O SESTAVLJANJU IN SETV I 
TPAVNII[ MF SANIC. 
Spisal 
dr. Teodor vitez Weinzierl , 
c. kr. dvorni svetnik , 
ravnatelj c . kr, prigledne postaje za semena (c . kr, kmetijsko-botaničneg a 
preskušališča) na Dunaju, ud niijeavst . deželnega kulturnega sveta, prav i 
ud cesarske Leopoldinsko - Karolinske nemške akademije prirodoslovcev , 
kraljevske švedske akademije kmetijstva itd . 
Po šesti popravljeni in pomnoženi izdaji . 
Poslovenil 
ing. chem. Jakob Turk , 
ravnatelj kmetijsko-kemijskega preskušališča za KI anjsko . 
LJUBLJANA, 1913. 
Založila e. kr, kmetijska družba kranjska . 
Natisnila tiskarna J . Biasnika naslednikov .
VSEBINA. 
Predgovor 
Uvod 
O setvi senenega drobirja (sempirja) 
• 
2 
2. O sestavljenih semenskih mešanicah, ki so• 
v kupčiji 
	 
3 
3. Pripombe o kakovosti najvažnejših detelj in trav, ki 
so v kupčiji	 6 
4. Svojstva najvažnejših kretskih trav in deteljnih vrs t 
z oziram na pridelovanje deteljnih travin 
3 7 
5. O raznovrstnosti semenskih mešanic 
40 
6. O rabni vrednosti ali rabnosti semen 
4 1 
7. O množini posetve 
42 
8. O kiioprocentih 
42 
9. O dokladi 
. . . 
43 
10. Kako se sestavijo in izračunijo semenske mešanice 43 
11. Kakšen bodi predsadež in kako je obdelati zemljo 
45 
12. O posetvi 45 
13. O zašč tnem sadežu ali vrhsetvi 
	 
49 
14. O gnojenju . 
49 
15. O oskrbovanju 
5 0 
16. O dosetvi 
. . . . 
5 1 
17. O plodozmenju (kolobarjenju) 
5 2 
18. O napravi umetnih planinskih travnikov in pašnikov 5 2 
19. O umetnih stalnih pašnikih . 
6 4 
20. O krmskih travnikih za divjačino 
	 
7 1 
21. Pripombe k zgledom mešanic 
. . . 
7 3 
22. Zgledi večinoma preskušenih semenskih mešanic za 
razne zemljine in namene užitka (na hektar) 
pri 75 
23. Zgledi za druge razmere in namene užitka 
7 5 
24. O mešanicah za vrtne trate . 
78 
25. O krmskem donosu travnih mešanic 
79 
26. O dobičkonosnosti umetnega pridelovanja krme 
	 
8 1 
27. O pridelovanju travnih semen 
83 
Posetvena razpredelnica I . Množina posetve na hektar pt i 
polni (čisti) setvi najvažnejših deteljnih in travni h 
semen	 za 86 
Posetvena rapredelnica II . Množina posetve na oral pri poln i 
(čisti) setvi najvažnejših deteljnih in travnih semen 
	 
za 86
Predgovor k sesti Izdaji. 
Iz živega zanimanja, ki z njim novodobno kmetijstv o 
povsod zasleduje vsa prizadevanja za povzdigo živinoreje 
in vsled česar se čedalje bolj širi prepričanje o 
temeljnem pomenu umetnega pridelovanja krm e 
in travnih semen, si je razlagati, zakaj se je ta mal i 
poljudni spis, odkar je leta 1897 prvič izšel, tako hitr o 
in močno razširil v skoraj vseh prosvetljenih državah . 
To se vidi zlasti iz mnogoterih prevodov, ki so 
deloma že izšli, deloma so v tisku ali pa se šele pripravljajo 
. Oskrbeli so te prevode moji stanovski tovariš i 
in nekdanji učenci, in sicer 2 poljska (Bol . Gursk i 
in Jul. Koppens), 3 laške (2 dr. pl. Drsi v S. Michele 
in I dr. A. Sgaravatti v Saonari), 1 češki (dr . Bukovansky 
v Brnu), l španski (prof. H. de Mendoza v 
Madridu), l bolgarski (dr. Dospevski v Sadovi), 
1 srbski (dr. Bosta Popovič v Belemgradu), 1 r u s k i 
(dr. Kosakovski v Moskvi), 1 slovenski (ravnatel j 
Turk v Ljubljani) in 1 francoski prevod (prof. dr. 
van der Vaeren v Bruslju) . 
Bistveno se je spopolrtila ta nova izdaja zlast i 
stem, da so se porabila v njej najnovejša opazovanj a 
z izkušnjami s pašnika „K . k. Kraglgut” pri Mitterndorfa 
— Aussee na Štajerskem, ki ga je napravil pisatelj 
. Spopolnila se je pa tu izdaja tudi z najnovejšim i 
opazovanji in izkušnjami številnih tamkaj vpeljani h 
poskusov za pridelovanje krme in za vzgojevanje se - 
mena krmskih rastlin, dalje z nekterimi medtem opazovanimi 
novimi dogodki v semenski kupčiji ter končn o 
z najnovejšim izidom setvenih poskusov z raznimi deteljami 
in z novimi vrstami vzgojenih krmskih trav . 
V zvezi stem se je pomnožilo število podob od 4 
na 9*) in je obseg spisu narasel od 63 na 72 strani . 
Na Dunaju o Veliki noči 1912 . 
IM. Weinzierl. 
*) Tem podobam je dodal prevajalec s pisateljevim dovoljenje m 
še 52 podob . Izvirne (izvir .) podobe so v prevodu označene kot 
take . (Pripomnja prevajalca) .
Uvod. 
Dandanes se splošno in po vsej pravici priznava , 
da je v povzdigi pridelovanja krme najvplivnejši 
izmed čin.iteljev za zboljšanje sedanjega položaja 
našega kmetijstva, ker je le-ta najvažnejša podlaga 
dobičkonosni živinoreji . Zavoljotega si prizadevajo vs e 
v to poklicane korporacije, zlasti pa vlada, da dob e 
stremljenja za tem ciljem kar največ podpor . Glavni 
vzrok, da takozvano umetno pridelovanje krme n e 
kaže pravega napredka, leži pač v tem, da so še 
vedno premalo znana temeljna pravila umnega pridelovanja 
krme, zlasti pa v pridelovanju trav . Pa tudi 
neuspehi, ki jih je povzročila raba slabega ali pa vsaj 
za posamezni namen napačno izbranega semena, s o 
marsikterega kmetovalca odvrnili od nadaljnjih poskusov 
in naprav. Vendar ni ostal pisateljev dolgoletn i 
trud, vpeljati in razširiti umno pridelovanje krme v 
Avstriji, brez uspeha . Prav tako ni ostala brez uspeh a 
tudi njegova skrb za znanstveno podlago te kulturn e 
panoge, ki io je skušal pospešiti s tečaji za pridelovanje 
krme in z napravo vzornih travnikov iz travni h 
semen kakor tudi s proučevanjem travnih mešanic i ) 
na raznih naravnih pokrajinah in v visokih legah . 
Najjasneje se to vidi iz tega, da se poslužujej o 
zlasti kmečki posestniki čedalje bolj prigledne postaj e 
za semena glede sestavljanja travnih mešanic . Vidi se 
i ) Glej o tem p I . Weinzierl : „Feldm~ssige Kulturversuche mili 
verschiedenen Klee- und Grasmischungen, ” Dunaj 1889, G e r o Id & C o . - - 
Od istega : „Er*bnisse der in den Jahren 1888 und 1889 eingeleiteten feldmit.
ssigen Futterbauversuche in Niederi~sterreich, ” Dunaj 1890, c . in kr . 
dvorna knjigarna Viljem Frick, kakor tudi razne pisateljeve objave o planinskih 
po ,kusih .
to pa tudi iz dejstva, da se vedno bolj širi že nepregledno 
omrežje umetnih travniških naprav, ki so jim 
za zgled bili prej omenjeni poljski poskusi za pridelovanje 
krme. Skupno število demonstracijskih polj, ka r 
se jih je napravilo na spodbudo c . kr. prigledne 
postaje za semena od leta 1887 . in ki se o njih vodij o 
zapiski, je znašalo koncem leta 1911 . 4254 . Ta polja, 
ki se o njih zbirajo pri' poskusnikih podatki, so večinoma 
na kmečkih posestvih. 
Polegtega : ima zdaj prigledna postaja za semen a 
v svoji upravi 8 poskusnih vrtov, in sicer v najraznoličnejših 
naravnih pokrajinah in legah, kjer se delaj o 
najraznovrstnejši poskusi za pridelovanje krme i n 
travnih semen .2) 
1. O setvi senenega drobirja (sempirja) . 
Vse obsodbe je vredno, če se prepušča pri na - 
pravi novega travnika, da se zaledini samodsebe ali pa , 
če se posejejo smeti, takozvani seneni drobi r 
(sempir) iz senic. Na njivi, ki je bila sama sebi prepuščena, 
se zarase nadležni plevel in se pojavijo navadno 
le malovredne trave. Lastna in S t e b le rj 
e v a preiskovanja so pa pokazala, da sestoja senen i 
drobir navadno in povečini iz plevela, predvsem i z 
semena suličastega trpotca (P l a n t a g o lanceolata 
L.) Tega listi dajejo samo v mladostnem i n 
svežem stanju primerno krmo, ki pa se v senu poizgub e 
(zdrobe in izpremene v prah), tako da ostanejo končn o 
le še trdi cvetni reclji s plodnimi mešički . Naslednji 
zgledi o sestavi senenega drobirja odstranjujejo vsa k 
dvom o vrednosti take setvine . 
V preskusu senenega drobirja z dobrega naravnega 
travnika na Gornjem Avstrijskem je bilo v 100 
utežnih delih (analiza c . kr. prigledne postaje za se - 
mena na Dunaju) : 
2) Sestavljena so ta poskusna polja v letnem poročilu prigledn e 
postaje za semena na Dunaju za leto 1911 ., ki je izšlo v komisijski založb i 
in kr . dvorne knjigarne V . Frick, Dunaj, 1912 .
1. dobrega semena (domače detelje, trav - 
niške bilnice, pasje trave, lisičjega 
repa, medene trave) 
	 
. 
	 
. 
	 
1'2 odstotk a 
2. jalovega (praznega) semena . . . 
0.2 
3. plevelnega semena, in sicer pretežno : 
navadnega divjega janeža (P i m p in 
e l la saxifra ga L.), travnišk e 
zlatice (Rauunculus a e e r L.), 
suličastega trpotca, senožetnega rebrinca 
(pastinaka) itd. 
	 
. . 
	 
5'0 
4. plev (delov listov in recljev} . . 
87.0 
5. prahu . . . 
. 
6 .6 
100'0 odstotkov 
Po številu je bilo v 1 kilogramu tega seneneg a 
drobirja plevelnega semena okroglo : 
10.980 zrn navadnega divjega janeža 
3.000 ,, travniške zlatic e 
1 .600 
suličastega trpotc a 
1.200 ,, rebrinca 
ter posamezna zrna njivskega osata, krebuljice, mehkodlake 
pai ovke itd . 
Seme dobrih rastlin je bilo večinoma jalov o 
(prazno), ker je ob času košnje ravno v cvetju in 
torej še nedozorelo ; pač pa je zrel zgodaj zoreči 
plevel. Že iz tega razloga je naravno, da mora sestojati 
seneni drobir poglavitno le iz dozorelega semen a 
plevelnih rastlin . 
Po S t e b l e r j e v i h 3) preiskovanjih, ki jih j e 
napravil s švicarskim senenim drobirjem, so pa vsebovali 
posamezni preskusi 196 .110 zrn plevelnega semena, 
in od teh je bilo 183.869 zrn semena suličastega 
trpotca. 
2. O sestavljenih semenskih mesanieah, ki so v 
kupčiji. 
Tudi sestavljenih travnih mešanic, kakršne s e 
dobivajo v kupčiji, in naj se še tako hvalijo, 
	 
pripo- 
3) Glej dr . Stebler: „Der rationelle Futterbau,” Bern, K . J . 
Wyss, 1909. 
I*
ročati, ker izkušnje uče, da niso navadno nič v r e d n e . 
Te mešanice so namreč le zmesi iz malovrednih trav, 
ki se dobivajo kot odpadki, in iz plevela, ali pa sestojajo 
vsaj iz takih trav, ki so popolnoma neprikladn e 
namena uporabe. Med njimi prevladuje mehka in žitn a 
stoklasa in često tudi drsata masnica ter raznovrsten 
drug plevel.
Podoba I. Domača detelja v cvetju. 
Umno se postopa edino tedaj, če se poseje semenska 
-mešanica, kjer so, z ozirom na lego, podnebje, 
talne razmere itd ., one detelje in trave, ki obetajo v 
danih razmerah in v primernem času užitka najboljš i 
in obenem največji pridelek . Zato naj naroča vsak
kmetovalec potrebno seme oddeljno (posebej), in sice r 
le od tvrdke, ki daje jamstvo in dovoljuje brezplače n 
dodatni prigled. Šele potem, ko ima v rokah mnenj e 
o uspehu dodatnega prigleda, na pr . c. kr. prigledne 
postaje za semena na Dunaju, naj sestavi mešanice 
posameznih vrst tako, kakor bo povedano pozneje . 
Povrnitev manjvrednosti. Če dodatno preiskovanj e 
zajamčenega semenskega blaga poda v primeri z jamstvom 
manjšo vrednost, oziroma če zaostaja dobljena »rabnost« z a 
zajamčeno z a več kakor 5 odstotkov (latitudo), tedaj je p o 
določilih c. kr. prigledne postaje za semena na Dunaju zavezana 
vsaka takozvana pogodbena tvrdka povrniti v gotovini primanjkljaj , 
odnosno doposlati primerno množino semena iste vrste, ali p a 
mora, če je to kupcu ljubše, blago vzeti nazaj brez stroškov. Pri 
mejni vrednosti, se pa ne zaračuni latituda 5 odstotkov . 
Zgled, kako se odškodnina izračuni : Odbitek pri 
ceni, izvzemši semensko peso, 4 ) se izračuni pri pošiljatvah , 
ki ne odgovarjajo jamstvu, s pomočjo naslednjega obrazca : 
od =	 X o X m. V tem obrazcu pomenja : 100 r 
l . ceno za 100 kg . 
c (v kronah) ; 
2. zajamčeno rabnost 
3. odškodninski odstotek 
r ( 0 /0) ; 
o ( 0 / 0 povrnjene rabnosti) ; 
4. prodano množino . 
= m (kg) ; 
6. odškodninski odbitek 
. = od (v kronah) . 
Vzemimo, da je pri švedski detelji zajamčenih 98 'to čistot e 
in 95 °jo kalivosti, torej 98 X 95 : 100 =-- 93. 1 °o rabnosti, dodatno 
preiskovanje pa dožene le 94 .7 0 / o čistote in 86 . 5 010 kalivosti, to 
je 81 . 9 
	 
rabnosti ali z všteto 5 'Jo latitudo 
	 
81 .9 + 55= 86. 9°10 . 
Potemtakem je torej povrniti 93 .1 — 86.9 = 6 .2 
Ce je bil a 
cena za 100 kg blaga na pr. K 220 in je bilo prodanih, 26 kg, 
tedaj se mora povrniti po gornjem obrazcu 
220 
loo x 93 I X 6.2 X 26 = 
3.80 K. 5) 
4) O tem, kako se izračuni ta odbitek, glej : p I . W e i n z i e r 1 , 
,Regeln und Namen" etc. 15 izdaja . Dunaj, 1912, v komisiji pri V . Frick , 
dvorna knjigarna (str. 27) . 
5) V mnenjih c . kr. prigledne postaje za semena se naznani odškodnina 
pri dodatnih preiskovanjih takole : 
010 k 010 
Pri dodatnem preiskovanju se je dognalo 
62 76 
Zajamčenih je bilo	 80 80 
Pošiljatev torej ne odgovarja jamstvu . 
Zajamčena rabnost	 64 0 10 
Rabnost pošiljatve 
. . 47 010 
K tej je prišteti latitudo 52 010 
. 
5 ,, 
Povrniti je torej . 
12 olo rabnosti .
3. Pripombe o kakovosti najvažnejših semen - 
skih detelj in trav, ki so v kupčiji . 
I. Domača, kranjska, štajerska ali črna detelja 
(Trifolium pratense L .), podoba 1 . Seme (pod. 2.) mora 
biti predenite prosto in ne sme biti preveč ~čiščeno 
po suličastem trpotcu ter drugem plevelnem semenu. 
Tudi ne sme biti popačeno s takozvano meden o 
deteljo, ali bolje rečeno z rumeno deteljic o 
(Medicago lupulina) ali pa z drugovrstno deteljo . Po 
skušnjah z naših poskušališč je najboljše štajersko, 
n i ž j e a v s t r i j s k o in češko semensko blago. Drugo 
seme je malovredno, in velja to še zlasti o domač i 
detelji južnoevropskega proizhodstva. Svariti 
se mora pred nakupom ameriške detelje, ker 
rada pozebe in navadno daje premajhne pridelke . 
Ponovne poskusne setve so potrdile ma lo v r e d n o s t 
ameriške domače detelje.6) V novejšem času 
priporočajo za mešanice stalnih travnikov š v i š k o 
senožetno deteljo, ker ta oblika domače detelj e 
dalje časa trpi . Po naših dosedanjih izkušnjah tudi t a 
detelja hitro rase, vendar pa jo v mrzlejših legah z 
ozirom na trpežnost in zimsko stanovitnost prekaš a 
večletna (trpežna.) detelja , 
ki se vzgaja iz semena divj e 
gorske detelje. Zavoljotega 
je prav priporočati semensko 
pridelovanje poslednje deteljne 
vrste . Tudi severnofrancoska 
detelja, ki 
prihaja v poslednjem času 
često na trg, zaostaja v pridelku 
in trpežnosti za domač o 
Seme domače 'detelje; a v na- deteljo štajerskega proizravni 
velikosti ; b in c povečano ; hodstva, 
d kaleče zrno . 
	 
Neukretno ponare - 
janje semenske detelj e 
6) Glej p 1 . Weinzierl : ahresbericht der k. k . Samen - Kontroli - 
Station in Wien pro 1897" . Založil Viljem Frick, Dunaj, 1898 . Dalje od istega : 
„Zur Frage des amerikanischen Rotklees” . Dunaj, ,,Zeitschrift der k . k . i andwirtschafts-
Geselschaft « , št. 5 ., 1898 in ,,Wiener Landwirtschaftliche Zeitung« 
št. 18., 1898 . 
Podoba 2.
7 
z barvanimi kamenčki se pri nas z ozirom n a 
delovanje prigledne postaje za semena dogaja pač red - 
kokdaj. Češče pa se pači domača detelja s takozvan o 
eden o detelj o" (Medicago lupulina L.) Pred leti 
pa se je opažala tudi popačba z zeleno barvanim i 
deteljnimi drobci. ' 
Podoba 3 . Bela detelja v cvetju . 
2. Bela detelja (Trifolium repens L.), podoba 3 . 
Pri tej kakor pri vseh ostalih deteljnih vrstah je gle- 
Dunaj7), ,G,(lsetje pr rl.. LWan edi wn .z Wi eo rc lh:e n,,bEliantet «n,e šute. 1V0e.r, f1a9l0sc3h. ung des Rotkleesamens a .
dat da je seme (pod. 4,) prosto preden,ic e in d a 
je kolikor mogoče čisto, predvsem pa kislic e 
(Rrtmex acetosella L .), ki je sila nadležen plevel. Po 
'pisateljevih opazovanjih prihaja v novejšem času nek o 
beli detelji zelo podobno deteljno seme na trg, ki se 
rabi za popačbo bele detelje. To seme se je spoznalo , 
Seme švedske detelje ; a v 
naravni velikosti ; b in c 
7 krat povečano . 
Podoba 4 . 
Seme bele detelje ; 
a v naravni veli - 
kosti ; b in c 7krat 
povečano . 
Podoba B. 
Podoba 5 . Svedska detelja s 
cvetnimi deli in s stročkom . 
da je od enoletne, takozvane drobnocvetne detelj e 
(Trifolium parviflorum Ehrh,') 
3. Švedska detelja (Trifolium hybridum L.), 
podoba 5. Seme (pod. 6 .) mora imeti enakomern o 
temnozeleno barvo in mora biti prosto predenice te r 
8 ) Glej 131 . Weinzierl : „Eine neue weiBkleeahnliehe Kleeart de s 
Handels”, „Wiener Landw . Ztg .”, št . 1 . iz 1 . 1911 .
9 
čislo kislice . Če blago kaže nedopadljivo barvo, je al i 
staro ali pa vsebuje mnogo kislice . Detelja te vrste 
ameriškega proizhodstva, ki je često v kupčiji, se je v 
primeri z doma pridelano prav dobro obnesla . 
V novejšem času prihajata v velikih množinah n a 
trg dve malovredni divji deteljni vrsti, in sicer zlat a 
deteljica (Trifolium agrarium L.) in vlaknat a 
deteljica (Trifolium filiforme L.), ki služita pred - 
vsem za popačbo, oziroma za primes k semenu bel e 
in švedske detelje, ker sta temu po obliki in 
barvi prav zelo podobni . 9 ) 
4. Navadna ali rožičkasta nokota (Lotus corniculatus 
L.). Seme (pod . 7.) prave navadne nokote j e 
okroglo in temnorjave barve ter je primeroma zel o 
drago. Najčešče je onečiščeno s skoraj enako velikim 
in zelo sličnim semenom navadne lakote (Galium 
mollugo L .) in pa s 
semenom suličastega 
trpotc a 
(Plantago lanceolata 
L.). Obe ti plevelni 
rastlini zatirata 
nokoto, in j e 
zaraditega sejati le 
seme, ki je prost o 
trpotca in lakote . 
V poslednjem času 
je bila prišla v kup - 
čijo v zameno prave nokote rjavo pobarvana meden a 
detelja (Medicago lupulina L .). Tej slepariji je prišel 
pisatelj na sled.10 ) 
5. Močvirska nokota (Lotus uliginosus Schk .), 
podoba S . Seme je zeleno, okroglo, manjše ter cenejše 
kakor seme navadne (rožičkaste) nokote in se čest o 
prodaja v zameno poslednjega, včasih pod imeno m 
Lotus villosus. Močvirska nokota je prikladna samo z a 
9 Glej od istega : „Neuerlicher Kieesamenschwindel”, Dunaj, Landw . 
Zeitung", št. 92., in „Kleesamenschwindel”, „Landw . Zeitscbrift der k . k. 
Landwirtschafts- Gesellschaft in Wien”, št . 24., 1902. 
10 ) Glej od istega : „Kiinstlich gef~rbter Steinklee”, Dunaj, „Landw . 
Zeitung”, št . 25 ., 1905 . 
Podoba 7 . Seme navadne nokote ; 
a v naravni velikosti ; b in c ?krat povečano 
; d v prerezu .
Podoba 8. Močvirska nokota.
1 1 
barska, mokrotna tla in 
alovrednejš'a od prav e 
navadne nokote. 
6. Ranjek (Anthyllis vulneraria L .). Tudi sme 
te deteljne vrste,, ki se odlikuje po sočnozeleui barvi 
na spodnji plati, je često onečiščeno po kislici, ki kakovost 
tega semena prav tako, kakor pri beli in švedsk i 
detelji, prav izdatno slabša. Pogostoma prihaja v kupčij o 
seme ranjeka prav slabe kalivosti . 
7. Hmeljna lucerna ali rumena deteljica (Medicago 
lupulina L.), podoba 9., je v dveh semenskih 
Podoba 10. Seme hmeljn e 
lucerne ; a v naravni veli - 
kosti ; b in c 7 krat p večan o ; 
d stroček v naravni veli - 
kosti ; e 7 krat povečan . 
kakovostih v kupčiji . Po 
naših setvenih poskusih pa 
pride kot krmska rastlina 
le debelozrnata v poštev, 
ki je tudi dražja vrsta in s e 
imenuje v semenski kupčij i 
kratkomalo hmeljna lucerna (pod. 10.). Drobnozrnata 
hmeljna lucerna je ceno blago in je v kupčiji večinom a 
v črnozelenih mešičkih pod napačnim imenom, „meden a 
detelja”. Nabirajo to deteljo po njivah, ki so se same 
zaledinile, ali pa jo izčistijo iz žita . Po naših setvenih 
poskusih' I) je kot krmska rastlina kaj malo vredna . 
II) Glej od istega : „Jahresbericht der k . k . Samen-Konttoll- Station i n 
Wien pro 1897”. Založba Viljema Frick, Dunaj, 1898 . Dalje od istega : ,,Zu r 
Podoba 9. Hmeljna lu - 
cerna s cvetnimi deli, s 
stročkom in zrnom .
1 
Ono seme te deteljne vrste, ki je podobno lucerni , 
se često rabi za popačbo lucerne in tudi domače detelje. 
V novejšem času prihaja v kupčijo zelenobojno sem e 
prej imenovane divje medene detelje ,(rumene deteljice ) 
pod imenom „absikobojna medena detelja” in 
Podoba 11 . Lucerna s cvetjem in koreniko . 
Frage des amerikanischen Rotklees", Dunaj, „Zeitsehrift der k . k. Landwirtschafts-
Gesellschaft”, št . 5., 1893, in „Anbauversuche mit amerikanische n 
Rotklee- und Luzernearten”. „Zeitschrift fiir das landw. Versuchswesen in 
Osterreich”, 1899, zvezek l ., in objavo št . 186 . c. kr. prigledne postaje z a 
semena na Dunaju .
— 1 3 
služi izključno le za popačbo švedske detelj os 12) 
Prava medena detelja (Melilotus officinalis L .) je samo 
plevel. Njeno seme ima duh po garjavi kozi in služi 
včasih tudi za, popačbo lucerne in domače detelje . 
8. Lucerna ali nemška detelja (Medicago sativ a 
L.), podoba 11 . Od vseh vrst, kar jih je v kupčiji, sta 
se pri naših poljskih 
poskusih najbolj sponesli 
francoska (provanska) 
in takoj poleg 
te laška lucerna . 
Ogrska lucerna je 
zaostala za tema dvema , 
dočim sta se izkazali 
ameriška in prav 
tako tudi turke - 
stanska lucerna , 
ki prihaja v poslednje m 
času često na trg, za 
popolnoma neprikladn i 
velikosti, 7 krat povečano in v kali . za naše srednjeevrop - 
ske podnebne razmere. 
Kadar je seme (podoba 12.) drago, tedaj se pogostoma 
pači z medeno deteljo (glej št. 7 .). 
9. Inkarnatka, rdeča ali laška detelja (Trifolium 
inearnatum L.). Ceno seme te detelje je večinom a 
zelo čisto, toda često prav slabo kali . Pri nas rabijo to 
enoletno deteljo navadno za zboljšanje praznolehih setev 
domače detelje, dočim jo sejejo v južnejših krajih" ) 
na posebnih njivah . 
K 1 . do vštete št . 3. Deteljna predenita, (Cuscuta) . 
Za posetev je rabiti načeloma le predenite popolnom a 
prosto deteljno seme, ker je, kakor je znano, predenit a 
(glej pod . 13 .) najnevarnejša zajedalka vseh deteljnih vrst . 
V poslednjih letih se pogostoma pojavlja v deteljnem 
semenu tudi seme d e b e l o z r n a tih predenic (Cuscuta 
12) Glej p 1 . W e i n zi e r l : „Kleesamenschwindel”, 
andw . Zeitschrif t 
der k . k . Landwirtschafts - Gesellschaft in Wien", št . 24 ., 1902 . 
13) Tu misli pisatelj tudi na naše kraje . (Pripomba 
evajalca) . 
Podoba 12 . Seme lucerne v naravni
- 14 — 
suaveolens Sér., C. arvensis Beyr . itd .), ki so v kupčiji 
znane pod imenom debela predenica14) in ki močno 
otežujejo čiščenje, zlasti domače detelje . 
10. Esparzeta ali turška detelja (Onobrychis sativa 
Lam.), podoba 14. Seme (pod. 15.) mora biti prosta 
strašnice (Poterinm sanguisorba L.). Blago, ki j e 
zajamčeno strašnice prosto, ne sme vsebovati pri do- 
Podoba 13. Deteljna predenim . 
datnem preiskovanju več kakor 30 zrn strašnice v 
I kilogramu. Tudi bi ne smelo biti v njem semena 
stoklasnih vrst, in sicer jalove stoklase (Bromus sterilis 
L.) in mehke stoklase (Bromus mollis L.) 
14) Glej pl . Weinzierl : „Zur Frage der sogenannten Grobseide i n 
Rotkleesaaten « , „Wiener Landw . Zeitung”, št 77 ., 1904 .
— l 5 — 
V novejšem času prihaja Že tudi izluščen o 
seme e s p a r z e t e v večjih množinah na trg . Prednosti 
tega so, da je čistejše in da hitreje kali . 
Pri kupovanju te kupčijske vrste je gledati n a 
primes nekega esparzeti do pičice sličnega plevela , 
Podoba 14. Esparzeta v cvetju . 
takozvanega bodečega sladiča (Glycyrrhiza echinata) , 
ki je na Ogrskem močno razširjen in ki služi tudi za 
popačbo akacijevega semena .") 
15 ) Glej pl . W e i n z i e r 1 : ,Eine neue Kleeart des Handels " , » Wiene r 
Landw . Zeitung" St . 81 . Izza leta 1903 .
— 16 — 
Seradela (Ornithopus sativus Brot.). Kupčijsk o 
seme te krmske rastline često prav slabo kali in j e 
zaraditega gledati pri njem zlasti na primeroma dobro 
kalivost. Ta krmska rastlina pristoja na dobro zagnojene 
globoke peščenine . 
12. Mačji rep (Phleum pratense L.), podoba 16. 
Pri tej semenski vrsti se mora gledati prav tako, kako r 
pri detelji, da je prosta predenice . Mačji rep ameriškega 
proizhodstva, ki je pogostoma v kupčiji, se, 
kakor so naši poljski poskusi pokazali, nič kaj dobro 
Podoba 15 . 
Seme esparzete ; a stroček, 
b zrno v naravni velikosti , 
c stročt k, d zrno povečano . 
Podoba 17. 
Mačji rep ; a ne 
pravi plod v naravni 
velikosti ; b nepravi 
plod, povečan ; d iz - 
luščeno zrno v naravni 
velikosti ; c 
izluščeno zrno, povečano. 
Podoba 16 . 
Mačji rep ; a klasek v cvetju ; b in c 
pleve ; d plod ; e izluščeno zrno .
— 17 — 
ne sponah, in je zaraditega rabiti vednole tuzemsk o 
(domače) seme (pod. 17 .) mačjega repa . 
Podoba 18. Travniuka latovka. 
13. Travniška latovka (Poa pratensis L pod. 18 . 
Seme. (pod. 19.) te trpežne trave je večinoma severno - 
2
18 — 
ameriškega izvora . Primeroma draga je in se pogostom a 
pači z mnogo cenejšim semenom ničvredne, takozvan e 
tuzemske masnice (po večini : mršava sladka trava , 
Glyceria distaDs [L.] Gris.) in pa s sličnim semenom 
malovredne ploskostebelne latovke (Poa eompressa) . 1") 
14. Navadna latovka (Poa trivialis L .), pod. 20. 
Seme (pod. 21.) te trave, ki se prilega le vlažni zemlji, 
je dražje od semena travniške latovke in se pogostoma 
prodaja eno za drugo. Na boljših tleh postane 
ta trava prav nadležen plevel . 
16) Glej p l. Weinzierl : „Die Verf~lschung von Rispengrassamen . ” 
„Wiener Landw . Zeitung”, št . 103. izza leta 1910 . 
z, 
Podoba 19. 
Travniška latovka; 
a plod v 
plevi v naravni 
velikosti in povečan 
; b golo zrno 
v naravni veli - 
kosti in povečano . 
Podoba 21 . 
Navadná, latovka; 
a plod v plev i 
v naravni velikosti 
in povečan ; b 
golo zrno v na - 
ravni velikosti in 
povečano . Podoba 20. Navadna latovka .
— 2~ — 
15. Pasji rep ali grebenčka (Cynosnrns cristatus , 
L.), podoba 22 . Drago seme (pod . 23 .) te izvrstne trav e 
za pašo se prav pogostorna pači s semenom ničvredn e 
Podoba 23. 
Pasji rep; a nepravi 
plod v naravni velikosti ; 
b in c nepravi plod, po - 
večan. 
Podoba 25 . 
Šopulja ; a, b in e klask i 
v naravni velikosti in 
povečani c plod v plev i 
v naravni velikosti in 
povečan ; d golo zrno v 
naravni velikosti in povečano. 
modre bezkolenčice (Malina eoerulea [L .] Mnch. ) 
ali z mnogo cenejšo drobnolistno ovčjo bilnic o 
(Festuca ovina L . var. capillata [I-Jack] Lam). Na 
Podoba 24. 
Belkasta šopulja a listna kožica ; b 
latna vejica s cvetnimi klaski ; c klase k 
d pleve ; e plod .
2 1 
naših poskušališčih pri Melku se je izkazal avstralijski 
pasji rep za plodovitejšega od takozvanega nemškega. 
16. Belkasta šopulja (Agrostis alba L.), pod. 24. 
V venem semenu (pod . 25.) je navadno polovica ali pa 
še več plev. Zavoljotega naj se kupuje le ple v 
Podoba 26. 
Svetiikasta trstika ; a klasek ; b oplodje ; 
c deli klaska . 
popolnoma prosto, čisto seme. Seme te trav e 
ameriškega proizhodstva, ki prihaja na trg, se pra v 
dobro sponaša v našem podnebju . V semenskih ceniki h 
se pogostoma hvali takozvana lasov i t a š o p ulja . 
Njeno pravo ime je navad n a š o pul j a (Arostis vul-
22 — 
garis With.). Njeno seme je redkokdaj pravo in j e 
porabno samo za gorske travniške mešanice . V pridelku 
zaostaja za belkasto šopuljo . 
17. Svetlikasta trstika (Phalaris arundinaeea h) , 
podoba 26. Ta rastlina za steljo je predvsem prikladn a 
Podoba 27. 
Angleška ljuljka; a klasek ; b cvet ; c plodnica 
; d luskinica . 
za barska tla in pa za taka zemljišča, ki jih večkra t 
poplavlja voda . Pri kupovanju semena je gledati na 
dobro kalivost blaga, ker je v kupčiji pogostoma seme , 
ki prav slabo kali .
2 
18. Angleška ljuljka (Lolium perenne L .), pod . 27 . 
Ta trava ni trpežna, ampak je samo dve-, kvečjemu 
štiriletna in je zaraditega prikladna le za kratkodobn e 
mešanice, nikakor pa ne za stalne travnike . Ceno sem e 
(pod. 28.) vsebuje mnogo jalovih (praznih) plodov i n 
je pogostoma onečiščeno z enoletno za m e n j i v o st oklas 
o (Bromus commutatus Schrad .). 
Takozvana ,, nemšk a 
ljuljka" sestoja po vsebin i 
večinoma iz semena m e h k e 
stoklase (Bromus molli.s L.), 
ki je enoleten travniški plevel, 
ki mu je primešane nekoliko 
angleške ljuljke. Takozvana 
»tuzemska ljuljka", ki j e 
v kupčiji, pa vsebuje skoraj 
izključno le seme žitne st o - 
klase (Bromus secalinus L .). 
Poslednja trava je prav nadležen 
njivski plevel in jo nepošteni 
trgovci priporočajo ko t 
ceno travno seme za travnike , 
četudi je samo enoletna in torej 
docela neprikl&dna za ta namen . 
19.Laška ljuljka (Lolium 
italicum A. Br.). pod . 29. Seme 
(pod . M) te trave se razlikuje 
,, 
od angleške ljuljke po resah 
(osinah). Pri določitvi čistote 
se pa prišteje v prigledni po- Angleška ljuljka a neprav i 
staji za semena k čistoti tudi 
plod v naravni vTlikostiob 
in c povečan nepv p golo seme, kar ga je v pre- d izluščeno zrno, povečano . 
skusu. Vendar pa je dati prednost 
blagu, ki v njem prevladuje resasto (osinasto ) 
seme. V novejšem času prihaja na trg pod imeno m 
„argentinska ljuljka” neka enoletna podvrsta lašk e 
ljuljke (Lolium italicum var. Westerwoldicum). Njen o 
seme dobivajo po d r u . Steblerj u 17 ) iz argentinske 
17) Glej d r . Stebler : jahresbericht der schweiz . Samenpriifungsanstalt 
pro 1911". 
d 
Podoba 28.
24 — 
lucerne, ko jo presejejo . To seme pa ni prikladno z a 
naše podnebje. 
20 Francoska pahovka (Arrhenatherum elatiu s 
[L.] M . K.), podoba 31 . Gledati je na to, da je v semen u 
(pod . 32.) prav malo ali pa nič volnate meden e 
trave in da ne vsebuje stoklasnih vrst. Najboljša j e 
divjerastoča francoska pahovka. Pri poljskih poskusi h 
ki jih je napravila prigledna postaja za semena gled e 
Podoba 29 . 
Laška bunka ; aklasek ;b in c plod (seme). 
Podoba 30. 1 
Laška ljulka ; a ne - 
pravi plod v naravn i 
velikosti ; b in c povečan 
nepravi plod ; d 
izluščeno zrno, pove - 
čano .
— 25 
porabnosti kupčijskih vrst, se je najbolj sponesla francoska 
in pa ona vrsta, ki se v novejšem času prideluje 
iz te v štepanovicah na Ceškem, doeim je zaostajala 
štajerska v pridelku. 
Podoba 32 . 
Francoska pahovka ; 
a nepravi plod v naravn i 
velikosti ; b nepravi plod , 
povečan; cizluščen o zrn o 
Francoska pahovka ; a klasek v 
v naravni velikosti d izcvetju 
; b plod . 
luščeno zrno, pove Yano . 
21. Pasja trava (Dactylis glomerata L .), pod . 33 . 
Ceno blago vsebuje mnogo jalovega (praznega) semen a 
in tujih trav. Po naših poskusih se posebno dobr o 
sponaša n e m šk o seme (pod. 34.) te trpežne trave , 
dočim se mora označiti seme avstral i j s k ega proizhodstva, 
ki je pogostoma v kupčiji, za malovredno. 
Podoba 31 .
27 — 
22. Travniška bilnica (Festuca pratensis Huds.) , 
podoba 35 . V poslednjih letih se je vpeljalo izredn o 
mnogo semena (pod . 36.) te trpežne trave iz Amerike . 
Ta vrsta pa pri nas 
kaj rada pozebe i n 
se zaraditega priporoča 
rabiti tuzemsko 
seme travnišk e 
bilnice, predvsem 
rensko, dansko, 
a 
Podoba 34 . 
Pasja trava a klasek v 
naravni velikosti ; b klasek 
povečan ; c in d ne - 
pravi plod v naravni Podoba 36 . Travniška bilnica ; lat ; 
velikosti in povečan . 
	 
2 klasek ; 3 cvet ; 4 hrbtna pleva. 
gališko itd. Ker pa je poslednjega semena prav mal o 
v kupčiji, je semensko pridelovanje te travne vrste pra v 
posebno priporočati in se tudi izplačuje . 
V novejšem času prihaja pogostoma seme nek e 
drobnozrnate, travniški bilnici zelo podobne angleške
— 28 -- 
ljubke (Lolium perenne L . var. tenue) na trg . Zavoljo - 
tega je danes prav nujno potrebno, da se zahteva tud i 
pri tej travni vrsti zajamčena pristnost . 
23. Navadna ovčja bilnica (Festuca ovina L .). 
Seme (pod. 37.) te trpežne trave je pogostoma popačeno 
s krivinasto (sloko) masnico (Aira flexuos a 
L.). V njem pa je često tudi prav velik odstotek jalovega 
(praznega) semena in j e 
zaraditega gledati posebno n a 
polnozrnost pri tej semenski vrsti. 
Isto velja tudi za naslednje bilnice. 
24. Trdikasta ovčja bilnica (Festuca duriuscul a 
L.). Seme te trave je zelo podobno semenu rdeče bilnice 
in se zaraditega prav pogostoma dogaja, da se t i 
vrsti zamenjujeta in mešata med seboj . Ta trava se 
prilega samo suhotai peščeni in prodnati zemlji in j e 
predvsem trava za pašo. 
Podoba 36 . 
Travniška bilnica ; a 
nepravi plod v naravni 
velikosti b in c nepravi 
plod, povečan ; d gol o 
zrno, povečano . 
Podoba 37 . 
Ovčja bilnica ; a 
klasek, 3. 5 krat 
povečan ; b ne - 
pravi plod v na - 
ravni velikost i n 
7 krat povečan ; 
c zrno v naravni 
velikosti in 7 krat 
povečano . 
Podoba 39 . 
Rdeča bilnica ; 
a nepravi plod v 
naravni velikosti ; 
b in c neprav i 
plod, povečan .
29 — 
25. Rdeča bilnica (Festuca rubra L .), pol. 38. 
Seme (pod. 39.) te bilnice je redkokdaj čisto v kupčij i 
in je pogostoma oneéiš~eno z ovčjo ter raznolistno 
bilnico. Rdeča bilnica je prikladna za suhotna, 
Podoba 38. 
Rdeča bilnica ; a listna koica ; b prere z 
lista ; c plod . 
kakor tudi za barska tla . Seme „g o sto rušn e” rdeče bilnic e 
(Festuca rubra var . fallax), ki se prilega zlasti planinskim 
in gorskim travnikom, je Že tudi v kupčiji. Prideluje 
se iz zareje, ki jo je vzgojil pisatelj na Sandlinški 
plani . V Avstriji pridelujejo to seme na poljski
— 31 — 
način že nekteri kmetovalci, tako n. pr. veleposestni k 
Rudolf Salzer v Brežah na svoji planini „Hutmanssehwaig” 
na Koroškem in pa prof. dr. Korol Holy v 
Stepanovicah na Češkem, in sicer iz omenjenega vzgojnega 
materiala semena 
Podoba 41. Lisičji rep. 
26. Raznolistna rdeča bilnica (Festtica heterophylla 
Lam.). Tržno seme nabirajo večinoma v gozdnih 
lazih in je običajno prav nečisto . Ta bilnica se prilega 
sveži zemlji v senčnih legah, a ne prenaša nikak e 
mokrote.
--- 32 — 
27. Trstikasta, bilnica (Festuca, arundinacea 
Schreb.), podoba 40 . Ta trava je trpežna in izvrstn a 
za vlažna in barska tla. Po naših poskusih se prileg a 
tudi visokim legam (planinskim travnikom) in cel o 
suhotnim zemljiščem, da je le dovolj padavine . 
28. Travniški lisičj i 
rep (Alopecurus pratensis 
L.), podoba 41 . Švedsko 
seme (pod . 42.) te 
trave je najtežje, najboljše 
in obenem tudi najdražje. 
Pogostoma vsebuje jalovo 
Podoba 42. 
Lisičji rep ; a nepravi plod v 
naravni velikosti ; b in c neprav i 
plod, ?krat povečan ; d izluščen o 
zrno, povečano . 
(prazno) seme in cesto v prav velikih odstotkih plodove , 
ki so v njih pomarančasto rumene ličinke neke muhe 
(Oligotrophrts alopecuri), ki povzročajo zmoto gled e 
polnozrnosti setvine. 
Podoba 43 . 
Volnata medena trava .
Podoba 4 4 . Zlata pahovka.
— 34 — 
29. Volnata medena trava (Holcus lanatus L .), 
podoba 43 . Seme te trave je v kupčiji z ovojnim i 
plevami kakor tudi izluščeno . Te malovredne krmsk e 
trave se je posluževati le v skrajnih slučajih, kako r 
n. pr. na pustih in suhotnih tleh ter za mešanice na 
visočinskem barju. V visokih in mrzlih legah pa sploh 
ne uspeva. 
30. Prava zlata pahovka (Trisetum flavescen s 
[L.] Beauv.), podoba 44 . V zameno semena (pod . 45.) 
Podoba 45 . 
Zlata pahovka ; a in b ne - 
pravi plod, povečan ; c nepravi 
plod v naravni veli - 
kosti. 
te dragocene krmske trave se pogostoma ponuja cen o 
seme krivinaste (sloke) masnice (Aira flexuosa, 
L.), neke za napravo travnikov docela neprikladn e 
gozdne trave, in je zaraditega zahtevati pri nakupovanju 
semena jamstvo za pristnost blaga . 
31. Prava rosulja ali Moljka (Antho ganthum 
odoratum L.), podoba 46 . Seme (pod . 47.) te malovredne
— 3 5 
in le za pusta in suhotna zemljišča prikladne trave je 
zelo drago . V njegovo zameno se prav često prodaj a 
seme enoletne r o sul j e (Anthoxanthum Pue]ii Lee . 
et Lam.). Zavoljotega je tudi tu prav nujno potrebno, da 
si damo pri nakupovanju semena zajamčiti pristnost blaga. 
32. Pokončna stoklasa (Bromus erectus Huds .), 
podoba 48 . Seme te trave prihaja v kupčijo navadno 
Podoba 46. 
Rosulja ali Boljka . 
Podoba 47. 
Rosulja ; a ne - 
pravi plod in zrno 
v naravni veli - 
kosti ; b in c ne - 
pravi plod in 
zrno, povečana. 
kot izčistek iz francoske pahovke, ki je z njim 
pretežno onečiščena, in sicer pod označbo Bromu s 
pratensis (travniška stoklasa) . Za suhotna tla v gor - 
kem podnebju je pokončna stoklasa v primernih 
mešanicah prav porabna kretska trava . 
33. Gola stoklasa (Bromus inermis Leyss .), 
podoba 49. Seme, ki je v kupčiji, je ogrskega in južno - 
3*
— 36 — 
ruskega izvora, vsebuje redovito prav mnogo jalovi h 
praznih) plodov ter slabo kali ; zato je tu prav zelo 
potreben semenski prigled. Ta trpežna trava je za 
suhotna in rahla tla ter za suhotno podnebje, kjer n e 
uspevajo boljše trave, vsega uvaževanja vredna krmsk a 
rastlina. Ker stvarja močne pritlike, je primerna tud i 
za utrditev tal . — V semenski kupčiji se prodaja gol a 
stoklasa često tudi pod imenom „orjaška sto - 
klasa” (Bromus giganteus L.). 
Podoba 48. 
Pokončna ali travnišk a 
stoklasa . 
Podoba 49. 
Gola stoklasa .
— 37 — 
34. Mehka stoklasa (Brornus mollis L .). Seme 
tega enoletnega plevela prihaja v kupčijo pod imeno m 
»nemška lj ulj k a" (glej št. 18.) in se hvali na vs e 
pretege. 
35. Gozdna latovka (Poa nemoralis L .). Seme te 
neznatne, malovredne in samo za senčne gozdne te r 
vrtne trate prikladne kretske trave rabijo zaradi njegov e 
nizke cene za popačbo mnogo dražje navadne latovke . 
Za sestavljanje semenskih mešanic najvažnejš a 
svojstva posameznih detelj in trav so po 
možnosti na kratko sestavljena v nastopni razpredeln i 
razvrstitvi (glej razpredelnico I .) tako, da si na podlagi 
teh navedeb in z morebitno porabo izkušenj svojega 
kraja more take mešanice za vsak posamezn i 
slučaj samostojno sestaviti o tem predmetu količka j 
poučen kmetovalec . 
Razpredelnica I. 
4. Svojstva najvenejaih kretskih trav in detelj 
z ozirom na pridelovanje deteljnih travm .',) 
Razlaga krati c 
td. = travna deteljina . 
mtr. = menjalni travnik . 
str. = stalni travnik. 
s ste . = stalni pašni k 
Str. = planinski travnik. 
pl.pa. = planinski pašnik . 
= pobočja. 
4 
= trpežna (večletna). 
in znakov : 
s . = srednja trava (t . trava , 
ki je po svojih svojstvih 
nekako v sredi med v . i n 
n., n . pr. laška ljuljka , 
navadna latovka itd .) . 
= mnogo. 
= malo. 
= še dosti mnogo. 
O = nič. 
= dela nadzemne pritlike . 
= dela podzemne pritlike (korenike) . 
v. = visoka trava (t . j . trava, ki je visoka, debelostebelna 
in širokolistna, n . pr. francoska 
pahovka, travniška bilnica itd .) . 
/z . nizka trava (t . trava, ki je kratka, drobno - 
stebelna in navadno drobnolistna, n . pr . 
travniška latovka, rosulja, šopulja itd .) . 
18) Poleg svojih opazovanj sem se posluževal v tem odstavku F . G 
Steblerja : „Die besten Futterpfianzen” II . del .
+l 
	 
1 
	 
l l 
	 
1+1 
	 
+ -H 
	 
+1-H I 
	 
l + -H 
-H 
	 
l l 
	 
l I 
	 
l- -H 
	 
+1-H 
o 
> 
O 
	 
o 
o o o 
v) 
	 
v) 
L. 
	 
sot 
-a' 
m 
	 
m 
	 
z . .-, 
s- 
	 
L 
	 
L 
	 
'F 
'R 
	 
-C 
O 
	 
O 
	 
O a.) s- 
	 
cu O 
s- o 
v) 
O 
' AalS 
cn 
	 
ti] 
	 
t-- 0:) 
	 
r.« 
O — 
v) 
CL. 
O
>v) 
a) v) 
CCS 
>
OM 
a) 
>v) 
	 
>v) 
C) 
	 
C.) 
CZ: 
	 
CZ: 
ui~at A 
lsouzad .il 
?'4 
bi) 
CI 
	 
o' 
t-- 
M- 
	 
1 
	 
- 
	 
I M- M- M- MO 
o -Z 
.0 m 
O •—.t
:A = -2 
ccs 
	 
O 
	 
ime~ 
N -Z 
	 
-t:s cu 
N 
cu 
.c.5 tv) _E 
-L, 
-L, a) ., -- - 
=7' 
	 
_(-> v) 
(u 
,i> 
	 
c,) 
N 
	 
cCS 
, N ~, 
O O 
ccS 
v) v) 
V 
"C$ 
t',1 
>c_) 
	 
.!---' 
v) 
23 
	 
>t.> 
	 
C? (l) . 
C-) 
0 'T~)l 
	 
E 
>v) 
-L, 
>v) 
O 
	 
E 
c_) 
c~t 
ctS 
	 
$nt. 
	 
v) 
v) 
	 
sn.. a.) 
c' z 
	 
o > 
(-4 Z t:4 
	 
v) C/) 
a) 
L. 
>5— 
z 
-L, 
a) 
N. 
CCS 
s%v
) 
-7-- 
47,4 
cf. 
er.
-H I 
	 
-H 
	 
CD 
+I l 
L L 
'Z$ 
CrNz 
O 
0
:- 
v) 
.9, 
z
a) 
:- v) 
;c-zs z 
.c 
(LI0
0 
C 
C Z 
M' M 
N NQ
) 
Na
) 
z 
k, 
C14 CL CL 
,%Z... 
CL 
,E. 
CL 
00 O 
>m 
O 
>m 
O
>m 79. 
O 
>m 
O 
>m >m > m 
C', > 
Q.) C) Q) 
	 
.1) 
,$) a
c~t 
U1 
C.4 
0 0 
> m 
a) 
CV 
O
v) 
CL
. 
M- M- M- M 
M- MM- 
0
= s- cni 
,--. 
;—E>'' 
	 
M -M =i, 
	 
>• O •,. 
	 
..c) 
0 
‘:''' 
	 
m 
CL 
'L) 
K.) z 
z 0 
* O 't> N M
M 
	 
cn 
L. 
O O 
F-4 
	 
N 
	 
Cy ts. 
t"--• 
	 
C:) 
	 
,i—¦ 
	 
CM 
	 
d” ttt7 t7 
	 
Cfl 
	 
00 
	 
O'I Ca 
	 
r 
	 
CV 
,--4 ,---4 
	 
CV 
	 
CV 
	 
CV CV CV CV 
	 
CV 
	 
CV 
	 
CV 
	 0 
E > 
N
'¦, 
z
os
- 
E 
E
N 
"' 
-.L, 
4) 
¦-..] 
z
E 
C
O
CIl 
ccs 
O
n
— 40 — 
5. O raznovrstnosti semenskih mešanic. 
Izbira posameznih krmskih rastlin in razmerje , 
ki naj bodo v njem zastopane v ruši, zavisita pred - 
vsem od nameravanega namena porabe . Potemtakem 
je razdelitev za mešanice nastopna : 
I. Travne deteljine (v nadomestilo za samo, 
deteljo) . Te so dve- do triletne in, če se rabijo trpežnejše 
detelje, štiri- do šestletne (mešanica z , lucerno 
in esparzeto) . 
Množina semena se odmeri tako, da zavzemaj o 
detelje 4/5 ali 80 odstotkov in trave 1/ 5 ali 20 odstotko v 
posejane ploskve, oziroma čiste setve . 
Naravno je, da so za prvi slučaj najprikladnejšo 
kratkodobne trave, kakor laška ljuljka, francosk a 
pahovka in tudi mačji rep, dočim je za lucerno pasj a 
trava in za esparzeto francoska pahovka na mestu . 
II, Menjalni ali začasni travniki (travnodeteljnemešanice, 
ornice) . Te dajejo štiri do šestletne travnike 
na njivah . V njih zavzemajo detelje največ 1/, ali 33 odstotkov 
in trave 2/3 ali. 67 odstotkov posetve . 
Pri menjalnih travnikih se morajo vpoštevati bolj, 
trpežne trave, kakor francoska pahovka, pasja trava , 
travniška bilnica itd . Vendar pa se morejo rabiti s 
haskom tudi prej omenjene kratkodobne trave, in sice r 
zaradi obilnih pridelkov, ki jih dajejo v prvih dveh letih . 
III. Stalni travniki in stalni pašniki, ki se - 
uživajo dalje kakor šest let. Trave zavzemajo tu 4/, 
ali 80 odstotkov in detelje ti, ali 20 odstotkov posejane 
ploskve . 
Za stalne travnike naj se izberejo načeloma le , 
najtrpežnejše trave, kakor pasja trava, travniška hilnica, , 
zlata pahovka, lisičji rep, travniška latovka itd ., in 
sicer v primernern razmerju visokih in nizkih trav 20 
(glej opomnje k razpredelnici. Od kupčijskih 
deteljnih vrst se prilegajo stalnim travnikom najbol j 
nokota ter švedska in pa bela detelja . 
IV.Mešanice za drugovrstne namene rabe, kako r 
za vrtne trat e, pobočja itd. itd. Pri izberi rastlirk 
20) Glej podoba 50 . (Pripomba prevajalca .)
— 4 1 
za te se je primerno ozirati na posebnost razmer, 
četudi bi imela zaraditega trpeti pridelek in morebitn i 
krmski užitek. 
Podoba 5 0. Ruša z nizkimi in visokimi travami . 
6. O rabni vrednosti ali rabnosti semen a 
Rabna vrednost ali rabnost pomenja odstotnos t 
(utežno množino) čistega in kalivega semena v danem 
blagu . Ta se izračuni, če se čistota in kalivost ,niedsebojno 
pomnožita ter se zmnožek deli s 100. S tem
---- 42 — 
številom pa še ni popolnoma izražena kmetijska vrednost 
dotičnega semenskega blaga . temveč se mora tudi 
navesti, in sicer predvsem, sčim da je seme onečiščen o 
(plevelno seme), in se morajo v spopolnilo še posebej 
izslediti druge važne lastnosti, tako n . pr. če je sem e 
prosto predenice, odkod prihaja, kakšne vrste je itd . 
a) tristota. Ta izraža v odstotkih povsem (absolutno) 
čisto seme v danem blagu . K nečistoti se prištevajo 
razen tujega semena, prsti, peska in plev tudi 
zrneni drobci, po žuželkah ali pa po zajedavih plesni h 
poškodovano seme, dalje jalovo (prazno) seme (zlast i 
pri lisičjem repu, zlati pahovki, pasji travi itd .). 
b) Kalivost. Ta izraža število resnično kalivih 
zrn v 100 zrnih čistega semena. Zaraditega se pri 
določitvi kalivosti odbere le povsem (absolutno) čisto 
seme, oziroma pri medeni travi in rosulji le iz vnanji h 
zaklopnih plev izluščeni polni plodovi . 
7. O množini posetve . 
Takozvana normalna množina posetve pri čistih 
setvah za površinsko enoto (hektar ali pa oral) al i 
polna setev se izraža v kilogramih in je dana v tež i 
čistega in kalivega semena, ki je potrebno, da se v 
normalnih rastnih razmerah in pri kretskem užitk u 
primerno razvijejo na dotični površinski enoti iz njega 
vzklile vsakojake rastline. 
8. O kiloprocentih. 
Naravno je, da se mora ravnati vsakokratn a 
množina posetve posameznih semenskih vrst porabn.ost i 
(rabni vrednosti) danega semenskega blaga . Ce se na 
primer pri čisti setvi potrebuje 83 kilogramov francoske 
pahovke s 53odstotno rabnostjo na l hektar , 
tedaj je naravno, da se potrebuje več francoske pahovke , 
ki ima samo 40 odstotkov rabnosti . Ta množina se d a 
popolnoma natančno izračunaj iz razmerja 53 :40 = 
x :83, pri čemer pomenja x neznano množino posetve . 
Na ta način se dobi za x 53X83 :40 = 109.9 kilo-
— 43 — 
gramov kot prava množina posetve za slabejše seme s 
40 odstotno rabnostjo . 
Ta zmnožek (produkt) iz rabnosti in k njej spadajoče 
množine posetve se imenuje k iloproeent in 
izraža potemtakem pravo množino posetve za 
hektar (ozir. za oral), pri čemer se vpošteva vsakokratn a 
rabnost (rabna vrednost) . Vsakokratno posetveno množino 
torej dobimo, če delimo kiloprocente z dan o 
rabnostjo . 
9. O dokladi. 
Ker more rasti pri mešanih setvah na površinsk i 
enoti primerno večje število rastlin kakor pri čistih 
setvah, tedaj je v razpredelnici navedena m n oži n a 
posetve prenizko odmerjena za mešanice in se mor a 
zvišati z doklado . Čim raznovrstnejša je mešanica, 
čim neugodnejše je gnojilno stanje, čim slabše so taln e 
razmere itd . itd., tem večja mora biti doklada. Po 
izkušnjah znaša navadno doklada pri travnih deteljinah 
0 do 30 odstotkov, pri menjalnih travnikih 
50 odstotkov, pri stalnih travniki h 
80 odstotkov, pri stalnih pašnikih 100 odstotkov 
in pri vrtnih tratah ter pobočji h 
zaradi velike posetvene gostote, ki je tu potrebna, d o 
400 odstotkov čiste (polne) setve. 
10. Kako se sestavijo in izračunijo semenske 
mešanice. 
Površinski odstotek . Ko so izbrane rastline, k i 
naj bi bile v mešanici, pri čemer je uvaževati prej 
opisana njihova svojstva, namen rabe ter nameravan o 
trpežnost naprave, se mora predvsem določiti razmerje , 
kako naj bodo zastopane posamezne vrste v mešanici, 
oziroma na polju . To v odstotkih izraženo razmerje 
imenujemo površinski odstotek in mora torej 
vsota odstotkov vseh v mešanico vzetih rastlinski h 
vrst spolniti število 100. Z ozirom na množino setv e 
pove torej površinski odstotek tudi, kolik del posetvene 
množine dotičnega semena je treba za mešanico
44 — 
pri posamski setvi (polni setvi) ; zavoljotega govorimo 
tudi o procentih čiste setve ali o polni setvi. 
Izračun semenskih mešanic, Ko je z uvaževanjem 
tega, kar je bilo prej omenjeno, določen a 
potrebna doklada, se izračuni množina posetve p o 
naslednjih dveh zgledih, ki sta razvidna iz razpre - 
delnice 11 . 
Razpredelnica II. 
Domača detelja 60 12. 6 1071 75 4 .3 I511 2 . 7 230 75 3 . 1 
Bela detelja 
. 2 0 . 2 15 65 0- 3 
Švedska detelja 20 2 . 6 211 60 3 .5 15 1-8 146 60 2 . 4 
Mačji rep 
	 
. 
	 
. l0 1 . 8 157 78 2 .0 18 2-7 235 8 3 . 0 
Angleška ljuljka 10 4. 8 374 80 4 . 7 
Laška ljuljka l0 4-6 335 5 2 . 3 164 
Francoska pahovka 15 8 . 6 480 44 10 .9 
Pasja trava 10 3 . 3 211 55 3. 8 
Travniška bilnica 50 380 84 4. 5 
II 
V prvem zgledu (I.) so zastopane samo štir i 
vrste in se zaraditega rti računila doklada. Na podlag i 
posetvene razpredelnice I . znaša množina posestve z a 
domačo deteljo pri čisti setvi na 1 hektar 21 kilogramo v 
II . Semenska mešanica 
I . Semenska mešanica za menjalni travni k 
za travno deteIjino 
(4- do 6 letna) 
(2- do 3letna) na svežih, 
na svežih, lagodni h 
lagodnih glinastih tleh 
glinastih tle h 
Semenska vrsta 
V mešanic o 
je vzeti na 1 hekta r 
brez doklade 
pri povprečn 
i 
rabnosti 
(posetven a 
razpre - 
delnica I .) 
V mešanico je vzeti 
na 1 oral s 50 odstotno 
doklad o 
pri povprečn 
i 
rabnost i 
(posetv . 
razpredeln 
. II . ) 
o 
pr i 
poleg-- 
stoječi 
rabnosti 
pri 
polegstoječ 
i 
rabnost 
i 
kg 
kiloprocenti 
kg kg 
kilo_ I 
0/0 kg
45 
ali 1785 kiloprocentov. Ker pa ima zavzeti domač a 
detelja le 60 odstotkov vsega površja, zato je treba 
. 21 X60 
X60 za mešanico — 
100 12'6 kilogramov ah 1781500 = 107 1 
kiloprocentov. Za podlago tem številom služi rabnos t 
(rabna vrednost) dobrega kupčij skega blaga . Če pa 
nam je na razpolago malovredno blago domače detelje, 
ki ima n . pr. 75 odstotkov rabnosti, tedaj dobimo z 
delitvijo kiloprocentov, namreč 1071 s 75 14 .28 kilogramov, 
ono množino domače detelje, ki jo potrebujem o 
s 60 odstotki za mešanico . Prav tako, kakor za domačo 
deteljo, izračuniti je množilno posetve tudi za drugo - 
vrstno seme. 
Zgled (11 .) (mešanica št . II. v razpredelnici II .) 
za menjalni travnik je izračunjen na podlagi posetven e 
razpredelnice za en oral . Tu je vzeti. 50 odstotno 
doklado . Normalna množina posetve za čisto setev s e 
torej poišče v stolpcu 50 odstotkov, za domačo detelj o 
)3 . pr. 18.0 kilogramov ali 1530 kiloprocentov . Ce bi 
imela domača detelja zavzeti le 15 odstotkov vseg a 
površja, tedaj se je sme posejati samo 18.I0oXo-1 5 -- 2' 7 
. 1530)(1 5 kilograma ali Ioo 
230 kiloprocentov. Ker pa 
nima blago, ki nam je na razpolago, 85 odstotkov 
rabnosti, ampak jih ima samo 75, zato potrebujem o 
tega blaga 230 :75 = 3. 1 kilograma. 
11. Kakšen bodi predsadež in kako je obdelat i 
zemljo. 
Glavni pogoj za gotov uspeh mešanih setev j e 
plevela prosta, dobro obdelana in dobro zagnojena 
zemlja. Zavoljotega so okopavine (krompir, pesa, turščic a 
itd.) ali pa kupčijske rastline najprikladnejši predsadeži . 
Močno zapleveljena tla je treba po gnojitvi jeseni š e 
enkrat preorati in pustiti polje v sirovi brazdi čez zimo. 
12. O posetvi . 
Najugodnejši čas za posetev mešanic je od začetka 
aprila pa do srede meseca majnika. Posetev naj se
--- 46 — 
zvrši po zasetvi zaščitnega sadeža (vrhsetve) v dveh 
ali treh deležih . 
Na težkih zemljinah se poseje najprej mešanica 
(delež a), sestoječa iz vseh deteljnih vrst (izvzemši 
esparzeto, ki se seje skupno z zaščitnim sadežem), i z 
mačjega repa, pasjega repa, latovke in šopulje. Potem 
se poseje zmes iz ostalih trav (delež b) in se nat o 
zemljišče povalja, ne da bi se pobranalo. Če je v 
mešanici več kakor 5 odstotkov zlate pahovke in 
lisičjega repa, tedaj se priporoča zaradi lažje in enakomernejše 
posetve ti dve semenski vrsti mešati s pesko m 
in ju posejati posebej kot tretji delež (c) . 
Na lahkih zemljinah, kakor na peščeninah, s e 
posejejo najprej vse detelje in mačji rep (delež a), potem 
ostalo večje travno seme (delež b) in se posetev:povleče 
s šibjem prepleteno (drač'no) brano (pod . 51.).'Nato 
Podoba 51 . S Šibjem prepletena (dračna) brana. 
šele se sejejo drobne travne vrste (pasji rep, latovka 
in šopulja [delež cD in se zemljišče povalja. 
Zaradi boljše in enakomernejše porazdelitve seme n 
po posejani ploščadi je dobro in koristno, da se vsak 
delež pomeša s suho in drobno prstjo ali pa s peskom . 
Sploh je skrbno gledati na to, da se pri mešanju posameznih 
deležev, še zlasti pa pri travah, doseže istinit o 
enakomerna zmes posameznih vrst . Tudi bi bilo prav, 
če bi se vsak delež sejal po dvakrat, in sicer enkrat 
podolgem in drugič povprek polja, da se zravnajo 
morebitne setvene napake. 
Pri mešanicah z esparzeto se mora sejati esparzeta 
takoj z zaščitnim sadežem tako, da sestoja pote m 
tudi ta mešanica iz treh deležev.
— 47 — 
Za posetev drobnih semen, kakor za posetev čistih 
deteljnih semen, in še zlasti za majhna površja te r 
mala gospodarstva je po lastnih izkušnjah prav porabn a 
in tudi izvrstno deluje Nestlerjeva ročna sejalna 
skrinjica, ki se dobiva pri kovaču Nestlerju v Opavi 
za 34 kron . V novejšem času priporoča slično ročno 
sejalno skrinjico tudi tvornica za stroje J . Kinz v 
Kufsteinu (Tirolsko) za 44 kron . Lahko in kosmato 
Podoba 62. (izvir.) Trosilo za gnojila in semena „Freya” 
med delom ter ročna setev deleža c (lahko kosmato seme) . 
seme (delež c) pa se ne more sejati s tako sejalko in 
je torej prav, če se zlata pahovka, lisičji rep in morda 
tudi francoska pahovka posejejo z zemljo in s peskom 
mešane posebej z roko, dočim se morejo ostale, k drugemu 
deležu spadajoče trave, ljuljke, pasja trava, trav - 
niška bilnica itd ., sejati enakomerno in hitro z ročn o 
sejalno skrinjico .
— 4 d 
Za velika površja se je kar najbolje obnesi ( 
primerno opremljeno trosilo za umetna gnojila „Freya‘ ” 
(pod. 52.) tvrdke Hofherr & Schrantz na Dunaju, i r 
to prav tako za posetev deleža a (drobno seme), kako' 
tudi za posetev deleža b (veliko seme) Mičnih travn a 
mešan
j 
c2'). 
Se najenakomernejša pa je posetev, če se zvrš i 
setev deleža a ločeno od ostalih dveh deležev s sejaln e 
enokolnico za detelje (glej pod . 52. desno). 
Pri prav neugodni talni kakovosti, kakor na 
prodnatih tleh, milkasti peščen .ini, grujnatih travnikih , 
Podoba 53. (izvir. Trosilo za gnojilo tvrdke Hofherr & 
Schrantz, prenarejeno za gorat svet po Weinzierlu . 
drčastih rebrinah (plazalicah) itd., je priporočati takozvano 
„dvojno setev”, ki sem se je z uspehom poslu - 
keval pri zasetvi nanovo zravnanega podonavskega 
poplavnega okoliša22). Pod tem razumem jaz nasev dve h 
različnih mešanic vsako v polni setvi drugo vrh druge . 
Za hribovit svet je napravila omenjena tvrdk a 
po mojih podatkih primerno pomanjšan tak stroj 
21) in 22) Glej o tein p l . W e i n z i er l : „Besarnungsanlagen im neu 
)Ianierten Donau -Inundationsgebiet Langenzersdorf - jedlersee” . Ponatis i z 
Wiener Landw. Zeitung«, št. 30 ., 1908 .
— 49 
(pod. 53.) s premičnimi osmi, ki sem ga rabil že večkra t 
z najboljšim uspehom 28 ). 
13. O zaščitnem sadežu ali vrhsetvi. 
Izvzemši visoke lege, je sejati mešanice v zaščitn i 
sadež (vrhsetev), ki ščiti mladostne rastline mešani c 
pred vremenskimi neprilikami in zatira obenem plevel. 
Najprikladnejši in najzanesljivejši zaščitni sade ž 
je zelen oves, ki pa se ne sme pregosto sejati 
(približno 150 do 180 kilogramov na hektar) in ki s e 
mora pokositi, ko je dosegel 20 do 25 centimetrov 
višine. Puščati oves, da dozori, se more priporočati l e 
v suhih, toplih legah, in še tu samo pri mešanicah z a 
travne deteljine in kvečjemu še za menjalne travnike . 
Zmes kot zaščitni sadež ni na mestu, ker s svoj o 
gosto rastjo mešanico zaduši. Prav tako tudi ječme n 
kot zaščitni sadež s svojim silno močnim razrastom 
škodljivo vpliva na razvoj mešanice . 
Mešanice za stalne pašnike pa se morejo po mojih 
najnovejših izkušnjah sejati vobče brez zaščitnega 
sadeža 24). 
14. O gnojenju. 
Ker je najbolje, da se zaseje nova naprava vselej 
po okopavini in je torej zemlja navadno v dobrem * 
gnojnem stanju, zavoljotega je gnojenje v prvem let u 
nepotrebno, da, hlevski gnoj in še zlasti gnojnic a 
moreta biti celo škodljiva v nežnem razvoju nahajajočim 
se travam . 
Po drugem letu pa se more začeti z gnojenjem , 
nakar so posebno prikladna umetna gnojila, ki vsebujej o 
mnogo kalija in fosforove kisline . Najbolje je, da s e 
pri jesenskem gnojenju gnoji s 450 kilogrami 
Tomasove žlindre in s 400 kilogrami kajnita, 
pri spomladanskem gnojenju pa z 200 kilogrami 
superfosfata in z 80 kilogrami žveplenokisleg a 
kalija na oral. Pri jesenskem gnojenju in še zlasti n a 
23) in 24 ) Glej p I . W e i n z i e r l : »Die Weideresultate des k . k . Kraglgutes‘ 
. .Wiener Landw . Zeitung«, št. 30., 1911 . 
4
— 5O 
planinskih senožetih se moreta uspešno rabiti 
tudi izparj ena kostna moka (100 kilogramov) i n 
klor kalij (75 kilogramov na oral) . Posebno dobr e 
uspehe sem dosegel z razklejeno kostno moko, 
ki je je treba z oziram na to, da vsebuje mnogo fosforove 
kisline, približno 150 kilogramov za enkratn o 
gnojenje. Te množine gnojil veljajo le za slučaj, da s e 
gnoji, kakor je često v navadi, le vsaka tri leta. Če 
pa se gnoji vsako leto, pri čemer se dosežejo p o 
izkušnjah največji in najenakomernejši pridelki, potem 
zadostuje vobče tretjina navedene množine gnojil . Pri 
številnih poskusnih setvah z mešanicami se je rabil a 
kot kalijevo gnojilo prav posebno 40 o/o kalijev a 
s o 1, in sicer v izmeri 70 kilogramov na oral . Pri novih 
napravah se umetna gnojila plitvo podorjejo, pr i 
naglavnem ali vrhnem gnojenju naprav, ki trpe dalj e 
od dveh let, pa se raztrosijo potem, ko se je naprav a 
pobranala ali pa pograbila z železnimi grabljami . 
Prav tako prikladen za gnojenje je tudi hlevsk i 
gnoj. Bolje pa je, da se gnoji v enem letu s hlevskim 
gnojem in v naslednjem z umetnimi gnojili, ali pa, ka r 
se je izkazalo za najhasovitejše, če se gnoji v eneministem 
letu s polovico hlevskega gnoj a ter s polovico 
um e t n i h gnoji 1 . Če je na razpolago pravilno 
pripravljen in dobro prestrojen mešanec, tedaj je v 
nadomestilo hlevskega gnoja dati mešancu prednost. 
15. O oskrbovanju . 
Prav koristno je, če se svet spomladi povalja s 
primerno težkim in gladkim valjarjem. Stem se pritisnejo 
od zimskega mraza zrahljane in deloma privzdignjen e 
rastlinske korenike zopet k zemlji in se obenem zravnajo 
privzdignjeni šopi ruše . 
Zatiranje plevela, ki se pojavi, se pač vedno priporoča 
. Pobranati pa se sme šele po drugem letu, k o 
se je že primerno obrasla ruša. V naslednjih letih p a 
donaša brananje pri gostem vzrastu trav zlasti jeseni veliko 
haska. Pripomniti je, da se nove naprave ne smej o 
v prvih dveh letih niti namakati niti popasti. 
Glede stalnih pašnikov pa velja zdaj to, kar smo 
ali bomo slišali v 13 . in 19 . poglavju.
- 51 
16. O dosetvi .2 ) 
Često prav razširjeno zboljšanje presledkasti h 
praznolehih) naravnih travnikov obstoja v dosetvi 
travnih semen. Navadno se pa ta dosetev n e 
zvršuje pravočasno in najčešče tudi ne s pravim in zadostnim 
semenom. Najugodnejši čas za dosetev je neposredno 
po prvi košnji, ker izkušnje uče, da posejan o 
travno seme najhitreje kali in se mlade rastlinice razvijajo 
pod zaščito v poznejši rasti počasnih, obstoječi h 
trav, kar se n . pr. spomladi ne dogaja, ker ravno ob 
tem času obstoječe trave na travniku rasejo najhitreje , 
vsled česar posejano travno seme ne dobi primerneg a 
klitnega ležišča in se vzkalile rastlinice navadno zaduše. 
Za dosetev so prav posebno prikladne naslednj e 
trave : pasja trava, mačji rep, pasji rep, travnišk a 
latovka in šopulja kakor tudi drobnozrnate deteljn e 
vrste. Neposredno pred posetvijo dosetve se mor a 
dotiéni travnik pobranati . 
Za dosetev na nižinskih travnikih se je 
najbolj sponesla nastopna semenska mešanica s 100odstotno 
doklado k normalni množini posetve : 
Odstotki 
površja 
Za dosetev 
je 
treba : 
na l ha 
na l oral 
pasje trave 
. 500/ 11'7 kg 7 .4 kg 
mačjega repa 25 ,, 3'0 1•7 
pasjega repa 
. 
. 5 ,, 0 .9 0.5 
travniške latovke . 5 ,, 0'6 
» 0 .4 
šopulje 
. 
. 5 
,, 0'4 0' 3 
švedske detelje 10 ,, 0 . 9 0 .6 
1000 /0 
17.5 kg 
10. 9 ,, 
Vsake mešanice, ki naj služi za dosetev, je vzeti 
navadno le tretjin o pri polni setvi odmerjene posetvene 
množine . Potemtakem znašajo tudi v zgornji mešanici 
navedene posamezne posetvene množine le tretjin o 
za to mešanico pri polni (čisti) setvi potrebne množine 
posetve. 
Izračuniti se mora množina posetve vedno l e 
na podlagi povprečne rabnosti za mešanico potrebni h 
25) Glej p l. W e i nzierl : „Nachsaat auf Naturwiesen,” ponatis iz 
„Zentralblatt ftir Landwirtschaft,” Brno, letnik 1910 ., št. 3 . 
4*
— 52 — 
semen in se je v pričujočem slučaju izračunila s pomočjo 
Weinzierlovih posetvenih razpredelnic (na konci 
te razprave), Tako n . pr. je dana množina posetv e 
na hektar za dosetev pri pasji travi v zgornji mešanici 
na podlagi naslednjega računa : 
Množina posetve za pasjo trav o 
s 100 0/ 0 doklado . . 70 kg 
od te 
50 ,, 
3 5 
,, tretjina 
okroglih 11 .7 
Nasev je razdeliti prav tako, kakor pri vse h 
travnih mešanicah, v deleže, ki se zaporedoma posejejo . 
Pri tem naj se združi, kakor je že znano, drobno , 
težko in gladko seme v prvem deležu (a), večje i n 
težje travno seme v drugem deležu (h) in v slučaju, 
da se rabi lahko, kosmato seme, kakor n . pr. zlata 
pahovka in lisičji rep, naj se to poslednje združi v 
tretjem deležu (c) . 
3 našem slučaju prideta samo dva deleža v poštev , 
pri čemer sestoja en delež (a) iz poslednjih petero semenskih 
vrst, en delež (b) pa samo iz pasje trave. Po 
posetvi na široko naj se travnik povalja . 
Na stalnih pašnikih se zvrši dosetev najbolje po 
prvi paši, in sicer potem, ko se je pašnik nalahk o 
povlekel. Za tako dosetev se morajo seveda rabiti primerne 
pašniške mešanice . 
3 slučaju, da bi bilo gnojenje potrebno jesen i 
posetvenega leta, potem kaže dosetev preložiti na prihodnje 
poletje, ker bi bile sicer prizadete vzkalile rastline 
vsled jesenskega gnojenja, ki se zvrši kmalu nato . 
3 ostalem velja glede gnojenja vse to, kar j e 
povedano v poglavju 14 . 
17. O plodozmenju (kolobarjenju). 
Z razširjenjem umetnega pridelovanja krme s e 
bo pokazala potreba po uvrstitvi travišč v porazdelbo 
polja (tristroko poljsko gospodarstvo), ki je v kraj u 
običajna, in to zlasti v onih krajih, kjer se še pečaj o 
z gospodarstvom samozasevnih ornic z naravno zaledinitvijo. 
Uvaževati bi se mogla morda naslednja dv a 
zgleda o plodozmenju, ki se po moji vednosti sicer še
nista praktično izvajala, in to tudi tedaj, da bi s e 
ostalo še nadalje pri tristrokem poljskem gospodarstvu. 
1 . Zgled : 
Z menjalnim travnikom (po tri leta njiva) . 
1 . do 5. leta menjalni travnik (z „zelenim ovsom” kot 
zaščitnim sadežem) , 
6. leto 
pšenica ali pa : oves , 
7. okopavina, 
žito , 
8. žito, 
okopavina ali pa lan . 
2. Zgled : 
Z menjalnim travnikom in s čisto deteljo (p o 
štiri leta njiva). 
1 . do 5. leta menjalni travnik (z „zelenim ovsom” ko t 
zaščitnim sadežem) , 
6 . leto 
. . 
. okopavina , 
7 . žito z vsetvijo detelje . 
8 . detelja , 
9 . Žito . 
Na posebno travorodnih tleh, kakor v goratih 
krajih, kjer prevladujeta živinoreja in pa gospodarstv o 
s samozasevnimi ornieami, torej v krajih, kjer j e 
običajno samo eno - do' dveletno njivsko obdelovanje , 
bi bilo preorati ornico v prvem slučaju takoj po košnji . 
Nato naj bi se zasejal primeren medsadež, na primer rž , 
in ko se ta pospravi, naj bi se svet zopet preoral ter 
naj bi se šele prihodnjo pomlad posejala travna mešanica 
med „zelen oves” ali pa na njivah v visoki h 
legah tudi brez zaščitnega sadeža . V drugem slučaj u 
bi imela slediti travišču pšenica (pognojena), potem 
zopet žito (pognojeno) ali pa o k o p a v in a (pust a 
njiva), in potem zopet m e n j al n i travnik s petletn o 
rabo. 
Če bi se imela zvršiti nova naprava na stare m 
travniškem zemljišču, oziroma da se ima travni k 
pomladiti, tedaj se mora uničiti stara travniška ruša . 
Dotični svet se preorje jeseni ter pusti nepognojen v 
sirovi brazdi čez zimo . Prihodnjo pomlad se potem
54 
zaseje oves (nepognojen) in nato sledi enkrat ali pa 
dvakrat zapored okopavina z močnim hlevskim ali p a 
umetnim gnojenjem, da se svet kolikor mogoče očist i 
plevela. Šele potem, torej po najmanj dve- do triletn i 
njivski rabi, se more sejati spomladi primerna mešanic a 
za stalni travnik . (Glej pod . 54.)
— 55 — 
18. O napravi umetnih planinskih travnikov i n 
pašnikov.") 
Skušnje uče, da potrebujejo tudi travniki in pašniki 
v visokih gorskih legah zvišanja pridelkov, in 
N 
26 ) Podrobna izvestja o izidu tozadevnih poskusov vsebuje spis pl . 
We i;n z ierl : »Alpine Futterbauversuche" . Dunaj, 1902, Vilj . 
Frick . Glei o tem tudi spis istega pisatelja v „jahrbuch f .Weidewirtschaft 
und kiinstlichen Futterbau ” od prof . dr. F . Falkeja in dvornega svetnika dr . 
p1. Weinzierla. Založba M . & H . &kaper v Hanovru, 1912, I . zvezek .
— 56 
sicer je predvsem potrebno, da se zboljša rastlinstv o 
na njih. 
Ker pa premnoge dobre nižinske kretske rastline 
ne uspevajo v visokih legah ali pa prehitro pojemaj o 
v pridelku, odnosno popolnoma izginejo, zavoljotega j e 
potrebno, da se vzgojijo za taka zemljišča prikladn e 
planinske kretske rastline . 
Seme takih rastlin dozdaj še ni v kupčiji ali pa 
se dobiva le v manjših količinah in po zelo visok i 
ceni. Zavoljotega hodijo za zdaj le take kupčijsk e 
kretske rastline praktično v poštev, ki so, po dozda j 
izpeljanih poskusih in skušnjah, dovolj trpežne in 
rodovitne v podnebnih razmerah visokega gorovja . 
Kakor je znano, je glavna naloga po meni 1 . 1890 . 
napravljenega poskusnega planinskega vrtat?) 
c. kr. prigledne postaje za semena na Sandlinških planinah 
pri Uiavi (Aussee), proučiti razne planinske krmske 
rastline ter povzročiti pridelovanje njihoveg a 
semena. Prav tako zasledujejo po meni v drugih kraji h 
Avstrije napravljena planinska poskusna polja i n 
semenski vrtovi28) poglavitni namen semenskega pridelovanja 
posebno planinskih oblik dobrih krmskih rastlin . 
Število onih zemljišč in travišč, kjer bi se mogl i 
napraviti umetni travniki na planinah s semenom, ki 
je dandanes v kupčiji, je potemtakem sploh prav zelo 
omejeno. Predvsem prihajajo v poštev okoli planšarski h 
koč ležeče košenice, takozvane planinske poljanic e 
(Almfeldeln) ali ograje, ki pa so navadno poraščene z 
ničvrednim in nadležnim plevelom, ki bohotno rase n a 
tleh, ki so z gnojnico prepojene in torej z gnojem 
27)Glej p 1 . Weinzierl : ,Der alpine Versuchsgarten des k . k . 
Ackerbauministeriums auf der Vorder - Sandlingalpe bei Aussee, 1400 Mete r 
ii. d . Meere, und die daselbst im Jahre 1890 begonnene Samenkultur - un d 
Futterbauversuche" ; prvo poročilo, ponatis iz „Landw . Versuchsstatione n 
im Deutschen Reiche”, zv . XLIII, Berlin, Pavel Parey, 1893 . Dalje o d 
istega : „Alpine Futterbauversuch e, zugleich II . Bericht liber die im 
alpinen Versuchsgarten auf der Sandlingalpe durchgefiihrten wisenschaftlich - 
praktischen Untersuchungen in den Jahren 1890 bis 1900” . Dunaj, 1902. V . 
Frick, c . kr . dvorna knjigarna. Dalje : „Der alpine Versuchsgarten auf de r 
Sandlingalpe”, II . spopolnjena izdaja, s petimi podobami in enim legopisni m 
črtežem, Dunaj, 1909 . 
28)Seznam teh s podatki o višini lege in o številu nasevov vsebuj e 
poročilo prigledne postaje za semena na Dunaju za leto 1911 . V komisiji pr i 
V. Fricku, c . in kr . dvornemu knjigarnarju .
— 57 
preobložene . Te planinske polj anice se dajo izpremeniti 
v prav rodovitne travnike. Treba je le, da se prekopljejo 
(prevržejo) z lopato in oproste obstoječeg a 
plevela, zadostno umetno zagnojijo ter končno posejej o 
s prikladno semensko mešanico toda vedno le bre z 
zaščitnega sadeža . 
Podoba M. Pozna ali močvirska latovka . 
Take naprave sem že z uspehom zvršil pri večje m 
številu planšarskih kmetov v Solni Komori (Sa1zka n 
inergut) in sem povzročil številne po c . kr. krajevnih 
komisarjih za agrarske operacije v avstrijskih planinskih 
deželah kakor tudi po planinskem nadzorništv u 
(inšpektoratu). Še najbolje se je dosedaj sponesl a 
nastopna mešanica :
— 58 — 
Weinzierlova mešanica za planinski travnik 
s 100odstotno doklado in brez zaščitnega sadeža . 
(Podoba 55.) 
L Švedska detelja 200/0 čiste setve in 421 kiloproc. 
2. Mačji rep 
	 
. 
	 
. 10 ,, 31 3 
3. Travniška latovka 10 ,, 173 
4. Pasji rep . 
. 
. 10„ 328 
5 . Travniška bilnica . 10 ,, 866 
6. Travniški lisičji rep 20 ,, 
» 263 
7. Zlata pahovka . 15 ,, 156 
8. Rdeča bilnica 
	 
5 " 
V prisojnih (solnčnih ) 
more deloma nadomestiti švedska detelja (približn o 
10 odstotkov) s pravo navadno nokoto in rdeča bilnica 
s pasjo travo, toda poslednja samo v nižjih legah . 
Povprečni letni pridelek sena te mešanice j e 
znašal po štiriletnih poskusih 70 kg na 100 m 2, oziroma 
70 q na ha. 
Druga mešaniba za planinski travnik, ki je bil a 
zasejana v poskusnem vrtu leta 1901 . in se je dozdaj 
prav dobro razvila, je nastopna : 
Mešanica za planinski travnik . Zasejana v 
juliju 1901 na oddelku I, 2 . 
Cista se- na 100 
100% doklada tev v % m2 v g 
l . Švedska detelja, kupčijsko blago . 
	 
. 10 26 
2 . Navadna nokota dtto . . . 
. 10 30 
3. Travniški lisičji rep dtto . . 
	 
. 10 30 
4. Zlata pahovka dtto 10 20 
5. Phleum alpinum L. P v .") 10 30 
6. Poa violaeea Bell . St . 30 . . . . 10 40 
7. Cynosurus cristatus L . rv. 
. 
. 10 5 2 
8 . Arrhenatherum elatius (L .) M . Pv . 
. 10 132 
9 . Festuca rubra L . var. fallax Haek . Pv . 10 7 0 
10 . Festuca arundinacea Schreb . Pv . . 
. 10 100 
Skupaj 100 530 
Po 2lletnih na planinskem poskusnem vrtu zbr a 
nih opazovanjih in zvršenih izborih se je pisatelj u 
posrečilo vzgojiti pod vplivom planin.skega podnebj a 
nove oblike dolinskih krmskih rastlin in plevelnih 
trav, ki so se zdaj izkazale v svoji dajatv i 
29)Poskusni vrt na Sandlinških planinah . 
30) Stdckelwiese . 
,, 147 
,, 
legah apnenih planin se 
. - 
a 
._
— 59 
kot krmske rastline, in to še zlasti na planinskih travnikih, 
mnogo bolj rodovitne in redilne od pravili planinskih 
vrst. To se tiče predvsem iz samosevnih rastlin 
vzgojene planinske oblike travniške bilnice (Festuca 
pratensis), pasje trave (Dactylis glomerata) , 
potem mehkodlake p ah ovke (Avena pubescens), 
p a s j e p e r i k e (Agropyrum caninum), pozne lato vk 
e (Poa serotina) (podoba 56 .) itd. ter mogočne 
zelene krmske rastline, takozvane gorske s t r ašnice 
(Sanguisorba dodecandra) (pod . 57.). Ta poslednj a 
rastlina daje v zmesi po 50 0 / 0 z udomačeno planinsko 
obliko pasje perike (pod. 58.) stalno mešanico za 
zeleno krmo, ki more nadomestiti v planinah v dolinah 
navadno travno deteljino in jo celo prekaša v pridelku . 
To je važno, ker se ne dajo v planinah udomačiti z a 
take mešanice primerne detelje, niti. Ijuljke, kakor na 
primer laška ljuljka, ki se navadno izbira za te. Po 
obliki in pridelku kakor tudi v krmski vrednosti nadomešča 
v planinah prej imenovana udomačena perik a 
popolnoma to poslednjo travo . 
Te planinske oblike so se zopet po najnovejših 
lastnih skušnjah in poskusih izkazale pri nasledstveni h 
setvah v nižih legah, n. pr. pri 600 do 800 metrov 
nadmorske višine, mnogo izdatnejše, in to še zlasti v 
pridelku semena, kakor teh najboljše kupčijske vrste , 
ki so bile poleg njih nasejane . To pa trpi samo nekaj 
let, tako da se mora vedno iznova rabiti izvirna (originalna) 
setvina (še boljše so sadike) iz prvotnega vzgajališča, 
v pričujočem slučaju s planinskega poskusneg a 
vrta na Sandlinški planini . Iz tega novega važneg a 
dejstva se da tudi posneti veliki praktični pomen planinskih 
semenskih vrtov za umetno pridelovanje krm e 
v dolinskih gospodarstvih in sploh za pridelovanj e 
travnih semen. Temu namenu imajo tudi služiti. D a 
posestvu „k. k. Kraglgut” napravljeni vrtovi za zarej o 
in razmnožitev krmskih rastlin . 8 1 ) 
31) Primerjaj o tem izvleček iz mojega predavanja „Heranziichtung vo n 
neuen Pflanzenformen unter dem Einflusse des Alpenklimas”, ki sem ga ime l 
na skupščini naravoslovcev v Draždanih 1907 in ki je izšel v razpravah društva 
nemških naravoslovcev in zdravnikov, 79 . skup . Draždane II/1, st. 216 . , 
Lipsko, E. C . W. Vogel, 1908. Nadalje „Neue Freie Presse” z dne 19 . sept . 
1907tin » Neues Wiener Tagblat" z dne 21 . septembra 1907 . Dalje J . W i e s n e r,
Primernih semenskih vrst k mešanicam za p 1 aninske 
pašnike je dozdaj še manj v kupčiji kakor 
za travnike in tudi še niso zaključeni tozadevni poskusi . 
Kolikor pa se da sklepati že zdaj na praktično porabo , 
oziroma izpeljavo takih naprav iz mojih leta 1904. 
pričetih, po moji vednosti sploh prvič započetih poskusnih 
setvah z mešanicami za planinske pašnike, 
sestoječih deloma iz semena pravih planinskih kretskih 
rastlin, deloma iz na Sandlinški planini udomačeneg a 
semena nižinskih rastlin, bi se mogle priporočati naslednje 
mešanice, in sicer za različne višinske lege, delom a 
za nasev iztrebljenih zemljišč, deloma za vsetev v primerno 
pripravljeno pašniško rušo kakor tudi za napravo 
novih planinskih pašnikov : 
Mešanica za planinski pašnik I. W. 
Za nadmorsko višino od 1400 do 1700 metro v 
pri 500odstotni dokladi. Čista se - 
tev v % 
na 100 m , 
v grami h 
1. Trifolium pratense L . perenne Hort . 32) 10 120 
2. Trifolium caespitosum Reyn . 5 30 
3. Trifolium badium Schreb. 5 90 
4. Plantago alpina L 10 I 3 2 
5. Plantago montana Lam . 
. 
. 10 150 
6. Plantago serpentina 
i 
. 
. 
. 
. 2'5 33 
7. Festuca rubra L . var. genuina Hack . 10 21 0 
8. Festuca rubra L. var. fallax. Hack. 5 105 
9. Festuca Scheuchzeri Gaud . 5 108 
10. Festuca violacea Schleich . 
. 
. 5 105 
11 . Festuca rupieaprina (Hack.) Nym. 5 54 
12. Poa alpina L . 
. . . 5 6 0 
13. Poa violacea Bell . 
. 5 6 0 
14. Phleum alpinum L . 
. 5 45 
15. Phleum medium L. 
. 
. 
. 5 54 
16. Leontodon pyrenaieus Gouan . 2 .5 19 
»Lichtgenus der Pflanzen", Lipsko, W. Engelmann, 1907, stran 291 ., C . 
S c h r o e t e r, „Das Pflanzenleben der Alpen ” , Ziirih, 1908, stran 631 . in p l . 
Weinzierl : „Die Weideresultate des k . k . Kraglgutes ” , „Wiener Landw . 
Zeitung”, št. 30., 1911 . 
32) Samorašča (divja) travniška detelja z visokih leg .
61 — 
Predstoječa leta 1906 . v planinskem poskusnem 
vrtu na Sandlinški planini zasejana mešanica je dal a 
1. 1908. že pri prvi košnji 58 suhe krme na hektar . 
Weinzierlova mešanica za planinski pašni k 
za nadmorsko višino od približno 1400 do 1700 metrov 
pri. 100 odstotni dokladi. Čista setev 
v % 
na WO m2 
v gramih aa) 
1 . Trifolium pratense L . perenne Hort. 10 42 
2. Trifolium pallescens Schreb . 3 6 
3. Plantago alpina L . 
. 
. 
. 5 22 
4. Plantago montana Lam . 
. 
. 
. 2 10 
5. Festuca rubra L. var. fallax Hack. 20 140 
6. Festuca 
rubra L. var, 
duriuscula 
subvar. genuina Hack. . 
. 10 5 0 
Poa violacea Bell . 
. . 
. 10 40 
8. Poa alpina L 10 40 
Phleum Michelii All. 
. 
. 10 40 
10. Phleum alpinum L . 
. . 
. I O 30 
11. Cynosurus cristatus L. . 
. 10 52 
Ta mešanica se je v planinskem poskusnem vrtu 
izredno gosto razvila in je dala v drugem letu 30 q 
suhe krme na hektar. 
Mešanica za planinski pašni k 
za nadmorsko višino od približno 1700 do 2000 metrov . 
Čista se- na 1C0 m2 
tev v % , v gramih 
1. Lotu corniculatus L . (plan. oblika) 10 
3 0 
Trifolium caespitosum Reyn. 
5 
1 0 
3. Plantago alpina L 5 
2 2 
4. Festuca rupicaprina (E[ack.) Nym . . 20 
7 2 
5. Festuca Scheuchzeri Gaud . 
72 
6. Festuca violacea Schleich . 
10 
7 2 
7. Avena Scheuchzeri All . 
10 
120 
8. Poa violacea Bell . . . . 
10 
40 
9. Agrostis rupestris All. . . 
10 
28 
10. Phleum alpinúm L. 
0 
3 0 
33 ) Na podlagi množine posetve,' ki sem jo sam dognal iz pridelaneg a 
semena na Sandlinški planini.
32 
Seme navedenih planinskih vrst in oblik detel j 
in trav, ki ga danes še ni dobiti v kupčiji, bi s i 
Podoba 58. (izvir .) Pitoma pasja perika. 
morali planinski gospodarji sami vzgojiti, in sicer n a 
posebnih planinskih poskusnih poljih (,,travnih
semenkah"), ki naj bi jih napravile k m e t i j s k e 
zadruge. Potrebno izvirno (originalno) seme oddaja 
v razmerju zaloge brezplačno c . kr. prigledna 
postaja za semena na Dunaju s p l a ni n s k e g a p o - 
s ku sne ga vrta na Sandlinški planini .34 ) 
Množina posetve pri polni (čisti) setvi") 
za nektere planinske vrste in oblike po skušnjah s 
planinskega poskusnega vrta na Sandlinški planini : 
Ime Kalivost g na 100 nz 2 
v % 
brez doklad e 
l . Agrostis alpina Scop . . 
2. Agrostis rupestris All . . . 
3. Avena Scheuchzeri All . . . 
Avena sempervirens Bost . 
5. Calamagrostis montana De . 
6. Calamagrostis silvatica De . . 
7. Festuca alpina Sut. var . interceden s 
8. 
amethystina L . 
9. 
Halleri All . . 
10. 
pumila Vill 
11. 
rubra L. var. fallax Haek. 
12. 
rupicaprina (Hack .) Nym . 
13. 
Scheuchzeri Gaud. 
14. 
valesiaca Schl. . 
15. 
varia Hack. 
16. 
violacea Bell . . 
17. Phleum alpinum L 
18. 
pratense L. var . medium Brtig g 
19. 
Miehelii All 
20. Plantago alpina L . 
21. 
montana Lam. 
22. Poa alpina 
var. fructifera 
23. 
distichophylla Gaud . 
24. 
sudetica Huke. 
34) Natančnejše navodilo o pridelovanju semena planinskih krmski h 
rastlin vsebuje moje poslednje podrobno poročilo o planinskih poskusih z a 
pridelovanje krme (Dunaj 1902, V . Frick) . 
35)Pri povprečni rabnosti, ki je v tem slučaju istovetna s procentn o 
kalivostjo, ker se je rabilo za posetev absolutno čisto seme . 
V to sestavo so se sprejele tudi take vrste nižinskih rastlin, ki jih n e 
vsebuje moja posetvena razpredelnica . 
80 120 
76 140 
82 600 
70 650 
73 13 0 
70 130 
80 200 
75 230 
80 200 
78 250 
94 350 
82 180 
70 360 
80 260 
80 260 
60 360 
92 250 
90 180 
94 100 
86 220 
88 250 
91 200 
78 180 
81 250
— 64 
e Kalivost g na 100 m 2 
v 0/0 
brez doklad e 
25. ,, violacea Bell . . . . 
73 
200 
26. Trisetum subspicatum Beauv. 
90 
120 
27. Trifolium alpestre L. . . 
70 
220 
28. badium Schreb. 
95 
300 
29. caespitosum Reyn . 
72 
100 
30. medium L. . . 
70 
200 
31. montanum L. 
75 
120 
32. pallescens Schreb. 
78 
100 
33. pannonicum Jacq . 
91 
300 
34. pratense L . var. peresne Hod. 81 
200 
35. Sanguisorba dodecandra Mar. 
90 
900 
36. .Agropyrum caninum P. B. . 
. 80 
450 
37. Aira flexuosa L 7 0 
38. Festuca gigantea (L .) Vill . 
60 
300 
39. Koeleria cristata Pers . . . 
. 62 
180 
19. O umetnih stalnih pašnikih.8, ) 
Mešanice za stalne pašnike se sestavljajo v splošnjem 
po tistih načelih kakor prej (pod 10) opisane , 
samo da se mora gledati na primerno gostost setve, 
oziroma na visoko doklado, ki naj znaša 200 do 400°% 
čiste setve. Detelje naj bodo zastopane kvečjemu z 
20% in pri rabi bele detelje v večjih dodatkih pa v 
celem le s 15 površinskimi odstotki v teh mešanicah . 
Te mešanice prihajajo v poštev zlasti za s t aln e 
pašnik e s pregrajam i, kakršnih se j e napravilo v 
poslednjem času že večje število in ki tvorijo obratovalno 
podlago zadružnih pašnikov za mlado živino . 
Pri stalnih pašnikih pašniških zadrug v Velblin u 
ri Litomericah in v Raspenavu pri. Fridlandu na 
eškem, napravljenih leta 1907 . in 1908., so se po 
pisateljevih podatkih z uspehom rabile naslednje mešanice, 
pri čemer se je bil zaščitni sadež zelen pokosil 
in se je mešanica popasla Že v letu posetve . 
30 ) Primerjaj p r o f . d r. F r . Falke „Die Dauerweiden « in p l . W e i nzierl 
„Die Fárderung des kilnstlichen Futterbaues in Člsterreich,” Dunaj , 
1908 . Ponatis iz „Wiener Landw. Zeitung, št . 2. in 5., 1908, v komisiji pri V . 
Frick, c . in Im dvornem knjigarnarju . In od istega : „Die Weideresultate des 
k. k. Kraglgutes .” „Wiener Landw . Zeitung,” št. 30., 1911 .
— 65 — 
Uvaž'uje pomen premišljenega pospeševanja intenzivnega 
pašništva, združenega z umnim pridelovanjem 
krme in z vsem, kar se je ukrenilo v povzdigo živino - 
reje, napravilo je po pisateljevem nasvetu c . kr. kmetijsko 
ministrstvo leta 1909 . na gozdno-erarnem, „Kraglgut” 
imenovanem posestvu pri Mitterndorfu v štajersk i 
Solni Komori umno urejen pašnik . 37) Ta pašnik leži n a 
južnovzhodni rebri, ki se dviga 900 do približno 1100 m 
nad morjem . Njegova površina znaša po dokupu dveh 
sosednjih pašnikov in gozdnih zemljišč" 61 .27 ha. Po 
dovršitvi v delu se nahajajočih in zasnovanih zboljšan j 
bo to gotovo prav idealen pašnik (glej pod. 59., 60. in 61.). 
Ta pašnik, čigar vodstvo je v pisateljevih rokah, 
ima dvojen namen . Predvsem naj bi ustregel čestim, v 
raznih oblikah izraženim željam kmečkih živinorejcev 
tamošnjega kraja po umnejšem gospodarstvu na gorskem 
pašniku v državnem gozdu, in sicer s posebni m 
ozirom na mlado živino . Z ozirom na to, da je dana 
stem možnost prav izdatne in obenem cene paše za 
planinsko živino, predstavlja to podjetje prav uspešn o 
sredstvo za povzdigo živinoreje na Zgor . Štajerskem 
in, ker je tudi ne majhnega narodno-gospodarskeg a 
pomena v prid času primernega vprašanja po zvišan i 
produkciji živine, se lehko vidi v njem tako reko č 
kmetijska dobrodelna naprava. Iz tega razlog a 
so opravičeni nemali stroški iz državnih sredstev z a 
napravo pašnika in njegovo intenzivno obdelovanje . 
Vendar pa bi ne bilo umestno, če bi se stavilo t o 
državno pašniško podjetje kmetom za zgled pašnika z a 
mlado živino, ki naj bi donašal skoraj šen dobiček, 
četudi more marsikaj, kar se je tu ukrenilo za zboljšanje 
pašništva in pašniškega obrata kakor tudi z a 
umetno pridelovanje krme, služiti malim kmetovalce m 
kar naravnost za vzor in zgled . 
Razen tej odlično praktični nalogi služi ta pašni k 
tudi znanstvenemu raziskavanju pašniškeg a 
vprašanj a. To se vrši z redovitimi, sistematičnim i 
opazovanji, študijami in poskusi, ki se z njimi rešujej o 
najraznovrstnejša vprašanja. Ta vprašanja se tičej o 
37) Primerjaj : „Das Kraglgut bei Mitterndorf, eine Weidewirtschaf t 
auf forstárarischen Griinden” . lzvestje c. kr . ministrstva za kmetijstvo v 
„Wiener Landw . Zeitung”, 1909, št . 27 . 
5
67 -- 
predvsem pridelovanja rastlin pašniškega obrata, in sice r 
s posebnim ozirom na umetne stalne pašnike, ter s e 
nanašajo na pridelovanje travnih semen kakor tudi n a 
oplemenitveno gojitev najvažnejših krmskih trav i n 
drugih krmskih rastlin. UvaŽujejo se poglavitno planinsk e 
udomačene krmske trave in druge krmske rastline, k i 
se vzgajajo v posebnih vzgojevalnih vrtovih (gredah) 
in na večjih razmnoževalnih parcelah. Čisto vzgojeno 
in izbrano seme teh krmskih rastlin se ima oddat i 
kmetovalcem, četudi ne v velikih, pa vendarle za 
nadaljnje poljsko razmnoževanje zadostnih množinah , 
ker so premajhna ona zemljišča, ki so zdaj v ta name n 
na razpolago . 
Sestava različnih preskušenih mešanic za stalne 
pašnike. 
Semenska vrsta 
Pašniška zadruga 
Velblin in Raspenav 
Kraglgu t 
I . 
11 . 
Odstotki čiste setve 
Bela detelja 
. 10 10 5 . 0 
Švedska detelja . 
. 5 5 2 . 5 
Navadna nokota, prava 5 5 2 . 5 
Mačji rep 
	 
. 
	 
. 10 10 10 . 0 
a Travniška latovka 1 0 
Pozna latovka 10 10 . 0 
Pasji rep 
. 15 15 15 . 0 
Sopulja . 
. 
. 5 5 5 . 0 
Angleška ljuljka 10 10 20-0 
Pasja trava 
. 
. 10 10 10.0 
b Travniška bilnica 10 10 10.0 
Rdeča bilnica 
	 
. 5 5 5. 0 
Zlata pabovka, prava 5 5 5 .0 
Zaščitni sadež 
Doklada . 
Pašnik se je -prvič popasel . 
brez zaščit - 
nega sadež a 
120, ozioma 200 200 200 
Vselej v letu posetve . 
zelen ove s 
Tudi na nadvojvodski češinski kronski. posesti 
leta 1908. brez zaščitnega sadeža, toda zelo gost o 
5*
68 — 
zasejani stalni pašnik se je mogel z ozirom na dolgo - 
trajno suho vreme popasti brez škode v oktobru istega 
leta z mlado živino . 
Na številnih po navodilu profesorja dra . Falkeja n a 
Saksonskem napravljenih stalnih pašnikih se seje skoraj 
vedno brez zaščitnega sadeža in se popase naprava 
O
CC3 
>U2 
$=4 
o
,sz
— 69 
redno jeseni posetvenega leta . Tudi pri mojih najnovejši h 
popasnih poskusih na pašniku »k. k. Kraglgut" (191 0 
in 1911) se je izkazalo, da je koristno, če se mešanic a 
za stalni pašnik popase že v letu posetve, četudi l e 
pogojno, in sicer tako, da je na paši kar največ živine 
in paša le malo časa trpi .58) 
38) Glej „Weideresultate des k . k. Kraglgutes” itd .
-- 70 — 
Dosetev za stalni pašnik , 
kakršna se je rabila na pašniku „k. k. Kraglgut” pri 
Mitterndorfu . 
Semenska vrsta 
Odstotki čiste Za dosetev z 200% doklado je vzet i 
setve na l /za na oral 
l . Navadna nokota 5 3 .0 kg 1'6 kg 
2 . Mačji rep . 
	 
. 
	 
. 10 7-2 » 4 . 0 » 
3. Pozna latovka 
. 15 10. 2 » 6 . 6 
4. Pasji rep 
. 20 20 . 8 » 12. 0 » 
5 . Sopulja 
. . . 
. 10 4 .8 » 2. 8 
6 . Angleška ljuljka 
. 15 33 . 0 » 19.2 
7 . Travniška bilnica 15 34 .2 » 19.8 
8 . Rdeča bilnica 
	 
. 10 14. 0 8-4 » 
Skupaj . . 100 0 /0 
	 
127 . 2 kg 
	 
74 . 4 kg 
Ker se, kakor uče izkušnje, bela detelja pri primernem 
gnojenju in obdelovanju že itak samoraslo 
pojavi ter s pomočjo svojih vkoreninjenih pritlik hitr o 
razrase, se more izpustiti pri dosetvah in se mor e 
namesto nje s pridom sprejeti navadna nokota v 
mešanico. 
Mešanici za pašnike za žrebeta. 
Pašniška mešanica 
Semenska 
vrsta A 
B 
Odstotek čiste setve 
Mačji rep 
	 
. 10 1 5 
Travniška latovka 10 
Pozna latovka 10 10 
Pasji rep . . 15 15 
Šopulja 
. 
. 5 
Angleška ljuljka 15 1 5 
Pasja trava . . 10 1 5 
Travniška bilnica 10 1 5 
Rieča bilnica 
	 
. 15 1 0 
Zlata pahovka . 5 
100 
	 
Ioo
— 7 1 
Mešanico A je na željo c. kr. domobranskega 
ministrstva zasejala spomladi leta 1911 . c. kr. prigledna 
postaja za semena na Dunaju pri c . kr. domobransk i 
dopolnilni vojaški konjušnici v Zavadki (Galicija) s 
1000/, doklado in brez zaščitnega sadeža, in sicer na 
površju, ki meri 217 ha (je danes največja naprav a 
umetnega pašnika sploh). 
Pašniška mešanica za žrebeta B je bila zasejan a 
po pisateljevem navodilu leta 1911 . pri c . kr. kobilarni 
v Radovici (Bukovina) na površju, ki meri 68 ha, 
in sicer s 100% doklado ter med zelen oves ko t 
zaščitni sadež . Na posebno željo ravnateljstva kobilarne 
se v tej mešanici niso rabile detelje, ker da jih p o 
tamošnjih izkušnjah žrebeta zametajo in da tudi niso 
prikladne za pašo. 
Gnojenje mora biti pri napravi stalnih pašniko v 
obilno ter naj znaša po Falkeju na lahkih ilnatih tleh 
povprečno 60 kg kalija, 60 kg fosforove kisline in 15 k g 
dušika na hektar. Poleg teh je treba letno, in sice r 
zlasti na tleh prvotne tvorbe, še 7 g ogljikovokislega 
apna ali zmletega apnenca. 
20. O kretskih travnikih za divjačino . 
Končno je še omeniti, da so po lastnih izkušnjah , 
ki sem jih pridobil na podlagi započetih setveni h 
poskusov v Solni Komori, nektere travne mešanic e 
prav prikladne za napravo k r ms k i h tra v n i k o v z a 
divjač in o, in sicer mnogo bolj prikladne, kakor več - 
letne krmske rastline za divjačino, ki so se dozdaj 
često priporočale z veliko reklamo . 89) 
Krmska mešanica za divjačin o 
za nižje lege (700 do 1100 metrov) s 70odstotno doklado. 
l. Švedska detelja . . . . 10 odstotkov 40) 
2. Navadna nokota 
10 
3. Travniška bilnica 
2 0 
4. Pasja trava 20 
39)Tozadevni poskusi bodo ob priliki objavljeni na drugem mestu . 
40)Resnična množina posetve se izračuni ravno tako, kakor je bilo 
povedano v 10. poglavju .
72 — 
5 . Mačji rep 
	 
. 
	 
. 
	 
. 20 
6. Travniški lisičji rep 1 0 
7. Zlata pahovka 
. 
. 10 
Ta mešanica je bila poskusno zasejana med zele n 
oves spomladi leta 1895 . v Solni Komori, in sicer n a 
več v okoliš osebnih zagraj Njegovega Veličanstva 
cesarja spadajočih parcel, ki leže 650 do 1100 metrov 
nad morjem, ter se je najbolje razvila. Parcele so bil e 
prevržene z lopato jeseni ter pognojene s Tomasov o 
Žlindro in pa s kajnitom. Za uspeh naprave je neobhodno 
potrebno, da se postavi trdna ograja, da se v 
prvem letu odvrača divjačina od nje . Ograja se sm e 
odpreti šele drugo leto, in sicer po košnji (približn o 
sredi meseca julija). Mešanico je v splošnjem pra v 
rada popasla divjačina. 
Zanimivo je, kar se je v zadnjem času često 
opazilo, da velika divjačina (zlasti jelen) ne pomul i 
bele detelje nikdar, švedsko deteljo in mačji rep pa le 
redkokdaj . Poslednjo travo pa zameta samo tedaj, ko 
poganja in cvete, in sicer zameta le stebelne poganjke , 
dočim listne poganjke prav rada uživa . 
Nižjim legam (400 metrov) bi se utegnila prilegati 
naslednja kretska mešanica za divjačino z 200 0/ , 
doklado : 
l . Bela detelja . . 
5 
odstotkov 
2. Švedska detelja . . 
. 5 
3. Navadna nokota, prava 
5 
4. Mačji rep . 
	 
. . 
	 
. 10 
5. Travniška bilnica . 
. 5 
6. Travniška latovka 
. 1 5 
7. Pasji rep . 
1 5 
8. Angleška ljubka 
. 15 
» 
9. Francoska pahovka . 
. 10 
10. Pasja trava . 
. 10 
11. Zlata pahovka 
. 5 
Vsota 100 odstotkov 
Za višje lege (n . pr. čez 1100 metrov), kjer j e 
naprava lesenega plotu združena z neprilikami in velikimi 
stroški in bi se polegtega moralo seno spravljati 
predaleč dol, je pri napravi novih pašnikov za divja-
— 73 — 
čino bolj na mestu, da se rabijo osobite rastline z a 
pašo, in sicer predvsem planinske udomačene vrste i n 
oblike tako, da se napravi istinit pašnik za divjačino . 
Po mojem mnenju bi bilo priporočati v ta namen 
naslednjo mešanico s 150 O/ doklado k normalni množini 
posetve za čisto setev pri povprečni čistoti i n 
kalivosti : 
Krmska mešanica za divjačin o 
za 
	 
višje 
	 
lege 
	 
(nad 1100 
	 
metrov). 
Semenska vrsta Čista setev 
v odstotkih 
Grami na 
100 m 2 
I. Zlata pahovka 10 2 5 
2 . Mačji rep . 10 45 
3. Pasji rep 
	 
. . . 10 65 
4. Planinska latovka 
. 
. 20 100 
5. Gostorušna rdeča bilnica 15 100 
6. Kozja bilnica 
. . . 20 90 
7. Planinski trpotec 10 5 5 
8. Gorski trpotec 5 30 
Seme poslednjih petero planinskih vrst se sicer 
še ne dobiva v kupčiji, a se da prav lehko in plodovit o 
razmnožiti tudi v nižjih legah, na primer pri . 900 do 
1200 metrih, izvzemši kozjo bilnico, ki zahteva vsaj 
1400 metrov nadmorske višine . Tako bi mogel vsa k 
večji lovski posestnik odmeriti v planinah, na primer 
v svoji gozdni drevesnici, nekaj gred za teh peter o 
planinskih pašniških rastlin v svrho dobivanja njihovega 
semena. V ta namen more manjše semenske množin e 
oddati že zdaj brezplačno planinski poskusni vrt na 
Sandlinški planini, če se za to prosi pri c . lir. prigledni 
postaji za semena . 
Taka naprava bi se pa morala vsekako zavarovat i 
vsaj prvi dve poletji s primernim plotom pred divjačino . 
21. Pripomnje 1 zgledom mešanic (razpredelnica 
III.) 
1. Z ozirom na trpežnost so travne d e t el j in e 
dve - do triletne, m en j al n i travniki štiri- do šest - 
letni, stalni travniki in p a š n i k i najmanj desetleni .
— 7 
2. V dotičnih zgledih mešanic se navaja porazdelba 
posameznih semenskih vrst le v površinski h 
odstotkih (v odstotkih čiste setve, Pv . 0/Q ), množina 
posetve pa samo v kiloproeentih (Kilo %) na 
hektar, in to na podlagi povprečnih rabnosti semen , 
ki so navedene v posetveni razpredelnici . 
Množina posetve v kilogramih za semena, k i 
se rabijo, se izračuni, če se kiloprocenti dele z vsakokratno 
rabnostjo semen. 
3. V višjih in mrzlejših legah se ljuljke izpust e 
in se uvažujejo v nadomestilo teh v večji meri odpornejše 
vrste, zlasti travniška bilnica, mačji rep in pasj a 
trava. Za stalne travnike se moreta rabiti tudi trstn a 
bilnica in svetlikasta trstika, zlasti za planinske travnike 
in na barskih tleh . 
V onih goratih krajih, kjer pridelujejo krmo n a 
samozasevnih ornicah, in sicer samo z naravno zaledinitvijo, 
kakor se to vrši vseskozi v naših planinskih 
deželah, je rabiti z uspehom za posetev mešanice z a 
men j a l n e travnike. Take mešanice so se na moj o 
spodbudo že z uspehom poskusno sejale na mnogih 
krajih v Solnograški, Gornje -Avstrijski, Štajerski itd. 
4. Pri napravi posebnih travnik ov z a namakanje 
ali pa na zemljišči h, ki se dajo namakati, j e 
dati v mešanicah prednost zlasti travniškemu lisičjem u 
repu (do 25 in 30 odstotkov čiste setve) . 
5. Po naših izkušnjah pri poskusih na galiških 
barskih poskušališčih se morejo travne mešanice z 
uspehom sejati tudi na v i s o č i n s k e m b a r j u, ki šota 
še ni odstranjena z njega . Treba se je seveda tu 
zadovoljiti z malovrednimi travami, kakor sta n . pr. 
medena trava in svetlikasta trstika ; toda presenetljiv o 
je, da uspevajo v pravi zmesi s temi tudi boljše trave , 
kakor mačji rep, travniška latovka, pozna latovka (Po a 
serotina Ehrh .) in rdeča bilnica (zlasti njena velikocvetna 
oblika). Od detelj se tu poglavitno nokota upošteva. 
Tudi na nižinskem b a rj u 41) je izmed detelj 
predvsem upoštevati pravo navadno ali rožičkast o 
41) Za te podatke se mi je zahvaliti prijaznemu priobčilu c. kr. vlad - 
nega svetnika Julija K o p p e n s a, ki vodi tozadevne setvene poskuse v 
Galiciji in je že zvršil številne večje travniške naprave na barskih tleh v 
raznih kronovinah ter o tem poro g al v spisu » Kilnstliche Wiesen- und Grassamenkultur 
auf unbedecktem Moors, Dunaj, 1900 .
22. ZgIE namene užitka (na hektar). 
bdelanem 
,nem barju) Na pesčenina h 
Št. Semenska 
v Iln i 
~nik 
XII . 
Staln i 
pašnik 
XIII . 
Travn a 
ljin a 
doklado 
XIV . XV. XVI . 
Staln i 
nNj l:~ -n i 
travni k 
dsono 
trSatva'ln 
s % 
doklado 
doklad o 
(rpmoadn 
Št. 
O% s 100% 
lado doklado 
50%) 
Kil o 
% 
Pv . Kil o 
% 
Pv . 
% 
Kilo 
% 
Pv . 
KiloPv. 
% % % 
Kil o 
% 
Pv . 
% 
Kil o 
% 
1 
2 
Domača detelj a 
Bela 
74 10 170 30 311 2 
3 Švedska 
89 5 105 10 130 5 81 5 106 3 
4 Nokota . 
. 
. 
. 
63 5 87 10 128 10 174 20 348 4 
72 42 ) 
5 Ranjck . 
. 
. 5 128 5 
6 Hmeljna lucerna . 30 613 10 262 5 170 6 
7 Mačji rep . 
	 
. 
	 
.270 15 461 5 96 10 235 10 313 7 
8 Travniška latovk 1 48 5 82 15 261 20 347 8 
9 
10 
Navadn a 
Pasji rep 
. 
, 
. l 1 0 
11 Šopulja 
. 
. 
, 
72 10 173 1 1 
12 Svetlikasta trstik 1 2 
13 Angleška ljuljka 
. 5 429 20 1029 1 3 
14 Laška 5 201 10 503 1 4 
15 Francoska paho' 814 10 554 5 370 ' 1 5 
16 Travniška bilnic,368 10 816 1 6 
17 Ovčja 5 145 1 7 
18 Trdikasta ovčja 1 
	 
. 5 140 18 
19 Rdeča bilnica 
	 
252 10 281 10 223 5 147 1 9 
20 Trstna 
612 . . . . 5 360 5 360 20 
21 Pasja trava 
. 
38 4 1 15 672 10 448 10 448 2 1 
22 Travniški 
lisičji 
	 
57 ' . . . . 22 
23 Volnata medena - 3 40 23 
24 Zlata pahovka 
88 10 99 10 78 10 104 24 
25 Rosulja 
. 
. 
. . I 
2 40 5 100 25 
26 Pokončna 
	 
stoki ; 10 806 26 
27 Gola , 20 1220 20 1620 10 810 27 
28 Rman . . , 
5 54 28
— 75 — 
nokoto (Lotos corniculatus L) . V prikladnih mešanicah 
so tu prav zanesljive vse latovke, še zlasti pa pozna 
latovka (Poa serotina Ehrh.), in sicer na vlažnem 
ravno tako, kakor na nekoliko suhotnem barju . Prav 
tako dobro uspevajo tu bilnice po naslednjem redu : 
l. Festuca arundinacea Sehreb . ; 2. Festuca pratensis 
Huds. ; 3. Festuca rubra L. in Festuca heterophylla Lam . 
V nasprotju z navedbami v večini strokovnih spiso v 
uspeva trstna bilnica (Festuca arundinacea Schreb .} 
naravnost izvrstno na dobro osušenem barju . Od ostalih 
trav zasluži vse uvaževanje zlasti zlata pahovk a 
(Trisetum flavesceus [L.] Beauv .), ki v suhotnih (gorkih) 
legah in še zlasti na plan.otnejšem barju vsepovso d 
prav dobro uspeva (je prikladna za pridelovanje semena) ; 
v poslednjem slučaju se hitro razširi po sosedstvu i n 
prav dolgo trpi. Dalje so se na barskih tleh dobro 
obnesle naslednje trave, in sicer : pasja trava, mačj i 
rep, francoska pahovka in svetlikasta trstika . Alopecurus 
(lisičji rep) izgine prav kmalu z barij, ki se n e 
namakajo z oroševanjem . Pasji rep (Cynosurus cristatus ) 
je zelo nezanesljiv. 
Na pokritem b a r j u, če je krovna tvarin a 
ilnata in ne leži čez 5 centimetrov na debelo, uspevaj o 
po teh izkušnjah naravnost krasno vse detelje in trava. 
Na barju pa, ki je pokrito s peskom, naprava travniko v 
s posetvijo sploh ni umestna. Mnogo semena sploh n e 
izkali v pesku ali ga pa odnese veter s peskom vred . 
23. Zgledi za, druge razmere in namene užitka . 
Za podlago v vseh naslednjih priobčitvah je vzet a 
povprečna rabnost semen, ki je navedena v posetven i 
razpredelnici. 
a) Na tleh za lucerno : travna mešanica z 
lucern o, štiri- do šestletna, s 50 odstotno doklado na 
hektar : 
l . Lucerna . 
. 85 odstotkov čiste setve in 3396 kiloprocento v 
2 . Pasja trava . 
15 
,, 
509 
» 
b) Na tleh za esparzeto : travna mešanica z 
esparzeto s 50 odstotno doklado na hektar :
— 7 6 
1. Esparzeta, . . 
75odstotkov čiste setve in 15262 kiloproceto v 
2. Hmeljna lucerna . 5 
» 128 
» 
» 
» 
3. Francoska pahovka 15 
» 
» » 832 
4. Laška ljuljka . . 
5 
» 
" 
» 
252 
c) Stalni travnik. Na izredno suhotnih i n 
pustih tleh v gorki legi z 80 odstotno doklado na hektar : 
l . Nokota 
. 
. 
. 
. 15. odst . čiste setve in 23 i kiloprocento v 
2 . Travniška latovka 
. 15 238 
3 . Rosulja (prava) 
. 
. 
. 10 
» 180 
4 . Volnata medena trava 10 
» 17 7 
5 . Pokončna stoklasa 
	 
. 10 
» 726 
6 . Gola stoklasa 
. 
. 
. 15 09 4 
7 . Navadna šopulja 
. 10 
» 15 8 
8 . Rdeča bilnica 
	 
. 10 
» 265 
» 
9. Rman 5 64 
d) Z a p o b o č j a (železniške nasipe), pri krmsk i 
rabi, s 400 odstotno doklado, brez zaščitnega sadeža n a 
hektar : 
1. Domača detelja 
	 
5 odst . čiste setve in 447 kiloprocentov 
2 . Bela detelja 
. 
. 
5 
» 
» 
222 
3 
Lucerna 
. . 
. 
5 
» 66) 
» 
4 . Esparzeta 
. 
. 
5 
» 
» 
» 3381 
» 
5 . Mačji rep	 5 
	 
" 
	 
» 39 2 
6. Travniška latovka 
10 43 4 
7 . Pasji rep 5 
» 
» 410 
» 
8 . Navadna šopulja 
10 
» 43 2 
9. Svetlikasta trstika 
10 69 3 
10. Angleška ljuljka . 
5 
» 
» 107 3 
11 . Laška ljuljka . 
. 
. 
5 
» 83 9 
12 . Francoska pahovka 
5 92 4 
13 . Ovčja bilnica . 
	 
. 
	 
5 
	 
» 36 3 
14. Pasja trava 
. 
. 
. 
. 10 
» 1120 
» 
15. Volnata medena trava . 
5 247 
16 Rman 5 
» 178 
Polegtega se priporoča posejati še prej travn o 
mešanico z esparzeto, in sicer sestoječo iz 80 odst()kov 
esparzete in 20 odstotkov francoske pahovke, ki s e 
pomešana z vlažno zemljo raztrosi in potem pritisn e 
(privalja) . Nato šele se zaseje prava travna mešanica , 
enako pomešana z zemljo . Pri pobočjih, ki vise za ve č 
kakor 35 stopenj, kaže semensko mešanico pomešati z 
drobno vrtno črnico in z vodo v kašasto tvarino, k i 
se nanosi kakor mort ter enakomerno izgladi (izravna) . 
Na p l a z a l i e a h"), zlasti v gorah, se dotično 
42) Glej tudi : Ferdi n . Wa n g ,Grundriss der Wildbachverbannugen" , 
jena, 1902. C . Fischer i n p 1 . Welnzierl „Alpine Futterbauversuche” , 
Dunaj, 1902, stran 116 .
77 — 
površje pred zasetvijo samo mestoma prekoplje in j e 
pri tem gledati, da ostanejo obstoječi posamezni travn i 
šopi, zlasti planinske latovke in navadne šopulje . Po 
lastnih izkušnjah pa je predvsem koristno, da se varuj e 
kolikor mogoče lapuh (Tussi]ago farfara L .) in v višjih 
legah planinski lapuh (Adenostyles Alliariae [Gouan .] 
Kern.), ker je značilna rastlina za plazalice, se tu prv a 
pojavi ter utrjuje tla s svojimi podzemnimi pritlikami . 
Na ta način je mogoče uvaževati v mešanicah ve č 
boljših kretskih trav, ki v manjši meri utrjujejo tla . 
Prav dobro sta se v tem ozira obnesli naslednji mešanici, 
ki sem ju poskusno zasejal spomladi leta 1894 . 
na Sandlinški planini na neki plazalici z apneno sipin o 
kot podlago in z 62odstotno brežnostjo v višini 1400 m 
nad morjem. 
Z 100odstotno doklado, brez zaščitnega sadež a 
na hektar : 
«) V nižjih legah : 
1. Bela detelja . . 
2. Navadna nokot a 
3. Rman . 
. . 
4. Francoska pahovka 
1 0 
5. Svetlikasta trstika 
1 0 
6. Gola stoklasa . 
1 0 
7. Zlata pahovka 
1 0 
8. Pasja trava . . . 
10 
9. Travniška Iatovka . 
10 
10 . Travniška bilnica . 
10 » 
100 
V nekoliko višjih legah : 
10 odst. čiste setve in 178 kiloprocentov 
15 
	 
» 
	 
» 261 
	 
» 
5 » 
» 
7 1 
» 
» 
» 
» 739 
» 
» » » 277 » 
» » » » 810 » 
» » » » 104 » 
• » » » 448 » 
• » » » 174 » 
» » 867 » 
1. Navadna nokota 
2. Bela detelja . . . 
3. Divja hmeljna lucern a 
4. Gola stoklosa . . 
5. Svetlikasta trstika . 
6. Francoska pahovka 
7. Gorski mačji rep . 
8. Vijoličasta latovka 
20 odst . čiste setve i n 
10 
	 
» 
	 
» 
	 
» 
10 » 
» 
» 
20 
• 
» 
10 » 
» 
» 
10 » 
» 
» 
» 
10 » 
» 
« 
» 
10 » 
• 
» 
» 
348 kiloprocento v 
178 
» 
33 6 
161 9 
278 
740 
» 
376 
» 
292 
»
»
»» 
100 
Obe ti mešanici sta se izredno gosto razvili i n 
sta dali v tretjem letu povprečno 75 kg sena n a 
100 štirjaških metrov, torej izračunjeno za hektar ravn o 
toliko metrskih stotov ali na oral 43 metrskih stotov .
78 — 
Na produ in milki (s v i ž cu) sta se obnesl i 
dvojni setvi, ki sta se po pisateljevem u) nasvetu rabili 
na uravnanem podonavskem poplavnem okolišu, pr i 
čemer sta se posejali dve mešanici druga vrh druge , 
in sicer : 
a) na milki (svižcu) mešanica z esparz 
e t o, sestoječa iz 50/0 hmeljne lucerne, 10 0 /0 lucerne , 
5 0/0 laške ljuljke, 15 0 /0 francoske pahovke in iz 650/, 
izluščene esparzete ter vrh te mešanica za stalni travnik , 
sestoječa iz 20 0 / 0 navadne nokote, 20 0/0 francosk e 
pahovke, l 0 o /o pasje trave, 20 0/, trdikaste ovčje bilnice, 
100/0 trstne bilnice in 20 0/0 gole stoklase ; 
b) na produ mešanica z esparzeto, sestoječa i z 
800/0 izluščene esparzete in 20 0/o francoske pahovke 
ter vrh te mešanica za stalni travnik naslednje sestavljena 
: 5 0 /0 navadne nokote, 50/0 ranjeka, 5 0/„ hmeljne 
lucerne, 35 0 /o francoske pahovke, 10 0/o trdikaste ovčj e 
bilnice, 300,10 trstne bilnice in 100/ rmana . 
24. O mešanicah za vrtne trate. 
Dodatno naj navedem še nekaj mešanic za vrtn e 
trate, ki se pa dajo z uspehom sejati le tedaj, če j e 
svet po vrtnarsko pripravljen, posetev prav enakomern a 
in se zaliva, oziroma škropi po možnosti vsak dan v 
slučaju, da se trava neprestano nakratko kosi . Iz tega 
razloga se morajo te mešanice prav gosto sejati in j e 
torej vzeti visoko doklado k množinam posetve v razpredelnici 
za polno setev. 
Prav posebno sta se dozdaj obnesli naslednji 
mešanici : 
solnčna lega 
	 
senčna leg a 
površinski odst . kiloproc . površinski odst. kiloproc . 
na 1 hektar s 4C0 odstotno doklad o 
1 . Angleška Ijuljka (škotska) 45 7015 75 16088 
2 . Travniška latovka (a) 30 967 — — 
3 . Pasji rep (a) 
. 
. 
. 23 1410 13 82 0 
4. Gozdna latovka (a) _ 10 434 
5. Rman 2 179 2 150 
43 ) Glej p 1 . Weinzierl : »Besamungsanlagen im neuplanierte n 
Donau - lnundationsgebiet Langenzersdorf - Jedlersee,, . Ponatis iz „Wiene r 
Landw. 'Zeitung”, št . 60, 1908 . '
— 79 — 
Tudi tu se mora zvršiti posetev v dveh deležih 
in sicer se posejejo najprej z (a) označene trave i n 
šele potem angleška ljuljka. 
Hlevski gnoj ni primeren in je rabiti le umetn a 
gnojila. Najboljša gnojila so čilski soliter, superfosfa t 
in kalijeva sol, ki se jih razstrosi 2'5 kilograma , 
odnosno 3 .5 in 1 .5 kilograma na 100 štirjaških metro v 
takoj, ko se zemlja prekoplje . 
25. O krmskem donosu travnih mešanic. 
Jasno je že naprej, da prekašajo pridelki z 
umetnih travnikov in travnih deteljin pri strokovnjašk i 
napravi in umnem obdelovanju pridelke z naravni h 
travnikov tako glede množine, kakor tudi glede kakovosti 
. Pri tej priliki mi je opozoriti na zelo razširjen o 
in prav tako napačno mnenje o času košnje . 
Večina kmečkih posestnikov kosi svoje travnik e 
tako pozno, da so trave in druge travniške rastline ž e 
večinoma semensko zrele in prav zaraditega manjš e 
krmske vrednosti . To store, ker menijo, da mora krm a 
dozoreti, da se pomladi travnik z izpadom semena. 
Prava doba košnje je marveč dana po cvetnem 
času trav, predvsem pasje trave, in to še zlasti na 
umetnih travnikih, ker imajo trave v tem stanju razvoja 
največjo krmnost {kretsko vrednost) in dajej o 
obenem največji pridelek .
80 -- 
Razpredelnica IV. 
Povprečni krmski 
pridelek na leto 
Ki) 
Vrsta krmske mešanice, odnosno travišča hektar I 
oral 
v metrskih stotih 
1 Travna deteljina (3 letna) . 
. 62 3 6 
2 Čista domača detelja 
	 
. 40 22 .8 
3 Travna mešanica z lucerno (6 letna 69 4 0 
4 Lucerna, čista setev 
	 
. . . 90 51 . 3 
5 Travna mešanica z esparzeto (6 letna) 62 . 5 36 
6 Esparzeta, čista setev 
	 
. . 35 20 
7 Menjalni travnik na dobrih tleh (5 leten) 70 40 . 5 
8 Menjalni travnik na pustih tleh (5 leten) 45 34 
9 Samozasevna ornica (Štajersko) . 26 . 7 15 . 2 
1 Stalni travnik na dobrih tleh 52 30 
11 Stalni travnik na pustih tleh . 
. 32 18-5 
12 Naravni travnik, obdelan in pognojen . 
. 20 1 2 
13 Naravni travnik , 
zanemarjen, z 
enkratno 
košnjo 
. 
. . 6 3 5 
14 Planinski travnik, 1400 metrov nadmorske 
višine (Weinzierlova mešanica iz semen a 
dolinskih rastlin) 
. 70 40' 5 
15 Naravni planinski travnik, 1400 m nadmorske 
višine 
(na 
naplavljenih 
tleh 
Sandlinške 
planine) 
. . 24 14 
Poskusne setve z raznimi mešanicami, zvršene p o 
Že opisanih splošnjih načelih na naših poskusnih poljih , 
in skušnje, pridobljene na podlagi poljskih poskusov z a 
pridelovanje krme, ki so se vpeljali po najraznovrstnejših 
delih Avstrije, kakor tudi večje nove naprav e 
so podale nadvse ugodne uspehe . Povprečni pridelk i 
krme v primeri z nekterimi naravnimi travniki i n 
čistimi setvami so razvidni iz predstoječe razpredelnice . 
Opombe k razpredelnici IV. 
Pridelki mešanic za stalne travnike so pri primernem 
gnojenju (vsaki dve leti) in obdelovanju navadno 
neizpremenljivi od petega leta naprej .
— 8 1 
Tu navedeni pridelki krme so vzeti pri številk i 
l ., 3 ., 5 ., 7 ., 8 ., 10 ., 11,, 14 ., in 15 ., iz poskusnega izida 
poljskih poskusov za pridelovanje krme na dolinski h 
in planinskih poskušališčih c. kr. prigledne postaje z a 
semena na Dunaju, štev. 12 . in 13 . sta vzeti iz kanski h 
pridelkov, ki sem jih izsledil v Dunajskem lesu (približno 
650 metrov nad morjem), štev 2 ., 4., in 6 . so 
vzete iz Hitschmannovega Vademekuma, štev 9 . pa 
iz statističnega letopisa c . kr. ministrstva za kmetijstv o 
iz leta 1908 . 
26. O dobičkonosnosti umetnega pridelovanj a 
krme. 
Dobičkonosnost umetnega pridelovanja krme n i 
dana samo v prej navedenih bogatih pridelkih, ampa k 
tudi v boljši kakovosti krme ter v ugodnejšem razmerj u 
njenih hranilnih snovi, saj so se pri sestavljanju semenskih 
mešanic uvaževale le rastlinske vrste, ki dajej o 
mnogo dobre krme . 
Če se krma natančno preišče, tedaj se vidi, d a 
so često prav obilni pridelki z marsikterih, zlasti z 
gnojnico pregnojenih naravnih travnikov in tudi z gorskih 
.samozasevnih ornic posledica nekterega tamka j 
prav nakopičenega in ničvrednega plevela . Med tem 
plevelom so poglavitno zastopane naslednje rastline, in 
sicer trebelje (Chaerophyllum cicutaria Vili .), dežen itd . 
ter na solnograških gorskih samozasevnih ornicah raznovrstne 
kislice (Rumex crispus L. in R ., obtusifolius L .), 
mačehe, kadulje itd., ki povzročajo v poletnem čas u 
vsakokratno značilno in tudi pri neukem pozornos t 
vzbujajočo barvo (belo, rdečkastorjavo, vijoličasto, modr o 
itd.) travniškega površja. 
Dobičkonosnost umetnega pridelovanja krme je n a 
najenostavnejši način razvidna iz naslednjih računski h 
zgledov, pri čemer so se zaračunili le prej navedeni 
povprečni pridelki krme, potem stroški za travno seme , 
za delo pri posetvi in za zaščitni sadež . Nasprotno s e 
pa ni zaračunilo gnojenje in pripravljalno obdelovanj e 
sveta itd., ker je potrebno tudi pri vsak cm drugem 
obdelovanju. Prav tako se ni zaračunilo tudi poznejš e 
6
— S2 — 
gnojenje in oskrbovanje naprave, ker so ti izdatki z a 
vsa trajnejša travišča skoraj eniinisti . 
Razpredelnica V . 
Ker je, kakor uče izkušnje, krmski pridelek primerne 
travne mešanice v ugodnih razmerah že v letu 
posetve najmanj enak povprečnemu pridelku s samozasevnih 
ornic, oziroma s srednjega naravnega travnika , 
in ga često celo prekaša, se tu ni zaračunil, Iz pred - 
stoječe razpredelnice se pa vidi, da so stroški pose tv e 
pokriti že v drugem letu (torej v prvem letu 
rednega užitka) in da je mogoče vrhutega doseči š e 
čisti dobiček, ki znaša pri menjalnih travnikih al i 
ornicah K 173 in pri stalnih travnikih K 95 na oral . 
Če bi pa hoteli popolnoma natančno izračunit i 
dobičkonosnost, tedaj bi morali pritegniti v račun tudi 
kakovost pridelane krme, to je njeno krmsko vrednost . 
Stroški na oral 
Povprečni pridele k 
od 2 . leta dalje na 
ora l 
Menjalni travnik , 
mešanica štev . II. 
v razpredelnici III. 
Samozasevna ornica 
(naravna zaledenitev, 
Štajersko) 
Stalni travnik, mešanica 
št . III . v razpredelnici 
III . . 
Naravni travni k 
(Štajersko) . . 
K
o 
E 
h 
avstr . veljava 
h K h 
6
49 11 o 
1t lo 
70 
85 
243 
150 
t 80 
ho 
17 3 
15 o 
9 5 
12 0 
K 
'r.,, 
% 
~d 
	 
,D ~ CO 
K 1 h K h 
avstr. veljav a 
E 
--' 
o 
cn 
40. 5 
25. 0 
30 0 
20 0
Na žalost pa je, kolikor mi je znam), dozdaj še pra v 
malo kemijskih analiz mešanic za stalne travnike 44) 
kakor tudi mešanic za travne deteljine45) z dve- d o 
triletno rabo in prav nobene mešanic za menjaln e 
travnike. 
Vsekako pa bi govovoril ta način preračuna še 
mnogo bolj v korist umetnega travništva, ki donaša p o 
tej razložbi tolik dobiček, kakor ga ne donaša niti žit o 
in tudi ne kupčijsko rastlinstvo v krajih s podnebjem , 
ugodnim za pridelovanje krme, kjer prevladuje živinoreja . 
27. O pridelovanju travnih semen.") 
Ker se z razširjanjem umnega pridelovanja krm e 
čedalje bolj povprašuje tudi po dobrem in za dotičn e 
podnebne ter talne razmere primernem travnem semenu , 
je že skrajnji čas, da se začno naši kmetovalci bol j 
zanimati za pridelovanje travnih semen ter se skušaj o 
oprostiti mednarodne kupčije s travnim semenom vsa j 
glede najvažnejših in najdražjih semen, ki uspevajo p o 
naših skušnjah v Avstriji prav tako dobro ali pa š e 
bolje, kakor v inozemstvu . 
Zavoljotega in pa v svrho, da se kar najhitrej e 
udomači v Avstriji pridelovanje travnih semen, je c . kr. 
prigledna postaja za semena na Dunaju napravil a 
od leta 1897. naprej na več krajih Štajerske, Nižj e 
Avstrijske, Solnograške in od leta 1899 . dalje na šesti h 
krajih Gor. Avstrijske vzorna polja za pridelovanje 
travnih semen in je polegtega povzročila , 
da so začeli pridelovati travno seme po navodilu 
prigledne postaje za semena nekteri graščaki na obširnejših 
zemljiščih . Z naravnost sijajnim uspehom se j e 
začelo že pred 15 leti s pridelovanjem travnih seme n 
44) Glej p I . W e i n z i eri : „Alpine Futterbauversuche ” , Dunaj, 1902, 
str . 204. in d . 
45) Glej T . D i e t r i c h in J . K ó i g : „Zusammensetzung und Verdaulichkeit 
der Futtermittel nach vorhandenen Analysen und Untersuchungen ” . 
IL izdaja, Berolin, 1891, zv . l ., str. 191 . i . n . 
4. ) Glej p l . We i n z i e r l : „Die Frlrderung des kilnstlichen Futterbaue s 
in Osterrech”, Dunaj, 1908. Ponatis iz „Wiener Landw. Zeitung ” , št . 2 . in 5. , 
1908, v komisiji pri V . Fricku, c . kr . dvornem knjigarnarju . — Dalje od istega : 
„Anleitung fiir die Futterbau-Demonstrationsfelder, Fulterbaustationen iirul 
Grassamensehulen” . 3 . izdaja, Dunaj, 1000, v komisiji pri V . Fricku, c . kr . 
dvornem knjigarnarju .
84 -- 
a barskih tleh v Galiciji, zlasti na tamošnjih barski h 
oskušališčih, deloma z državno podporo, in sicer po 
avodilih c . kr. nadzornika za barsko obdelovanje , 
ladnega svetnika J. Koppensa 47). 
Za pridelovanje bi bilo priporočati predvsem posebn o 
astopne štiri travne vrste : francosko pah ovk o, zlato 
ahovko, travniško bilnico in pasjo travo, ke r 
teh semenskih vrst potrebuje največ in je nji h 
ridelovanje primeroma najenostavnejše . Na barskih tle h 
nepokritih) se priporoča vrhutega po okopavini š e 
ridelovanje semena trstne bilnice (Festuca arundinace a 
chreb.) in pozne latovke (Poa serotina Echrh .). V gora h 
višini 800 do 1200 metrov nad morjem bi bilo še 
osebno priporočati pridelovanje pasjega repa (Cirionrus 
cristatus L.), toda le na tleh, ki so bogata 
rnice (črne prsti), dobro zrahljana in močno zagnojen a 
fosforovo kislino . O pridelovanju osobitih planinski h 
rmskih rastlin je še prav malo znanega . Več o tem 
osnamemo iz že navedenega drugega poročila o plainskih 
poskusnih kretskih setvah izza leta 1902 . 
Ne oziraje se na potrebno izvrstno čistoto in dobr o 
alivost (glej povprečne vrednote v posetveni razpreelnici), 
je pri nakupovanju setvine gledati poglavitn o 
a to, da v francoski pahovki ni medene trav e 
1 stoklase, kakor jih ni v resnici v pravem blag a 
rancoskega proizhodstva. Dalje je gledati, da je sem e 
la te p ah ov k e pravo in brez primesi sloke (kriviaste) 
masnice (Aira flexuosa L .) ter mehkodlakave 
ahovke (Ave-na pabescens Huds .) in da sta trav n i š k a 
ilnica in pasja trava srednjeevropejskeg a 
roi zho dst v a, 
Kratko navodilo, kako je pridelovati seme teh 
travnih vrst. 
Lega in velikost parcel . Lega bodi po možnost i 
risojna (solnčna) in vsaka parcela naj meri vsaj 100 m 2 
Obdelovanje zemlje in predsadež . Za pridelovanj e 
?neti se morajo parcele tako pripraviti, kakor s e 
47) Glej F . K o p p e n s : »Uber Anlage kiinstlicher Wiesen und Gras - 
,menkulturen auf unbedeckteni Moor u . Dunaj, 1902 . Samozaložba pisateljeva
— 85 — 
pripravijo vrtovi, za predsadež se je pa posluževat i 
zagnojene okopavine. 
Gnojenje. Posluževati se je le umetnih gnojil , 
in sicer Tomasove žlindre v približni izmeri. 6 kg al i 
pa kostne moke v izmeri 3 kg in žveplenokislega kalija 
v izmeri 2 kg na 100 m ,. Na barskih (šotnih) tleh 
je gnojiti v prvem letu s 5 kg Tomasove žlindre in z 
2 . 5 kg 40 0/o kalijeve soli ter v naslednjih letih s 3 ;'cg 
Tomasove žlindre in z 2 kg 40 0/ o kalijeve soli na 
100 m2. Vsako teh gnojil je raztrositi posebej in spraviti 
v zemljo. 
Zaščitni sadež. Na vseh parcelah, ki naj služijo 
za pridelovanje semena, se je posluževati izključno 
le zelenega ovsa, na barskih tleh pa le jare rži z a 
zaščitni sadež (vrhsetev), ki se mora prav tako, kakor 
pri mešanicah, pravočasno pokositi . 
Nasev. Vsa travna semena je sejati v vrstah, i n 
sicer v razdalji 25 cm . To se more zgoditi z ročnim 
sejalnim strojem (s peterovrstnim strojem s premični m 
razdaljekazom, znamka P 5, tvrdke Rudolf Sack, Dunaj 
izvzemši zlato pahovko, ki se njeno seme pomešan o 
z drobno in suho prstjo seje z roko v stružite, ki se 
napravijo z zaznamovalnimi grabljami . Nato je treba 
seme privaljati. 
Oskrbovanje. V letu setve je treba travo ka r 
najčešče, praviloma štirikrat, zeleno pokositi, d a 
se gosteje obrase, jeseni naj se pa trava povalja . V 
drugem letu se mora predvsem zatirati plevel . Pri 
setvah v vrste je zelo važno, da se setev rano okoplje , 
in sicer takoj, ko se pokažejo šopi zasejane trave, ke r 
je ravno drugo leto merodajno za nadaljnjo čistost 
setve. Tako okopavanje se zvrši najbolje z ročnim 
pletvenim strojem „Planet junior” . Ce se pa klju b 
temu vtihotapijo v vrste ob času, ko začne seme zoreti , 
tuje visoke trave in plevelne rastline, jih je treb a 
iztrebiti z roko. Umestno je, da se semenske kulture 
nalahko povlečejo in povaljajo vsako pomlad, izvzemš i 
na barskih tleh, ki se samo povaljajo . 
Žetev. Pri vseh štirih travnih vrstah naj se sem e 
požanje od prve košnje drugega leta, in sicer na tale način :
— 86 — 
a) Francoska pahovka . Ko začno bilke po d 
cvetnim latjem rumeneti, naj se latje požanje s približn o 
50 cm dolgimi bilkami vred in naj se potem omlati z 
lehkim cepcem . 
b) Pasja trava . Žetna zrelost se kaže po slamnato - 
rumeni barvi latja, oziroma osin (približno sredi d o 
konca julija), v ostalem kakor pri a . 
c) Travniška bilnica. Ko je Iatje rumenkastorjav o 
in se da osmukati (koncem junija, začetkom julija), na j 
se osmuka z roko, oziroma z lesenim česalom v predpasnik 
ali pa v vrečo. 
c) Zlata pahovka se požanje, ko začno zgornj i 
deli latja in bilk rjaveti. Ob jutranji rosi požeto latj e 
se razloži po razgrnjenih rjuhah, ali se pa pobere v 
vreče. , 
Zetvina naj se takoj po žetvi spelje domov i n 
omlati, pri čemer se dobiva najtežje seme prve kakovosti 
za kupčijo . 
Naslednja rnlatev podozorjenega latja daje potem 
seme druge, slabejše kakovosti . 
Določitev semenskih pridelkov. Po zgoraj opisanem 
načinu pridelano seme se stehta po parcelah i n 
se tako določi kosmati pridelek . 
Čiščenje travnih semen. Pridelano seme se mor e 
prav dobro očistiti z navadno »žitno vevnico na sapo " 
ali s ,,čistilnim mlinom (vevnikom) . 
2. Letine pridelovanja travnih semen . 
Po naših najnovejših skušnjah se pridela v druge m 
letu (prvi pridelek) pri umnem obdelovanju, gnojenj u 
in, spravljanju pridelkov povprečno f rancoske p ahovke 
in pasje trave po 250 kg, zlate pahovk e 
in travniške bilnice pa po 170 kg na hektar. Druga 
žetev ni tako bogata kakor prva in pridelek pade v 
naslednjih dveh letih prav znatno . Zavoljotega je mogoče 
doseči na umno urejenem travišču le štiri, kvečjemu 
pet žetev in je koristno, da se uvrsti po dve h 
semenskih enkratna krnska letina .
pri polni (&avila c . kr . prigledna postaja za semen a 
Št . Št . 
70 0/0 
Kilo iI 
„,,, kg
800/. 
Kil o 
0/. 
90< )/, , 
i—
'u K i l o 
i i', 
	 
0/ . ker I'%o U 
Domača 351 2975 38 323d 40 3400 42 35701 
Bela 
20 1480 22 1628 23 1702 24 177 6 
Švedska 22 1782 23 ' 1863 25 2025 26 2106 
Navadna 25 ; 1450, 27 15661 29 1682 30 174 0 
Moe'virsk' 24 1440 1 25 15001 27! 1620 28 1680 
Ranjek 39' 2925 41 30751 44 3300 46 1 34501 
Hmeljna 39 2847 41 2993 44 32121 46 3358 
Lucerna ) 53 45051 56 4760 59 5015 62 527 0 
Esparzetai 334 23040 353 24357 372 ;25668 392 2704 8 
Mačji repi 31 2698 32 2784 34 2958, 36 313 2 
Travniška - 29 14791 31 1581 32 1632 34 173 4 
Navadna i 31 17051 32 1760 34 i 1870 361 1980 
Pasji rep 44 2772 47 2961 49 3087 52 327 6 
Šoptilja 
20 1440 22~ 1584 23 1656 24 17281 
Svetlikast 37' 2331,! 40 2520 42 2646 44 2772, 
Angleška I- 93 72561 99 7722 105 81901110 85801 
Laška 78' 5694 831 6()59 87 i 6351 92 6716 
Francosk 112, 6272 119' 6664 125' 7000 32 739 2 
Pasja travi 60 3841 63 1 1032 67' 4288' 70 4482j 
Travniškai 97 7372 103' 7828, 108 8208 114 866 4 
Navadna 0 '1 49 2'144 52 2600 55 2750 581 2900 
Trdikasta ),! 48 2399 50 2500 53 ' 2650 1, 56 2800 
Rdeča bi1i?” ' 60, 2520 63 2646 1 67 2814 70 2940 
Raznolistdl105 3780 112 4032 '118 424&124 4464 
Trstna bil) 85 ' 6119 90' 6480 ? 95' 6840 100 7200 
Travniški II 24j 1128 25 11751 27 1269 28 131 6 
Volnata n-( 32, 1663 34 1 1768 ' 36 1872' 38 197 6 
Zlata patu?, 17 884 , 18 9361 19; 988 20 104 0 
Rosulja, p) 43 1720 1 45 1800 481 1920 50 20001 
Modu, sto129 68371137, 7261 144 763211521 805 6 
4o1a stok1as 121 68971 128 7290 135 7695 142 809 4 
Rman 
24 1224 25 1275, ; 27 ; 13771 28 1428
Podoba 57 . Gorska strašni« .
Razpredelnica III. 
22. Zgledi večinoma preskušenih semenskih mešanic za razne zemljine in namene užitka (na hektar) . 
Št. Semenska vrsta 
Travn a 
deteljina 
s 30% 
doklad o 
Na sveži, lahki ilnati zemlj i 
Menjaln 
i 
travni k 
(ornica ) 
v 
nižinah 
s 50% 
doklad o 
II . 
Staln i 
travni k 
s 70% 
doklad o 
IIL 
Stalni 
pašni k 
s 100% 
doklad o 
Iv . 
Travn a 
deteljina 
s 30% 
doklad o 
Na mokri, težki ilnati al i 
pa glinasti zemlj i 
V . 
VI . 
VII . 
V 111 . 
Menjaln 
i 
travni k 
s 60% 
doklado 
Staln i 
travni k 
s 70 0/0 
doklado 
Staln i 
pašni k 
s 100% 
doklado 
nNižain bskaresmki ahl it lpelha n(oobtndeemla nbeamrju ) Na pesčenina h 
1x . X. m. XII . xlIL XIV . xv. xvL 
Staln i 
Travna Me- Stalni Stalni Travna Me- Stalni pašni k 
dete - njalni travnik pašnik dete- njalni travnik s 100% Št . 
ljina travnik s 70% s 100% ljina travnik s 100% doklado 
s 30 a/. s 50% doklado doklado z 20% s 50% doklado (rma n 
doklado doklado doklado doklado pod 
50%) 
Pv . Pv . Kil o 
% 
Pv . 
% 
Kilo Pv . 
% 
Kilo Pv . Kilo Pv . Pv. 
% 
Kilo Pv. 
% 
Kilo Pv . Kilo Pv . Pv . 
% 
Pv . 
% 
Pv . 
% 
Pv . Pv . 
% 
1 Domača detelja 60 1377 15 1 396 10 298 15 344 10 289 5 149 5 178 351 803 
2 Bela 2 26 2 29 10 177 2 29 5 74 10 170 30 311 2 
Švedska 20 275 15 243 3 53 5 105 55 757 23 391 13 232 15 316 35 482 20 324 5 89 5 105 10 130 5 81 5 106 3 
4 Nokota . 5 73 5 87 5 63 5 87 10 128 10 174 20 348 4 
5 Ranjek . io 12642) 5 7242 ) 5 128 5 
6 Hmeljna lucerna 30 613 10 262 5 170 6 
7 Mačji rep . 
	 
. 10 200 18 423 8 216 313 15 300 15 378 5 135 5 157 v) 200 15 352 10 270 15 461 5 96 10 235 10 313 7 
8 Travniška latovka 10 148 10 173 10 148 5 82 15 261 20 347 8 
9 Navadna 5 85 5 99 9 
10 Pasji rep 5 138 20 655 5 138 20 655 1 0 
11 šopulja 
. 10 137 5 72 10 173 5 72 10 173 1 1 
12 Svetlikasta trstika 1 2 
13 Angleška ljuljka 
. 10 639 15 1287 15 831 15 1030 v) 726 io 858 5 277 10 640 5 429 20 1029 1 3 
14 Laška 10 438 5 251 15 657 5 201 It) 503 1 4 
15 Francoska pahovka 15 831 10 627 10 594 5 313 15 831 5 314 io 554 5 370 1 5 
16 Travniška bilnica 
. 10 646 5 369 10 866 7 484 I() 737 867 15 959 5 368 10 816 1 6 
17 Ovčja 5 145 1 7 
18 Trdikasta ovčja bilnica 5 140 1 8 
19 Rdeča bilnica 10 252 10 281 10 223 5 147 1 9 
20 Trstna 
» 5 306 10 612 10 612 5 360 5 360 20 
21 Pasja trava 
. 10 339 15 576 10 448 10 358 15 576 10 448 15 508 10 384 15 672 10 448 10 448 2 1 
22 Travniški lisičji 
	 
rep 
	 
. 10 113 10 113 I() 132 5 22 
23 Volnata 
medena trava 
57 
88 
3 40 23 
24 Zlata pahovka 
. 10 89 5 52 I o 10 99 10 78 10 104 24 
25 Rosulja 
. . 2 35 2 40 5 100 25 
26 Pokončna 
	 
stoklasa 10 806 26 
27 Gola 20 1220 20 1620 10 810 27 
28 Rman 
. 5 54 28 
42) Močvirska nokota .
I. Množina posetve na hektar 
pri polni (čisti) setvi na jvažne j ših detel j nih in travnih semen na podlagi povprečnih rabnosti, ki 'ih je postavila c . kr. prigledna posta j a za semena 
na Dunaju za leto 1903 . 
Bre z 
doklade Z d o k l a d o 
Kilo 
10% 20% 30% 40% 60% 70% 80% 90% i00% 
Kil o 
% kg 
1 kg 
l kg 
	 
K0i/i0 kg Kilo 
	 
% kg Kil o kg Kilo kg Kil o 
	 
% kg Kil o 
	 
o/. Kil o 
, 
kg 
	 
% Kil o 
K 
- 
Kil o 
Kg 
% 
21 1785 23 1955 25 1 2125 27 22951 29 24651 31 2635 34 2890 35 2975 38 323d 40' 3400 42 357 C 
12 888 13 962 14 1036 15 1110 17 1258 18 1332 19 1406 20 1480 22~ 1628 23, 1702 24 177 € 
13 1053 14 1134 16 1296 17 1377 18 1458 20 1620 21 1701 22 1782 23 
	 
1863 25! 2025 26 210 € 
15 870 17 986 18 1044 19 1103 21 1218 22 1276 24 1392 25 1450 1566 29 
	 
1682 30 174 C 
14 840 15 900 17 1020 18 1080 20 1200 21 1260 22 1320 24 1440 25 i 
	 
1500 27 
	 
1620 28 168 C 
23 1725 25 1875 28 2100 30 2250 32 2400 35 2625 37 2775 39, 2925 41 
	 
3075 44 3300 46 345 C 
23 167 25 1825 28 2044 30 2190 32 2336 35 2555 37 2701 2847 41 
	 
2993 44 3212 46 
31 2635 34 2890 37 3145 40 3400 43 3655 47 3995 50 4250 53 4505 56 4760 59 5015 62 527 C 
196 13524 216 14904 235 16215 55 17595 274 18906 295 20350 316 21804 334 23040 53 24357 372 25668 392 2704 . 
18 1566 20 1740 22 1914 23 2001 25 2175 27 2345 29 2523 31 2698 32 2784 34 2958, 36 313 2 
17 867 19 969 20 1020 22 1122 24 1224 25 1275 27 1377 29 1479 31 15'81 32 1632 34 1734 
18 990 20 1100 22 1210 23 1266 25, 1375 27 14861 29 1595 31 1705 32 1760 34 1870 36 1980 
26 1638 29 1827 31 1953 33 2079 36 2268 39 2457' 42 2646 44 2772 47 2961 49 3087 52 327 € 
12 864 13 936 14 1008 16 1152 17 1224 18 1296 19 1368 20 1440 22 1584 23 1656 24 
22 1386 24 1512 26 1638 28 1764 31 1953 33 2079 35 2205 37 23311 40 ; 2520 421 2646 44 277 2 
55 4290 61 4758 66 5148 71 5539 77 6006 82 6396 88 6864 93 72561 99 7722 10 5 ' 110 858 C 
46 3:358 51 3723 55 40 -U: 60 4380 64 4672 69, 5036! 74 5402 78 5694 83 6059 87 6351 92 671 € 
66 3696 73 4088, 79 4424 86 4816 92 5152 99 554 3 1106 5936 112 
	 
6272 119 6664 125 7000 132 739 2 
35 2241 39 24961 42 2688 46 2944 49 3136 53 3392 56, 3581 601 3841 63 
	 
032 67' 4288 70 448 2 
57 4332 63 4788 68 5168 74 5623 80 6080 85 6460 91 6916 97i 7372 103 
	 
7828, 108 8208 114 866 1 
29 1450 32 1600 35 1750 38 1900 41 205d 43 2150 46, 2300 49 2 , 144 52 2600 55 2750 58 290 C 
28 1400 31 155C 34 1700 36 1806 39 1950 42 2100 451 2250 48 2399 50 2500i 53 2650 56 280 C 
35 1470 39 1638 42 1764 46 1932 49 20581 53 2226 56 2352 60 2520 63 2646 67 2814 70 2940 
62 2232 68 2448 74 2664 81 2916 87 3132 92 3312 99 3561 105 3780 112 4032 118 4248 124 446 4 
50 3600 55 3960 60 4320 65 70 5040 75 5400 80 5760 85 6119 90 6480 95 6840 100 7200 
14 658 15 705 17 799 18 8461 20 940 21 987 22 1034 24J 1128 25 1175r 27 1269 28 131 6 
19 988, 21 1092 23 1196 25 1300 27 14041 1 29 1508 30 1560 32 1663, 34 1768 36 
	 
1872 38 1976 
10 52()
l 
11 572 12 624 13 676 14 728 15 780 16 832 17 18 936 19 1 
	 
988 20 1040 
25 100 0' 28 1120 30 1200 32 1280 35 1400 37 1480 40 1600 43 1720i 45 1800, 48 
	 
1920 50 2000 
76 4028 84 4472 91 4823 99 5247 106 56181 14 6039122 6466 129 68371 137 7261,144! 7632 152 805 6 
71 4047' 78 1446 85 4845 92 5223 99 564 3 '107 6099114 6498121 6897 128 7296 1 135 7695142 8094 
14 714 
	 
15 765 17 867 18 918 20 1020 21 1071 22 1122 24 1224, 25 1275; 27 1377 28 1428 
Št . 
	 
Semenska vrst a 
Domača detelja . 
Bel a 
vedsk a 
Navadna nokota, prava 
Močvirsk a 
Ranje k 
Hmeljna lucerna . 
Lucerna . 
Esparzeta 
Mačji re p 
Travniška kitovk a 
Navadil a 
Pasji rep 
	 
. 
šopulja . . 
Svetlikasta trstik a 
Angleška Ijuljka 
Lašk a 
Francoska pahovk a 
Pasja trava . . 
Travniška bilnic a 
Navadna ovčja bilnic a 
Trdikasta 
	 
a, 
Rdeča bilnica . 
Raznolistna rdeča bilnica 
Trstna bilnica . 
Travniški lisičji rep . 
Volnata medena trava . 
Zlata pahovka, prava . 
Rosu~ja, prava 
	 
. 
Pokuha stoklasa (Bromus erectus Huds 3 
G,ola stoklasa (Bromus iuermis L g yss i 
Rman 
	 
. . 
	 
. 
	 
. 
	 
. 
	 
. 
	 
. 
	 
. 
	 
. 
Št.
II. Množina posetve na oral 
pri polni (čisti) setvi najvažnejših deteljnih in travnih semen na podlagi povprečnih rabnosti, ki jih je postavila c . kr . prigledna postaja za semen a 
na Dunaju za leto 1903 . 
Brez 
doklade Z doklad o 
3G 010 
1 
Kilo 
k 
400/io 70% 
kg 19/010 Kil " ' kg
900/o 
100 0 '0 
Kilo 
kg Kil o 
500/o 
kg
60o /o 
Kilo 
St. 
x
i/oio kg. Koi/io 
80 010 
<V° 
Št . Semenska vrsta la% 20% 
Kil o 
% kg 
kg 
kg 
kg Kil o Kil o 
% 
Domača detelja 
	 
. 85 
	 
12 
1020 13 
1105 14! 
1190 16 1360 17 1445 i1 18 1530 19 1615 20 1700 22 1870 
23 1955 
24 
20401 
Bela 74 
518 81 
592' 8 592 9 666 10 ! 
740 1 10 i 
7401 11 814 12 88S 13, 962' 1 13 9621 ' 14 1 
103 6 
3 Švedska 81 8 
648 9 
! 
729 10 81d 10 810, 11 
891 972 1 13 1053 14 11341 14i 
11341 1 5 
ii 
1215 
1296 3 
4 Navadna nokota, prava 58 8, 
464 9 522 10 580 10 5801 '11 
638 1 12 ' 
6961 13 754 14i 
812 14 
8121 151 
870 
16 
928 4 
5 Močvirska 60 8, 
480 9 540 10 600, 10 600 11 660 1 12 
720 13 780 14i 
840 14 
840 15 
900i 
16, 
1 96( ) ( 
6 Ranjek 
. 75 13 
975 14! 1050 16 1200 1, 17 1275, 18i 13501, 20 
1500 21 1575 22 1650, 
23, 
1725 1 25 1875 26 
950 6 
7 Hmeljna lucerna . 73 1 14 
1 
1022 15 1095 17 1241' 18 1314 ' 20 1460 1 21 1533 22 1606 24 1752 25 1825 27 1971 1 28 2044 7 
8 Lucerna 85 
fi 18 
1530 20 1700 221 1870 23 1954 251 2125 27 2295 29 2465 31 26351 32 ' 2720 11 341 2590 3060 8 
9 Esparzeta 69 1l 4 7866 125 86251 9453 ' 48 10210 160 i 110401 71 11800 82 ! 12558 194 13390' 2051 141 45 217 
41 79303 12 
689 8: 
232 
15732 9 
10 Mačji rep	 87 
10i 
870 11 957 12 1044' 13 1131 14 1218 15 1305 16 1392 17i l 
18 
1 1566 , 19 
5 
1740 1 0 
l 1 Travniška latovka 51 
11 
561 12 612 13 : 663 1 14 714 15 ! 765 16 816 18 
918 
(:1) 6799 
19 
20 
10201 21 ]071 , 
22 1 1122 1 1 
12 Navadna 55 11 
6051 12 660 13 715 i 14 770 15' 
825 16 880 18! 
990, 19 1 
045 i 20 
1100' 21 1155 ; 
22 1210 1 2 
13 Pasi rep 63 15i 945 17 1071 18 1134 19 1197 21 
1323 1j 22 1386 24 1512 25, 
15751 , 27 170i 29 
1827 
30 
1890 1 3 
14 Šopulja 
. 
. 72 7 504 8 576 8 576 648 10i 
720 1: 11 792 11 792 12 
86411 13 1 
936, 13 
93G 14 ' 
1008 1 4 
15 Svetlikasta trstika 63 13 819 14 882 16 1008 17 1071, 18 1 
1134 
19' 1197 21 1 323 I 22 
1386 
23 
1449 
25 
I575 
26 
1638 1 5 
16 Angleška (juljka 78 32 2496 35 2730 381 2964 41 3198 45 , 3510 
48 1 3744 51 ' 3978 
54 
4212: 58 'i 4524 , 61 
4758 
64 
4992 1 6 
17 Laška 73 30i 2190 33 24091 36 26281 39 2847 42 ' 3066 1
! 
45 
I 
3285' 48 3504 51 
:3723 
54, :394 42 
571 
4380 1 7 
18 Francoska pahovka . 56 38 21281 42 2352 46 2576; 50. 2800' 53, 29(38 57 
3192 
441 3621 
61i 3416 
65 
3640, 68f 38081 72 
0 76
: 4256 1 8 
19 Pasja trava . . 64 22 1408 24 1536 26 1664 18571 31 
1984 1i 33 1 
2112. 
I 
35 ' 22401 37 
2 :368 
40 
2560, 
42 i 2688 44 2816 1 9 
20 Travniška bilnica 76 331 2508 36i 2736 40 30401 3268 
46, 3496 i 50 
3800! 53 
4028 
56 
4256 
59 
1484' ; 63, 4788 1 66 5016 2 0 
21 Navadna ovčja bilnica 50 17 8501 19 ' 
950 21 1050 2i 1100 
24 ! 12001 251250 
fi 
1200 
25 1i 
1230i 
27, 
1 ::_:53 0 
29' 
14501 1 31 
1550 
32 
1(30(} ; 34 1700' 2 1 
22 Trdikasta 50 17 8501 19 950 21 ' 1050, 22 1100 24 27i 
1 29 
1450 ' 
31 i 
1 550' 32 
1(300 
4 
l 7001, 22 
23 Rdeča bilnica 
	 
. 42 21 882i 23 966 25 1050 27 1134 29 1218! 
31' 
1302 34 1 
1428 
36 1512 
38 
1596 
40 ; 
1680 42 
, 1764 23 
24 Raznolistna rdeča bilnica 36 36~ 1'?96`II 40 1440 1548 46 50 
1800~ 54 1944 58 
20881 61 2 1961 '' 65 
2:340 
68' 
I 24 ,1 8 72 , 2592! 24 
25 Trstna bilnica . . 72 30' 2160 33 2376 36 1 2592i 39 28081 42 
3024 1 45 3240' 48 3456 51 3672 54 
4104 60 4320 25 
26 Travniški 
lisičji rep 
	 
. 47 9 423 10 470 11 12 56-1 
13 i 
611 14 
658' 14 658' 15! 
705ii 16 
752 
171 
799 18 
846, 26 
27 Volnata medena trava 52 11 ; 572 1 2 i 624 13 676, 14' 728' 780{ l7i 
884 
I 
; 
- 
I 
1& 936i 19 
988 20 
1040 
1092 22 
1144 27 
28 Zlata pahovka, prava 
. 52 6 312 7 364 7 3641 8 416 : 
9' 
468 10 520 10 520i 11 572i 
11 ~ 
572 12 
624 28 
29 Rosulja, prava 
. 
. 40 13 520 ; 14 560 16 640 17 
(4581601il 1 8 
720 20 800 21 810 22 880 ' 23' 
i l 
930 ! 25 1000, 26 
1040' 29 
30 Pokodna stoklasa (Bromus 8roctus 53 34 1802 37 1961 41 217 :3 44 2332 ' 48 2544 51 2703i 54 2862 58 307-1' 61 3233 
65 
i
i 3445 68' 3604 30 
31 Gola 
stoklasa 
(Bromus 
luermis Leyss.) 57 41 2337 45 2565 49 2793 53 3021 57 3249 62 3534 66 3762 70 3990 74 4218 78 4446 82 4674 3 1 
32 Rman 51 8 408, 9 459 10 51j 10 510 11 561f 12 612 13 663 14 714 14 
7141 15 765 16 8161 32