje žro nagomilane gosenice. Tu sede tudi Marija Semprimi, Antonio Esi>osito in Giulietta, hčerka. Toda tu v travi ne igra oni šepasti človek, ki smo ga videli prej. Ta sedi v krčmi pri počrneli mizi z onim sosedom, ki ima kapo poveznjeno na tilnik, in je mlajši od njega. Ta mlajši je poslinil prste ter sedaj razdaja karte. Obema visita iz ust cigareti, prava čika, zapirata oči, ko spuščata dim, igrajo na ostanku prta, položenega na mizi, (n sicer lahko igro, ki se tu imenuje »coppa« in pri kateri je važno samo, kdo vzame zadnjo karto. Barve in karte so tu drugačne kakor pri nas. Naslikani so pa meči, kiji, denar in čaše, ki so videti kakor kozarci za vino, ki se tudi imenuje Jcoppa«. »Kdor nima sreče pri kartah, ima srečo pri ljubezni,« je rekel šepasti mož, lepe in mlade Helene, ko je izgubil igro. Mladi človek je pogledal nanj skozi trepalnice, ki jih je zaprl pred dimom. »A tako!« je konstatiral čez hip in znova dobil igro. Bela psica ovčarske pasme gre po poti. Ime ji je »Bianca«. Za njo gre trop belih ovac z jag-njeti. Pastir je velik in bradat. Pred tropom pa stopa koštrun, neprestano pozvanjajoč z zvoncem, Mali oglasi j Službe B JitGic: Strojnik vešč dieselmotorjev In cestnega valjarja — Išče zaposlitve tudi za pred-delavca za gradbe cest. Naslov v upravi »Slov.« št. 10660. B siiižiic B Dobe: Bančno korespondentko ali korespondenta s per-fektnira znanjem italijanščine, sprejme denarni zavod. Ponudbe z navedbo referenc na upravo »Slovenca« pod »Prva moč« št. 10658. Gradbeno podjetje Mavrič sprejme več dobrih delavcev. B Stanovanja | JSielo: Enosobrto stanovanje s kuhinjo, po možnosti s kopalnico, iščeta za november novoporočenca. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Periferija« 10523. Dvosobno stanovanje meblirano, s kuhinjo ali vsaj s souporabo kuhinje, se išče za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Siovevca« pod »Center ni predpogoj«, št. 10661. B Unlcml B Vajenca za avtoličarsko obrt — sprejmem. Leo šušteršič, Ljubljana, Frankopanska št. 21. ki mu visi na vratu. Podi ga pa naprej ta psica, ki ves čas skače vanj in mu kaže pot. Videti je, da ima doma mladiče, ki ;ih še doji, ter je zato neprestano lačna. V vsako hišo in v vsak kot pogleda. Zdaj je zavila na domače dvorišče. Za njo vodnik-koštrun in vse ovce. še med vrati se eno jagnje nepočakano prižene k materi. še drugi podzemski grobovi so na Via Appia Antica. Debel, len in star pes se vrti tu ob poti ob nekem takem novem viiodu v podzemlje. Tu srečamo zopet skupino pobožnih žena, ki jih vodi mlad menih, tu »o tudi tukajšnji ljudje, ki prehajajo tod iz ene vasi v drugo. Ob vhodu stoji majhna cerkvica, resnično stara, kar priča tudi staro gradivo. Oltar je pomaknjen na sredo, preprosti svečniki so na njem, stene pa so vse pokrite z izkopanimi reliefi. Je tu podoba iz groba vstalega Lazarja ter darovanje lzakovo, so trije mladeniči v ognjeni peči, ter celo Odisej, ki so ga prijatelji privezali na ladjo. Vabijo ga Sirene. Ta motiv se ponavlja tudi še na drugem reliefu. Na vsaki plošči so po tri. Krila jim štrle z ramen, noge so pokrite z luskinami in so narisane precej na »iks«. Niso imeli ti starodavni kristjani dovolj denar ja, da bi nakupovali vedno nove terene za grobove pokojnih. Ker pa je bila zemlja zelo rahla, so torej rili vedno globlje ler so hodnike kopali pod hodniki. Ti rovi se raztezajo na vse. strani, zopet segajo nekaj kilometrov daleč in nekaj desetk metrov pod zemljo. Tako imajo te katakombe prava nadstropja, hodniki pa so ponekod prave dvorane. Na takem hodniku stoji lepo oprsje deklice z napol odprtimi usti in kitami, razpuščenimi na obe strani. Tu so tablice, na katerih se kol simbol ponavlja golobica, noseča vejico miru v kljunčku, ladjica, spuščena na morje, deklica z razprostrtimi rokami, sidro, svastika (kljukasti križ), riba, palmova vejica, pastir z izgubljeno ovco itd. Nato gredo hodniki navzdol. Vse to me spominja na rudnik podzemskega voska. Tako je tukaj suho in čisto. Grobovi se raztezajo na obeh straneh hodnikov, samo grobovi, izmed katerih nekateri sploh še nikdar niso bili odprti, s stanovskimi znamenji umrlih. Pri vsakem grobu ie prostor za lučko, so slikane podobe in napisi. Kden izmed teh napisov je zelo dobro ohranjen in viden, izklesan še napol v grščini, pa tudi že napol v latinščini z nekaterimi napakami. Vsebina ic še po stoletju zelo ginljiva: Sinovi svojemu najdražjemu, da bi jjofival v miru. Bogati ljudje so imeli seveda večjo kripto; pet takih posebnih kapelic se razprostira malo dalje po vrsti. Na enem zidu so naslikane podobe iz stare in nove zaveze. Vidim krst, pa tudi pogrebni obred, je lu Abraham, ki je našel koštruna in je vesel, da mu ne bo treba ubijati sina ter se zato zahvaljuje Bogu z dvignjenimi rokami. Na marmornati plošči sta izklesani dve imeni: »Prisca Muses* — bere menih. K tema dvema imenoma je dodana še podoba ovce ter deklica s tančico, ki dviga roki, spodaj pa je napisano v grščini: »EIRENE« — MIR. Poleg tega napisa je nekaj, kar je lahko srce, lahko pa tudi drevesni list. Na slikoviti freski sedi napol gola deklica na zemlji in se upira na roki. Dalje v grobu so ostanki človeka, samo senca človeka, nekaj lobanie, prsnega koša in kolen. Njegov človeški material se je pokazal za manj vzdržljivega, kakor pa barva ali kamen, kajti sodobna deklica na steni je ohranila vso prvotno rožnato svežost ter je prav tako mlada in lepa. Nad katakombami sveti zopet sonce. Vile se raztezajo pri poti in daleč v globino segajo zelena polja. Marija Semprimi se je zazrla v ta zelena polja ter je boječe pripomnila Anto-niiu Espositu: »Jaz vendar nisem lepa, Antonio.« Nato ji je Antonio odgovoril z zafrkljivo rimsko rečenico, da so ženske ponoči vse enake, ko pa je videl, da je s tem užalil Marijo, je dodal: »Sicer pa ti nisi grda in meni si všeč, Marija!« Marija je takoj pozabila njegovo prejšnio pripombo ter se mu je veselo in lepo nasmejala kot poprej. Tako govorita med sabo Marija in Antonio in stopala po poti. Via Appia Antica pa se med tem vedno bolj in bolj niža in nagiba. Sonce ie na njeni desni strani, na levi strani pa sedi na vzpetini nekaj tukajšnjih domačih fantov, l.ase imajo nakrožene kakor večina tukajšnjih ljudi. Eden vrla s prstom nos in gleda daleč na polje, drugi zija za dekletom, ki je šla mimo, tretji pa opazuje ljudi, ki so se s kočijo peljali mimo. Vsi imajo biatne čevlje in so oblečeni na predmestni način. Vsi trije so tudi siti življenja v nedeljo. Prekinili so svoje mučno »far niente«, da pogledajo k šoferju, ki s pločevinosto posodo nosi vodo iz javnega vodnjaka v hladilnik svojega avta. Na obeh straneh so zidane hiše na parterjih, na vzpetinah škarp. Via Appia Antica se obrne na desno. Vrata v starem zidu so odprta s pogledom na nov mestni del. Koštrunje rogovje ie pribito na drevo. »To prinaša srečo,« pripomni Marija Semprimi. »Konjski rep, koštrun ji rog in podkev prinašajo vedno srečo.« Pod cesto ob tem starem stolpu teče kanal. »Imenuje se Aimone,« me poduči Marija. Na dvoriščih tukajšnjih hiš stoje osli, mule in mezgi, konji; tu so hlevi. Na tleh leže ostanki sena in ob vodnjakih poje ljudje govedo. Mesto je čisto blizu. Tu, kjer se vzpenja železniški most nad Vio Appio Anlico, kreneta vstran Teodor in Peppa s svojim vozičkom. Zahvaljujeta se nam za pomoč. Voščijo nam vse dobro po navadi tega kraja: Vsakovrstni zlato kupuje po najvišjih cenan CERNE, jnvelir, Ljubljana Wolfova ulic* St t Vsakovrstno zlato briljante In srebro kupuje po najvišjih cenah k. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. Pozor! Najnovejše lakiranje dvo-koles in drugih predmetov potom električne peči vam solidno izdela Leo šušteršič, Frankopanska št. 21, Ljubljana. Zahvala Vsem, ki so v tako velikem številu počastili spomin blagopokojnega gospoda Andreja Mejača s tem, da so se udeležili pogreba, podarili vence, prisostvovali sv. maši zadušnici in pismeno ali osebno izrazili svoje sožalje, se iskreno zahvaljujemo. - Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Kremžarju iz Domžal, ki je vložil mnogo truda, da mu je v zadnjem času lajšal trpljenje. Žalujoči ostali 28. avgusta 1941. Laneno seme v večjo količino — proda Nabavna in prodajna zadruga v Novem mestu. Izložbeno omaro 6X2.5X50 cm pripravno za vzidavo ali vežo proda. S. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8. Pristna oranžada v originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi Kolodvorska ul. ' 8. M. Gerovac. Otročje kolo za od 8—15 let starega, ugodno naprodaj. — Ambrož, Tyrševa cesta 71. Proda visoke omare, sobne !n kuhinjske kredence, mize, postelje, modroc, plinski rešo in drugo. — Nova trgovina »Ogled« Mestni trg 3. Vhod skozi vežo. ■ So** 8 Jtttfo: Sobo za eno osebo s kuhinjo aH brez, iščem v mestu ali blizu mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10652. BKiifilmcB Kupujem vse vrste cunj, šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, Vošnjakova Ulica 4, telefon 34-26. Globoko užaloščeni sporočamo tužno vest, da nas je danes po dolgem trpljenju za vedno zapustila naša najdražja, preljuba in nenadomestljiva dobrotnica in materinska namestnica, gospa SCHULZ ANTONIJA Pogreb najplemenitejše žene bo v četrtek, dne 28. avgusta 1941, ob 5. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša za pokojno bo dne 30. avgusta ob 7. uri v Križankah. V Ljubljani, dne 26. avgusta 1941. Globoko žalujoče: Babšek Mara, Vera in Sabina por. Absec. Umrla je naša bivša poslovodkinja, gospa Antonija Schulz S svojim neumornim delom si je zagotovila naš trajni spomin. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1941. ŠUMI tovarna bonbonov in peciva, Ljubljana. Dolarske hijene Grill gre, kakor rla ne bi zapazil, kakšno pozornost je vzbudil Njegov pogled je nekam zamišljen, strmi predse, kakor da se ne bi zavedal, kje je in kam gre. Obe roki je .potisnil v žepe svojega suknjiča, klobuk ima globoko čez čelo in če ne bi imel majhnih temnih brk, ki so tako značilne zanj, bi človek v njem komaj prepoznal Grilla. Ellen Counter spremlja z očmi Grilla ves čas. Sedaj dvigne Grill glavo, on se ozre. Pogleda jo v oči. Nehote se Ellen nasmehne, a tudi začudi. Kakor da je ne bi spoznal, tako tuj in brezbrižen je njegov pogled, ki je obvisel na njej. Tudi njegov obraz se ji zdi spremenjen. Prav nič ni obupan, le potrt. Vsa n jegova pojava se zdi sedaj Elleni tuja, čeprav dobro pozna Grilla. Šele, potem ko je že več časopisnih poročevalcev obkolilo Grilla in ga začelo spraševati, se Ellen zave, da ima Grill tudi drugo obleko na sebi, kot prej, ko je bila pri njem. Čudno, si misli, kje neki si je vzel čas zato, da se je preoblekel. Grill potrpežljivo posluša vprašanja časopisnih poročevalcev, vratar mu že odpira vrata v dvorano, saj pozna Grilla. Zato mu ni treba zahtevati, naj še pokaže legitimacijo, časopisni poročevalci gredo za njim, ne izpuste ga. »Ali nam ne bi hoteli povedati, kaj nameravate? Ali jc res, da vas je llarlev Morton zapustil? Pri kakšnem tečaju boste lahko ustavili padan je delnic? Ali smatrate, da je povzročila ta padec južna unija?« Neprestano dežujejo vprašanja in šele sedaj se Grill nekako zave. »A, tako,« Grill se smeje in oddahne, Z zanimanjem se ogleduje po dvorani, z lica se mu bere začudenje, kakor da ne bi bil še nikdar v dvorani. »Pustite me, gospodje, saj vam ne morem dati prav nobenega pojasnila!« Smeh na njegovem licu dopoveduje vsem, da to ni res, zato časopisni porocevalci ne odnehajo. Čeprav vedo, da jim ne bo povedal resnice, hočejo slišati vsaj nekaj, iz česar bi morda lahko sklepali naprej. »Vse govori, da je Harley Morton še v mestu, da se mu niti sanja ne, da bi odpotoval!« Grill pokima: »Seveda!« Poročevalci hitro pišejo v beležnice: »Grill trdi, da ga Harley Morton ne bo zapustil. Morton je še v mestu! Grill je popolnoma samozavesten! Smehlja se tako zagonetno, da lahko vsakdo ugane, da nekaj pripravlja!« Še sprašujejo naprej in silijo vanj: »Ali boste lahko obdržali tečaj delnic vaše družbe in rudnikov v Coloradu?« Grill se smehlja: »Ni dvoma, to je popolnoma jasno!« V veliki borzni dvorani so že skoraj vsi opazili Grilla, čeprav je obstal blizu vhoda. V velikanski dvorani leži sivkasta megla, ki je t. V;...... nastala iz samega tobakovega dima. Vzkliki in glasni pogovori done sem in tja. Vsakdo poskuša prekrifati svojega soseda, nihče nikogar ne razume. Mešetarji se pode sem in tja, večinoma so brez suknjičev, z odpetimi ovratniki. Vroče je, posebno odkar grejejo človeka tudi begajoče številke na tečajnici. Tako se razvija kupčija med mešetarji, medtem ko žareča tečajnica sproti označuje spremembe tečajev. Časnikarji pišejo: »Grill trdi, da bo obdržal tečaj delnic! Pod vsakim pogojem!« To slišijo tudi drugi, večinoma borzni mešetarji. posredovalci in zastopniki najrazličnejših tvrdk. Od ust do ust gre novica: »Grill 1» dr/al tečaj. Vse skupaj jc le drzna borzna špekulacija.« Med množico je tudi mnogo pogumnih in drznih ljudi, ki radi tvegajo vse. Nekaj od teh začenja, medtem ko drugi še oklevajo, viaku-povati delnice Grillove družbe in delnice rudnikov bakra. To povzroči zopet nove govorice: »Grillovi zaupniki so že začeli nakupovati! jasno, Grill hoče priti poceni do večine delnic. Vse drugo je navadna sleparija!« govore nekateri. Pravkar so imele delnice Grillove družbe tečaj 33, delnice rudnikov bakra pa so ponujali že po 41. Toda nenadoma zahteva vse polno glasov delnice. Mnogi hočejo kupiti po nizki ceni. pa ne dobe več. Ponujajo višji tečaj, kakor ga kaže transparentna tečajnica. Z nekega kota doni glas: »Kupim bakrove iz Colorada, dam 43. Že vrši številka 43 po dvorani. Nekdo ponuja delnice iz Colorada. Več kupcev ga obkoli. Povpraševanje je mnogo bolj živahno, kakor ponudba. Čimbolj glasni postajajo kupci, tem višje so tudi številke, ki jih obetajo! »Kupim Grillove dclnice po 61! Colorado po 4.8!« Nekaj minut za tem zopet ugašajo številke na žareči tečajnici, že zažarijo višje številke. To se ponavlja ves čas, počasi, toda vztrajno plezajo številke v višino. Vsa dvorana je kakor znorela. Kričanje postaja vedno bolj divje, vedno več jih hoče kupiti in hitro zaslužiti. Knr izmenoma ugašata številki pred Grillovo družbo in pred rudniki iz Colorada. Grillova družba preskoči iz 61 na 63. nato se požene tečaj na 68 in naprej na 72. Rudniki iz Colorada slede pravtako od 48 na 54, od 57 na 63, na 651 Grilla še ves čas obdajajo poročevalci. Ne izpuste ga. Smehlja se jim. toda ne da odgovora na nobeno vprašanje. Končno skoči več poročevalcev k najbližjemu telefonu in sporoče senzacijo svojim časopisom. Pol ure mine, že prinašajo prvi opoldnev-niki ikratka poročila o preobratu na borzi: »Grill bo zdržal! llarley Morton ga podpira!« Ta poročila še bolj podžgejo razpoloženje na borzi. Nihče več ne loči resnice od laži. Vsi ti pa se pode z nenasitno lakomnostjo za dobičkom in hitro zasluženim denarjem. Vztrajen poročevalec sili še naprej v Grilla: »Kako pa so mogla nastati poročila o nočnem škandalu? Kako je bilo mogoče, da je izšla vaša slika s člankom v »Manhattanskih novicah«?« — Grill se skrivnostno smehlja: »Vse zlagano!« Obrne se in z odločnimi koraki zavije proti izhodu. S komolci si naredi pot mimo poročevalcev in mešetarjev. Po dvorani pa se raznese govorica: »Ves škandal je bil izmišljen!« Ta govorica je voda na mlin špekulantov. Na tcčajnici je dosegla Grillova družba že 87, rudniki pa 73. Grill se za vse to ne meni. Komaj čaka, da bi čimprej prišel odtod. Ellen Counter, ki je ves čas čakala v veži in zasledovala nepričakovani preobrat na borzi, gleda za Grjllom. Zdelo se ji je, da je zbral komaj toliko moči, da se je prerinil skozi množico. Gre za njim na cesto. Tam se množica razmika pred Grillom in strmi vanj. Zasopel hiti Cirili med ljudmi, ne da bi se ozrl desno ali levo. Elleni se posreči, da mu ostane za petami. Gleda, kje stoji njegov avtomobil, ki mora biti vendar nekje v bližini. Začudena zapazi, da avtomobila nikjer ni in da gre Grill kar peš po hodniku. Vedno hitreje stopa Grill. Kakih 20 korakov je pred njo, ko pribiti z druge strani ceste Grillu nasproti neka ženska, napravljena v čudno, toda elegantno obleko. Zdi se, da ni gotova, zato ga najprej nekaj trenotkov opazuje, nato pa ga prime za roko in ustavi: »Palmer,« krikne razburjena, >kaj ste znoreli?« Grill sc okrene. zapazi žensko in pravi: »A, tako, vi ste, Maud Uppertown!« »Zvedela sem, da ste šli celo na borzo. Kaj ste vendar mislili, ko ste šli tja, ne da bi spremenili svojo zunanjost! Rachlcy mi je naročil, naj vam povem...« Za Llutfsko tiskarno 9 UublianI: Jože Kramar« Izdajatelj: InLJože Sodit Urednik: yiktor CentR