V GOTOVINI Pri PTT enoti 66310 1701 A _ _ MAMI SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, 66310 IZOLA Pamet v glavo, mZOMM® Dogodki iz Nožeda so morda na prvi pogled kar dobra hrana za novinarske in običajne prežvekovalce vesti, vendar so istočasno tudi nevarno prebavno poživilo, ki ob napačni uporabi lahko povzroči hude želodčne težave. Ljudje smo namreč še vedno le najbolj razvita živalska bitja, ki so seveda najbolj občutljiva na najbolj nizkotne udarce, nacionalizem pa je eden od največkrat zlorabljenih. To, da je v Nožedu padla tabla z napisom v slovenskem jeziku in da je bila namesto nje "na črno" postavljena dvojezična "začasna^ tabla z napisom: Nožed - Nose-do je pač le dejanje, ki ima svojega avtorja in svojo posledično vrednost. V bistvu gre za prestopek, ki bi ga lahko enačili z vandalizmom nad prometnimi znaki vsepovsod po naši domovini. Seveda pa zaradi tega nihče ne začenja pogroma nad mladoletniki z viškom energije. Vztrajanje na dvojezičnem napisu na območju, ki je označeno kot enojezično je pač predvsem politično dejanje in takšna dejanja je treba tudi obravnavati kot politična in s sredstvi, ki so v lasti politike. Med slednja zagotovo ne sodi sveta jeza in glasno prebujanje nacionalnega ponosa, saj le to zamegljuje razum in postavi čustva pred pamet. Dosti primernejši bi bil pogovor s krajani Nožeda o tem, kaj so in kaj se čutijo ter na tej osnovi preverjanje meja dvojezičnega območja. Seveda pa to še zdaleč ni preprosto, saj je, v skrajnem primeru, že prisotnost enega samega pripadnika avtohtonega prebivalstva dovolj za zaščito njegovih državljanskih in narodnostnih pravic. Seveda, če sprejmemo tezo, da manjšins- j ke problematike ne bomo reševali recipročno, v stilu: kolikor Italijani nam, toli-| ko mi njim. | In tukaj smo pri bistvu problema. Dogod-! ka v Nožedu marsikdo ne bo uokviril zgolj v to majhno naselje ob Kortah, ampak mu bo dal meddržavno obeležje, na tak način izražena zahteva po dvojezičnosti pa bo mimogrede predstavljena kot izraz italijanskih ali celo fašističnih interesov po ozemlju slovenske Istre. To pa je seveda idealna hrana za predvolilnih obljub lačna usta. Zato nikar ne pretiravajmo pri ocenah dogodka, prav tako pa ga ne skušajmo pomesti pod predpražnik zgodovine. Namesto tega bo najbolje, če stvar vzamejo v roke upravni organi in ustrezne komisije, ter se s krajani dogovorijo o tem, kako vsem zagotoviti enakopraven položav v družbi za katero radi rečemo, da ima vzorno rešeno problematiko narodnosti. Mef Ribiči na svojem (IVB) Letna skupščina Slovenske potapljaške zveze, ki je bila to soboto je minila v znamenju razdružitve. Tako imamo sedaj na obali ali bolje rečeno v Portorožu, sedež Zveze za športni ribolov na morju, ki je bila prej pod okriljem Slovenske potapljaške zveze z sedežem v Ljubljani. Kot zanimivost naj povemo, da je to prva Zveza društev ali organizacij, ki je dobila sedež izven Ljubljane. Z razdružitvijo bo marsikatera stvar lažje rešljiva in dorečena, saj do sedaj ni bilo tako. Zveza zaenkrat združuje 7 klubov iz vse Slovenije. Izolski klub Menula že napoveduje cel kup aktivnosti, ki jih bomo objavili v eni naslednjih številk, skupaj z daljšim prispevkom, ki bo delovanje in hotenja našega kluba bolj približal ljudem. In še ena zanimivost. Sedež Zveze za športni ribolov na morju bi, če verjamete ali ne, lahko imeli v Izoli. V izolskem klubu so se v tej smeri zelo trudili, a kaj, ko pri " ..." za to ni bilo posluha. Zato predlagamo, da se v klubu dogovorijo in sprejmejo sklep, da se vse občinske može sprejme za častne člane kluba. Saj veste, botrov ni nikoli preveč. GRAFFIT TEGA TEDNA NE ZGLEDAM m V tej številki še: - REVOLUCIJA NI PADLA - MARA JE NASEDLA LEPA z v ec c r Jz A n z i a (Ititi..», j. -vest, da jadralka izolskega Olimpica, Vesna Dekleva, po štirih regatah vodi na močnem tekmovanju, ki šteje tudi za svetovni pokal, Vesna je osvojila eno I., eno 3., eno 6. in 7. mesto ter je tako v vodstvu pred aktualno svetovno prvakinjo Melburnovo iz Švedske, četrta pa je zamejska jadralka, udeleženka Olimpijskih iger v Barceloni, Orjana Bogateč, V razredu 470 je posadka Olimpica (Smerdu - Margon) šestintrideseta, posadka Burje (> 43.ta. PredoJImpij Anziu bo tra na regata o sobote. MARA NASEDLA PRI MEDULINU (IVB) V uredništvo Mandrača smo prejeli agencijsko vest: "Rešena slovenska ribiča pred mcdulinskim zalivom" Pulj, 10. aprila 1994 - Slovenska ribiča M. K. (36) in Z. V. (25) iz Izole, sta v noči od četrtka na petek med močnim jugom, nasedla s svojo ribiško ladjo "Mara" dolgo 11 metrov, na jugovzhodni strani otoka Bodulaš v medulinskem zalivu pri Pulju, odkoder so ju po velikih težavah srečno rešili. Drama slovenskih ribičev se je začela v četrtek okoli 23. ure zvečer, ko sta se vračala z otoka Krka proti Izoli. Ko sta priplula med otoka Levane in Finera pred Me-dulinskim zalivom, sta zaradi močnega juga in visokih valov skušala najti zatočišče v medulinskem zalivu. Skoraj nemogoče razmere za plovbo, vihar, temna noč, visoki valovi so povzročili, da je njuna ribiška ladja nasedla na nedostopni strani otoka Bodulaš. Takoj sta poslala klic na pomoč. Luška kapetanija v Pulju je takoj navezala stik z medulinskima ribičema Ivico Dadičem in Mirom Škrapičem, ki sta odplula slovenskima ribičema v pomoč. Slovenska ribiča pa sta skočila v morje in odplavala na 50 metrov oddaljeni otok Bodulaš in se tam zatekla v neko votlino. Medulinski ribiči so zaradi visokih valov večkrat skušali rešiti slovenska ribiča, kar pa jim je uspelo šele ob 7. uri zjutraj. (P. p. a. n) ZAHVALA Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, smo na šoli dobili nalogo, da pripravimo vse potrebno za srečanje zobozdravstvenih delavcev obalno -kraške regije. Vsi, učenci in delavci šole, smo se nadvse trudili, da bi pripravili prijet- Naj k agencijskim novicam dodamo še podatek, da ribiška ladja "Mara" ni bila na hrvaški strani zaradi ribolova, temveč po naročilu podjetja, ki je (M. K.) najelo zato, da bi v Izolo dostavil napravo za črpanje mulja. Na Hrvaško sta se odpravila z ( Z. V.), kjer pa nista opravila ničesar, saj jim tamkajšnja Luška kapetanija ni hotela dati dovoljenja, ker omenjena ladja ni imela kvalifikacij in pooblastil, ki bi ji to dejavnost dovoljevala. Vsega tega jima torej ne bi bilo treba doživljati, če bi iz Izole prej telefonsko povprašala na Luško kapetani jo za določene podatke. Kako malo je včasih potrebno... no in domače počutje vsem udeežen-cem srečanja. Vendar brez sodelovanja nekaterih prijaznih ljudi iz naše krajevne skupnosti in matične šole v Izoli nam verjetno ne bi uspelo tako kot je, vsaj po besedah samih udeležencev. Zato se v našem izolskem glasilu, ki verjetno prihaja prav v vsak dom, prav posebej zahvaljujemo za nesebično pomoč gospe Nadi Morato, gospe in gospodu Zdenki in Flaviju Boninu ter, vsem lzolanom znanemu likovnemu pedagogu gospodu Koniju Steinbaherju. Delavci in učenci podružnične šole Korte BREZPLAČNI MALI OGLASI PRODAM Belo vezeno srajco iti temno piavo jakno za fantka (starost 9-10 let), primemo za obhajilo. Cena ugodna. Informacije: Tel.: 63-366 Zveza društev upokojencev Koper Obalni sindikat upokojencev Koper Demokratska stranka upokojencev Slovenije - Območna organizacija Obalnih občin Koper vabimo Vas na PROTESTNO ZBOROVANJE UPOKOJENCEV, ki bo v četrtek, 14. aprila 1994 ob 17. uri v gledališču v Kopru, Verdijeva ulica 3. Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru Republike Slovenije posredovala v obravnavo in sprejem, po hitrem postopku, zakon, katerega uveljavitev bo imela za posledico zmanjševanje pokojnin. Vabimo Vas, da svoje nezadovoljstvo zaradi neprestanega poseganja v pravice upokojencev izrazite z udeležbo na protestnem zborovanju. Prosimo Vas, da o tem seznanite svoje sosede, prijatelje in znance in jih pozovete, da se zborovanja udeležijo. predsedniki: Ivan Jenko Laura Štemberger Jože Sedmak |!«R/NIC3Vi MANDRAČ PRED VLADO Redna seja občinske vlade se je zgodila včeraj, ko je bil Mandrač že v tisku, tako da vam s svežimi informacijami Mandrač tokrat ne more postreči. Na seji so med drugim govorili tudi o poslovnih prostorih, tudi o možni prodaji katerega. Na vlado je bilo naslovljenih kar šest vlog za podaljšanje obratovalnega časa lokalov. Sklepov sicer poznamo, pa vendar ni razloga, da bi izvršni svet bistveno odstopil od svoje politike, po kateri ne dovoli podaljšanja obratovalnega časa lokalom, ki se nahajajo v strnjenem naselju in bi morebiti s svojo dejavnostjo motili red in mir. Prav tako pa verjetno ni bilo razloga za nesprejetje sklepa o izdaji dovolilnic za uporabo parkirišč, ki bodo oddana s koncesijo. PLES ZA OTROŠKE ZOBE Prireditev ob svetovnem dnevu zdravja, ki je bila namenjena preventivi v zobozdravstvu, katere organizator je bil ZD Izola, je bila uspešno in v zadovoljstvo vseh plodno izpeljana. Prvi del prireditve je potekal v Kortah, kjer so imeli razstavo likovnih del otrok, kulturni program, promocijo zgibanke in okroglo mizo, vse pa je bilo v znamenju: preventiva v zobozdravstvu v naši regiji danes, jutri. Da, bi ne ostali samo pri besedah, so poskrbeli z gala plesom, s katerim so pridobili nekaj sredstev za obnovo otroške zobne ambulante. Prireditev so organizatorji izkoristili tudi zato, da seznanijo goste z Ministrstva za zdravstvo z problematiko v izolskem zdravstvu. Izolani so namreč brez ambulante, ki bi lahko zadovoljivo opravljala svojo funkcijo. Po besedah direktorja ZD Izola, so z pogovori zadovoljni, saj pomenijo most do rešitve težav v katerih so. O celotni prireditvi so se gostje zelo pohvalno izrazili in izrazili željo in hotenje, da bi se takšna prireditev ponavljala vsako leto. V ZD Izola so kot že rečeno z obiskom prireditve zelo zadovoljni, veseli, da je prireditev uspela nad pričakovanji in hvaležni vsem, ki so kakorkoli pripomogli k celotni stvari in uspehu akcije. SKUPŠČINA SKLEPČNA (TF)Pred tednom dni so se delegati izolske skupščine le zbrali v zadostnem številu, da so zasedanje skupščine lahko izpeljali. Brez zadržkov so sprejeli zaključni račun občinskega proračuna za leto 1993. Tudi osnutek proračuna za leto 1994, z že zdaj znanim mankom navkjub, jim ni delal težav in je bil potrjen brez kakšne večje razprave. Nekoliko drugače je bilo s stanovanjskim programom občine za leto 1994. Programu je bilo očitano, da je preveč uradniško napisan ter da je neživljenski. Predvsem so se delegati družbeno političnega zbora strinjali, da v programu sploh niso omenjena solidarnostna in kadrovska stanovanja. Tudi mladim družinam se ne piše prav nič dobro. Z razlago, da ni sredstev so se delegati sicer strinjali, vendar bi za pridobivanje novih stanovanjskih enot morali skrbeti v skladu s finančnimi možnostmi. Tudi sredstva pridobljena z odprodajo družbenih stanovanj naj bi se nenamensko uporabljala. Stanovanjski program niso sprejeli kot predlog, temveč kot osnutek, ki so ga vrnili v 15 dnevno razpravo. Zapletov o svetilniku še ne bo konec. Tokrat so predlog ureditvenega načrta Pri svetilniku zavrnili delegati zbora združenega dela. Predvsem so imeli pomisleke glede garažne hiše. Ker so ostali zbori predlog sprejeli, so sestavili posebno komisijo, ki bo stališča delegatov poskušala uskladiti. Poročilo o delu izvajalcev družbenih dejavnosti je bilo soglasno sprejeto, negodovanje pa je izval predlog odloka o preimenovanju ulic in trgov. Dve preimenovanji nista bili sprejeti, ulica Oktobrske revolucije bo še nekaj časa nosila isto ime, saj se z novim imenom (Pri vodnjaku) delegati niso strinjali, češ vodnjak je bil pri zdravstvenem domu, zato bi bilo po mnenju delegatov bolj umestno preimenovati Leninovo ulico v ulico Pri vodnjaku, za ulico Oktobrske revolucije pa bilo potrebno poiskati nov predlog imena. Sicer pa imamo v Izoli pet ulic z novim imenom: Kidričevo nabrežje bo po novem Sončno nabrežje, Trg 29. novembra je postal Trg republike, Trg 22. julija je po novem Manziolijev trg, Kraigherjeva ulica je dobila ime po svetniku Petru, Trg pri bolnici pa nosi ime po izolskemu zaščitniku sv. Mavru. Salon za nego telesa*« Izola, Smrekarjeva 12 * Vam nudi več vrst masaž in akopresure, ki na neboleč, zdrav in prijeten način pomagajo pri odpravljanju: -odvečne teže (hujšanje brez lakote) - nadležnega celulitisa - napetosti in slabega počutja Nudimo pa še: Protibolečinske terapije, depilacijo in pedikuro. Ne zanemarite svojega zdravja in zunanjega videza, poskrbite za svojo lepoto in dobro počutje. j Pričakujemo Vas v salonu v Izoli, ♦ ^mrokarjeva 12, Tel.: 64-131. ^ « KQNGGRTI V murni* tunu Istranov Koledar FRBHG / Boston FRBL2B (igrajo Melodi Ni HG) ìn KILLRflVB / HaNONer (nem(ki odgovor Na RdHCNEa) (rap, HardCorE,„.u stilo The Pogoes,MaNO Negra, kes Negres VertES.J L / NizozEMSka « BK, IS.april oper, M.K.G. THt )/ QNglija MM.-. 1 KtUINB/LoNdDN TIG / DaNska * DGBROUOLilNI DflBOUI / Reka * BULL 5HIGK5QLL / NizozEHSka I GGLLIBIGN / CaliforNia MHHIH / (iMSterdaH Da imajo nekateri probleme s spolnostjo, je že stara ugotovitev. Nekateri so sadisti, nekateri mazohisti ali fetišisti itd. Nova ugotovitev pa je, da se je v okolici Izole pojavil nov tip spolnega de-vianta, ki ga očitno privlačijo prometni znaki, označbe krajev in smerokazi. Spolna privlačnost, ki so jo izžarevali je očitno dodobra segrela bolnega devianta, ki si ni mogel kaj, da bi ne zadostil svojim potrebam. Vse kaže, da je bil zapeljevalec zelo grd, saj je moral znake dobesedno prisiliti v občevanje, vsaj po njihovem izgledu sodeč. Posiljevalcu znakov ni bilo dovolj, da se je spravil na žrtve nezmožne obrambe, temveč je svoje žrtve še iznakazil. In žrtev ni bilo malo. Od Šareda pa do Cetor jih je namreč vse polno. Za uboge žrtve na žalost ni poskrbel nihče, perverzneža pa še iščejo. Z iskanjem bodo prav gotovo imeli nemalo težav, saj takšnih "ljubimcev" nimajo niti v psiholoških analizah. Krajani so nad posilstvom zelo ogorčeni in bi se prav gotovo radi osebno pogovorili z nesrečnežem, ki ga očitno pesti pomanjkanje deklet. Ce si ne more najti dekleta zaradi morebitnih mezoljč-kov mu jih bodo krajani Cetor, rade volje odstranili, poskrbeli pa bi tudi za "šolanje" ubogega fanta, ki očitno nima prav jasnih pojmov iz Kama sutre. Vsekakor bo ob morebitnem prijetju garantirano doživel prosvetljenje. Ivan Vrtnik Blaško Kulturno prosvetnemu društvu "Jadran" iz Dekanov je letos drugič uspelo izdati istrski koledar "za navadno leto 1994", ki močno spominja na znano Istrsko Danico, ki izhaja v Pulju. Ker pa dekanski koledar prinaša obilico prispevkov o bolj ali manj oddaljeni preteklosti našega domoznanskega območja, cerkvene praznike in druge zanimivosti velja o njem spregovoriti nekaj besed. Že uvodna beseda urednika DARIJA GREGORIČA nam da vedeti, da je publikacija namenjena zlasti tistim, ki jim Slovenska Istra pomeni temeljni kamen ljubezni, prijateljstva in sožitja. Gre torej za hotenje, da bi istrsko zemljo še bolj vzljubili, razumeli in spoštovali, kar najbolj nazorno izraža naslednji stavek: "Istrski zvonovi naj zazvonijo da prebudijo dremavce, vzpodbudijo zbujene in ustavijo vse, ki s ponižujočimi očmi gledajo na nas in naš skromni, toda pokončni kulturni obraz". Da bi bil ta kulturni obraz čim bolj popoln so poskrbeli številni avtorji, izmed katerih omenimo MARJANA TOMŠIČA, LUCIJANA KRAŠOVCA, ALBERTA PUCERJA, MARJANA ROŽACA, JULIJANA GREGORIČA, RAULA ŠIŠKOVIČA, MARIJO BIZJAK, MARIJO FRANZA in druge, ki so s svojimi prispevki obudili tudi nekakšen "koledar spomina" (npr. krajevna in cerkvena zgodovina, narečne značilnosti, godba na pihala, cerkveni običaji itd.). Pred nami je torej še en zanimiv domoznanski koledar s pestro vsebino, v katerem bo vsak našel nekaj zase, čeprav bo morda kdo pogrešal prispevke z etnografskega področja, ki je v obravnavanih krajih imelo bogato preteklost vendar jih v omenjeni publikaciji žal ne moremo zaslediti, ker jih preprosto ni. Kljub omenjenemu spodrsljaju pa velja pohvaliti izdajatelja, ki je poskrbel da smo spet dobili koledar spomina istrske preteklosti in hkrati dokazuje, da živimo v krajih z bogato kulturno in narodno zavedno preteklostjo, katero ne bo tako lahko uspelo izničiti novodobnim nacionalističnim skrajnežem vseh vrst, ki zadnje čase (tudi v naši neposredni okolici) spet povzdigujejo svoj glas, ki pravi da je Istra terra italianissima (per sempre). Takim še posebej priporočamo, da prelistajo Istranov koledar za navadno leto 1994, ki jim bo morda nekoliko razsvetlil meglene misli o lastni in skupni romansko-slavjanski preteklosti teh krajev v katerih se pač počutijo doma tako avtohtoni domačini kot tudi priseljenci z vseh vetrov. Slavko (Oaberc SADOZNAKIST LJUBI CETORE miwMÌIKìHmh BwWnH *?