143. številka. Ljubljana, ? soboto 24 junija 1905. XXXVIII. leto i*aaja viak dan zvečer, itimši nedelje In praanike, ter vejja po pošli prejemu za avetro-Ogreka deiele mm m lete 16 K, aa eel leta IS K, aa četrt lett 6 K 60 h, m en meeee t K 30 h. Za Ljubljeno ■ pofiujanjem na dom sa vae Ite 14 K, sa pol leta IX K, sa četrt leta 6 K, sa en mesee z K. Kdor hodi sam pouj, plača sa vse lete *x K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, sa en mesee i K W h, — Za tuje dežele toliko toč, kolikor anaga poštnina. — Ks naroSbe bres istodobne vpošiljatve naročnine se ne osira. — Za oznanila ae plačuje od peteroatopne petit-vrate po lz h, če ae ae osnanilo tista enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ae Uska trikrat ali »ečkrat. — Dopial paj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnletvo Je v Knaflovih olioah št 6, tu aicer uredništva v I. nadstropja, npravništvo pa * pritličja. — Upravnigtvn naj ae blagovoUJo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t j. administrativne stvari. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon &t. 85. N Slovenski Narod" telefon St. 34. Belokranjska železnica in klerikalci. Organ lažnjivcev in obrekovalcev in zaedno glasilo ljubljanskega škofa, : _;asni „ Slovenec" je zopet izvršil bovo tolovajstvo, ki je tako značilno ia vso okoli tega revolverskega lista zbrano tonzurirano in netonzurirano svoda ne moremo o njem molčati. .Slovenec" je posvetil v štev. z dne 14. junija t. 1. narodnona-nemu poslancu Plantauu, kakor že večkrat, najvažnejšo, to je prvo stran a v uvodnem Članku napada na najperfidnejši in najostudnejši način radi koncesije za belokranjsko željezni c o. Da se spozna vsa podlost „Slo-2veu stranke, je treba pojasniti celo vo in to hočemo v nastopnih vrsticah storiti. Znano je, da je „Slovenec- že za zadnjih državnozborskih volitev najbolj proti kandidatu Plantanu besnel i: i egovo kandidaturo z razlogom po-bijalj da mu je Nemec ljubši od slo-Ivenskega liberalca. Toda vsa farška agitacija in javna za z nemškimi Kočevci se je razbila zavednosti volivcev dolenjskih mest j in Plantan je zmagal častno proti koa-iranim Nemcem, klerikalcem in vlad-|nim pristašem. V državnem zboru je nastopal ta aec neustrašeno in je dosegel lepe jpehe pri raznih prilikah. Imel je pa eno nesrečo, da je moral dne 1. maja 1 izzvan po predrznem dr. Sušter-sien in -Slovencu" v debato poseči, ki ie je radi dr. Žlindre v državnem zboru VTŠila. Pri tej priliki je pojasnil Plantan )rezvestno gonjo, ki jo je kranjska kle-.a stranka pod egido škofa proti Ikranjski napredni stranki vprizorila, ožigosal je pogubljivo postopanje kle-e organizacije in dokazal, da izvira >a podivjanost in politična nestrpnost od škofa in od dr. Sustersiča, ki je vrhovni vojskovodja vse črne armade. Od takrat je prisegel Susteršič osveto Plantanu, kajti slednji je pomagal krinko raz obraz potegniti dr. Žlindri in zmedel mu je njegove politične načrte za bodočnost tako, da so šli vsi lepi upi po vodi. Da ne more ošabna narava dr. ŠnsterŠiČa pozabiti udarcev, ki so jo dne 1. majnika 1. 1901 v parlamentu zadeli, je pač umevno, saj ni bilo tudi še nikoli tako krvave justifikacije v zbornici, ne prej ne slej. Iz gole osvete je izdal dr. Žlindra parolo: „Plantana treba uničiti in ubiti" in hlapec njegov, t. j. „ Slovenec", je dobil častno nalogo italijanskega bravo t. j. zavratnega morilca, da se spravi nad poslanca Plantana in mu upihne luč življenja. Pa je vražje težko delo to, slovenskega naprednjaka ubiti, kajti če bolj tolče „Slovence" po istem, bolj je živ in tem agilnejŠi postaja. „ Slovenec" je že neštevilnokrat napadal Plantana ali imel je smolo, ker se mu je kasneje dokazalo, da je nesramno lagal in obrekoval. Mi se le na en slučaj v podkrepljenje svojih trditev sklicujemo, namreč na to, da je »Slovenec" očital Plantanu, da je on prvi slovenski poslanec, ki se je tako daleč zmotil, da je češko politiko imenoval otročjo in da je razžalil naše zaveznike Cehe. Kako huronsko vpitje in kakšno gonjo so takrat uprizorili „ Slovenec" in njegovi brezčastni in brezvestni pristaši in ko je 3 dni kasneje Plantan po stenografičn cm zapisniku in po izjavi češkega poslanca Formaneka dokazal, da je „ Slovenec" nesramno lagal, ni imela Črna drhal pri „Slovencu" poguma, dati zadoščenja po krivem napadenemu — Plantanu in priznati svoje krivde Ravno tako je pred par leti „ Slovenec" na najgrši način Plantana radi njegovih mnogoštevilnih korakov v prilog belokranjski železnici napadal, akoprem vsi tovariši Flantana in drugi faktorji, s kateremi je poslanec Plantan v tej zadevi konferiral in si dopisaval, lahko potrdijo, da je v resnici poslanec Plantan, odkar je poslanec, se s tem za Dolenjsko sila važnim vprašanjem bavil. Umevno je pa, da Plantan ni dr. Su-sterŠiČa in „Slovenca" za svet in dovoljenje prosil, ali se sme z belokranjsko železnico pečati ali ne in istotako umevno je da se ni Plantan z listom, ki je znan kot obrekovalec in lažnjivec, v polemiko hotel spuščati, ker bi mu bil 8 tem preveč Časti izkazal. Kdor delovanje poslanca Plantana pozna, ve, da ne obeša svojih uspehov na veliki zvon in da svojih zaslug za eno ali drugo stvar ne prijavlja v časopisih, temveč da mirno in dosledno to dela, kar za pravo in potrebno pozna in kar mn narodna čast veleva. Vemo pa tudi dobro, in to bi lahko z dejstvi podprli, da je ravno poslanec Plantan svoj mandat tako vestno in uspešno zastopal, da so ga pri raznih prilikah Slovenci iz Štajerske, Trsta, iz Notranjske Gorice itd. za posredovanje naprosile in da se je vsakej prošnji radovoljno odzval, ker hoče po svojih močeh vsakemu Slovencu pomagati, če je to sploh mogoče. Vse to je po vsem slovenskem svetu dobro znano in to jezi kranjske klerikalce v dno srca, kajti vpili so pred volitvijo Plantana, da ne bo nobenega vpliva imel, da ne bo nič dosegel itd.; sedaj se je pa pokazalo, da si je ravno ta poslanec vedel pridobiti jako lep ugled na vse strani in da mu zavratni in lažnjivi napadi od strani kranjskih klerikalcev niso prav nič škodovali. In kaj se je zopet novega zgodilo ? Po raznih poizvedbah na mero-dajnih mestih in posvetovanjih z veljaki na Kranjskem se je odločil Plantan, da spravi belokranjsko Železnico za en korak naprej in zasnoval je konzorcij, obstoječ iz mož, ki dajejo po svo- jem značaju, po svojem socijalnem stanju in po poklicu v javnem življenju polno garancijo, da bodejo z vso eneržijo na uresničenje te vroče želje ne samo Belokrajine, temveč cele kranjske dežele delali in skušali to pereče vprašanje kar najbolj možno pospešiti. Seveda „Slovenca" in njegovih patronov ni nikdo k vstopu v ta konzorcij vabil in to jim tudi ni bilo po volji, kajti tam pač mislijo, da imajo vso modrost v zakupu in daje poslanec za železnice čamo specijalist Šuklje iz Kamna, vsi drugi pa so ničle. — To pa ni res; kajti tudi Suklje ne bi bil sam nikdar dolenjske železnice pridobil, da se ni na škrice baronu Schvveglu obesil in z njegovo pomočjo v normalnih časih to dosegel, kar bi bil vsak drugi poslanec v zvezi z baronom Schvvegloni tudi lahko dosegel, ko je dežela tako veliko breme nase prevzela. — Belokranjci so dali 1. 1901 novemu svojemu poslancu naroČilo, da ministrstvu odločno pove, da Š u k 1 j e-G o r i-janijevega projekta ozkotirne belokranjske železnice ne sprejmejo in za ta pro-jekt ne žrtvujejo ne soida. Poslanec Plantan je to tudi železniškemu ministru TVittku leta 1901 pojasnil in se z ministrom dogovoril, da se že dovoljena revizija Gorijanije-vega projekta ne izvrši, temveč ustavi, ker ni nobenega upanja, da jo najbolj interesovani prebivalci črnomaljskega političnega okraja ne bi nikdar odobrili. Takrat je že minister AVittek po daljšem razpravljanju se končno vdal in rekel Plantanu, da naj nov projekt za normalnotirno železnico preskrbi in za odobrenje predloži. — Ker pa stane nov projekt zopet denarja, je naprosil Plantan tudi ministra v posebni avdijenci kasneje, da bi ministrstvo nekaj v pokritje novih troškov trasovanja in projekta za normalnotirno železnico prispevalo. Minister je tudi to podporo obljubil pod pogojem, da dežela in prizadeti okraji večji del sami pokrijejo. Da se ni potem s trasovanjem takoj pričelo, zakrivili so Belokranjci sami, kajti lokalna komiteja v Črnomlju in v Metliki se nista mogla glede proge zediniti in sta le svoje ožje interese zastopala ne oziraje se na prosvetno-politične in cele države tikajoče se razmere. Ministrstvo samo je izreklo, da na ta način ne bode mogoče železnice nikdar graditi, kajti za zgradbo in odobrenje proge ne morejo taki separatistični nazori, kakor so jih Črnoraaljci in MetliČani navajali, odločevati, temveč merodajni morejo biti svetovno pametni, državni in strategični oziri. To stališče je zavzel tudi Plantan, ker je hotel stvari koristiti. Tako je prišlo končno do tega, da so se, kakor gori rečeno, na poziv Plantana okoli njega zbrali zastopniki prizadetih dolenjskih mest, državni in deželni poslanci, in predsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, katerim je imenovani poslanec položaj pojasnil, ko je še v zadnjem času konzultiral in za podporo naprosil najmerodajnejše faktorje na Dunaju, ki so tudi svojo podporo obljubili. Ko je bilo torej dognano, da se bode novi konzorcij smel zanašati na izdatno moralno podporo merodajnih foktorjev, je vložil Plantan prošnjo za koncesijo za novo trasovanje nor« malnotirne belokranjske železnice in železniško ministrstvo je dogovorno z drugimi ministrstvi to koncesijo tudi podelilo. Kakor je iz gori navedenih dejstev razvidno, je bil Plantan ves Čas, kar je poslanec, s svojimi volilci v dotiki radi belokranjske železnice, dopisoval je obema bivšima odsekoma v Metliki in Črnomlju, ter jima poročal, kar je na Dunaju izvedel; pred 2 leloma je bil z inženirjem dr. Mairederjem kot strokovnjakom za zgradbo železnic v Belokrajini in jc skušal obe mesti Črno- Eva. Napisal Oskar Kam en Se k. Zbudilo ga je govorjenje v sosedni sobi. Razjezil se je vsled tega, Izakaj pozno v jutro je prišel domov in |ci se mu še dalo vstati. Solnce je sijalo v mali kabinet, v sobi pa so govorili. Glasno, kričeče so Igovorili po poljski. Domislil se je Viktor Figa male Štele, Židinje, in spreletela |ga je veselost in upanje. Tam čisto blizu njega je govorila p svojo materjo in bratom, da, uprav kričala je, kajti Štela je bila živahno (dekle, polno življenja in strasti . . . Viktor Figa je stanoval v tem kabinetu šele teden dni in ugajalo mu je p: poleg Židinje Štele. Zakaj rada se je menila z njim; kadar je le mogla pobiti izgovor, pa se je prismučala v RJegov kabinet: ali pogrnit posteljo ali Prinest vodo ali kaj povedat... In danes, v postelji, ko je baš pregnal Phbo voljo, da ga je vzbudilo njeno pvoričenje, se mu je zazdelo, da mu pela pravzaprav čisto očitno kaže, naj ■ ljubi. *To se pravi: vsiljivost.. je Omislil, — „ali lepa in ugodna je ta -iljivost* Skočil je s postelje, se umil in oblekel. Pozvonil je postrežnici, da mu j prinese svežo vodo, zakaj žejen je bil j Viktor Figa — skoro vedno. Vrata so se odprla in prikukala je | v sobo Štela. Zasmejale so se ji oči, zasmejala so se ji usta, v tem trenotku in v tej pozi je ugajala Viktorju. Poprosil jo je vode in takoj se je prismejala ž njo. „Izvolite, gospod Viktor . . ." Nikdar mu ni dejala gospod doktor in bilo je zanj nekaj lepega, tako domačega v tem, da ga je zvala po imenu. Majhen je bil njegov kabinet in majhna je bila njegova Štela, ali v kabinetu je vse kričalo, zvalo, prosilo, strast in svetlo, nepremagljivo življenje je plavalo v kabinetu, kadar je stopala po njem Židinja. Niso bili prijetni njegovi sostanovalci. Gospodinja je bila stara, majhna, odurno, koščeno lice je stopalo po stanovanju, malo je govorila in Še to po poljski. Nikdar mu ni dejala prijazne besede, da, zdelo se mu je celo, da ga gleda z zaničevanjem in ponosom, prav kakor da ga ne rabi, da jo moti in da se je vsilil v njeno familijo. „Kaj te pač rabim poleg svoje hčere in svojega sina? Pospravi in pojdi ! . . ." Baš tak je bil vsak njen pogled, vsak njen odzdrav. — Sin ga ni pozdravljal lepše. Temen, Čemeren Žid, ki se mu je videlo, da ga mori, duši prokletstvo, da je Abrahamov sin na Dunaju. Edina, ki mu je bila dobra, je bila hči Štela. V njenih besedah, v njenem obnašanju ni bilo nobenega očitka, nobenega vprašanja. Ni ga gledala po strani, zakaj mlada je bila Štela in polna življenja . . . Morda ji je branila baš čemernost materina in bratova, da se ni mogla izživeti, da ni mogla priti do ženskega cilja, ki je vedno le ta, da Žena uživa in da se prepusti, vda ljubljenemu, zaželjenemu možu . , . In tako je bil prišel Viktor Figa in bilo je Šteli, kakor da je zadnji čas zanjo, da se prepusti ljubezni in upom. Zato pa je v njegovem kabinetu koprnelo in zvalo življenje, jasno in ne premagljivo, kadar je stopala po njem Štela. Črni lasje so je ii vsipavali na čelo, kot noč črne oči so se bliskale poželjenja in njene besede, njena vprašanja so bila divja ljubezenska vdanost — kakor zagrize levinja krvavo, silno rano levu, predno postane njen ljubček. In Steline kretnje so govorile, klicale, da je njegova, da mu da telo in vse. Zakaj me ne maraš, Viktor? Lep si in močan, mož, kakor jih vidim v kipih in na podobah, daj, vzemi me — ali ne razumeš mojega pogleda, mojih Želj, mojih korakov? Viktor Figa si je zapalil cigareto, šel k oknu in odprl knjigo, da bi Študiral. Reka luči je lila med zidovjem na dvorišče, kjer so klepetale babe in iz-tepavale dekle preproge. Toplo, ugodno je grelo solnce. Raztresen je pogledal doli in ni se mu ljubilo brati; Štela je pogrinjala postelj na drugi strani in se zdajpazdaj ozrla na Viktorja. Pripognila se je nad posteljo in vzbočile so se ji prsi, vzravnala se je in razmaknile, položile so se ji prsi, odeja ji je odvihala rokav tja preko komolca in zasvetila se je drobna, bela roka v solncu j treslo se ji je telesce pri delu in lahna jutranja obleka se je ugladila zdaj tu, zdaj tam ob vitkem životu. Zamislil, zazrl se je Viktor Figa predse in bilo mu je, kakor da mu govori Štela lepe, ljubezni polne besede. „Glej, take smo ženske . . . vzemi me, tu sem, tvoja sem. Zakaj ne ? Na-vajane smo ljubezni in ni nam za bodočnost. Samo trenotek in uživanje ! Vem, zmeraj me ne bi ljubil, ali nič zato. Žena te ljubi — poljubi, ljubi me! In če prejdeš, če odideš odtod, pa zbogom, Viktor! Saj pride drugi in j ljubil me bo drugi — ljubil me bo, odide, pa zbogom! A meni ostane trenotek in uživanje — in to jc vse, kar hoče, kar si želi prava žena . . ." Pospravila je Štela kabinet in se približala Viktorju. „Kaj berete, gospod Viktor? Ah tako . . . Studirate. — —■ Ozrl se je nanjo in zadel ga je blisk iz črnih, poželjivih oči. Sklonila se nad njim in on je privzdignil knjigo, da more spoznati Štela, kaj da se uči. Skoro naslonila se je na njegovo ramo, j zaščegetali so ga njeni lasje v lice . . . Izpustil je knjigo, da je pala na tla, v neredu so sfrfotali listi iz nje in sama se je razkoračila na tleh, Viktor pa je v hipni strasti ovil levico okrog njenega vratu in stisnil obrazček k svojemu licu. Malo, malo seje sklonila Štela dalje: na lice so se mu pritisnili lasje in obraz se ji je obrnil k njegovemu, čisto blizu so se mu smehljala usta, čisto blizu so se mu iskrile oči ... „ Štela!« In kakor strela je bil njen poljub — hitro, divje so se doteknile njene ustne njegovih. Levica mu je omahnila nizdol, glavo je stegnil kvišku, Štela pa se je odmaknila in se vzravnala za njim. A v zrcalu je zagledal sebe na stolu: na licu strast in ogenj; za stolom je stala Štela in koketno plašen je » mm^==_____rrz^r, —-———— - ■- bil izraz njenega obličja — ali samo za moment . . . Nato je zapazil, da sta se pozdravila strast njegovega lica in poželjcnje, ki se je vnovič zaiskrilo v njenih očeh. Prav tako kakor se srečata stara dobra znanca po mnogih letih na cesti: pozdravita se vljudno in v tema se jim povrne spomin na pretekle sknpne dneve in vse boje, ki sta jih doživela drug poleg drugega, srce jima zaigra veselja, razgrejeta se in vzkipi staro prijateljstvo: ne moreta spustiti rok, ki sta si ju hladno podala v pozdrav, stiskata si jih neprestano in potem gresta v gostilno . . . Tedaj se je obrnil Viktor na stolu in razprostrl molče roke proti nji. Stopila je Štela korak nazaj in zatrepetalo ji je srce. Zatrepetalo pa ji ni pože-ijenja in strasti, zatrepetalo ji je boli, ki je bila v trenotnem spoznanju, da je pravzaprav hudo in žalostno, biti žena. Ali to je prišlo le za trenotek: nato pa je stopila k Viktorju, vsplam-telo je v očeh koprnenje in Štela, Židinja, je sedla na njegovo koleno, ovila se z mehkimi rokami vratu in mu poljubljala obraz, da sam ni več znal, kje da je . . . Tako je zapeljala kača lepega pomladnega jutra Viktorja Figo, ko je bil bival šele en teden v paradižu. Koristka. Povest (Dalie.) Šele zdaj je bilo baronu popolnoma jasno, kaj se je zgodilo in kaj je imel tu opraviti Slavik. Da je bil duhovnik ljubimec njegove žene, ga ni jezilo; še prav mu je bilo; ali da je imela njegova žena tudi razmerje s Slavikom, na katerega je bil zaradi Olge že davno ljubosumen, to ga je navdalo z ljutim srdom. „Zakonolomnica, prešestnica, židovska vlačuga," je zatulil nad svojo ženo. „Ali te naj kar tu ubijem?" Potegnil je sabljo iz nožnice in motril svojo Ženo s tako plamtečimi pogledi, da je ta jokaje zdrknila z zofe in padla pred njim na kolena, med tem ko se je duhovnik stisnil za posteljo in smrtnobled v neizmernem strahu pritegnil k sebi stol, da bi se ž njim branil proti baronovi sablji. Vrata so bila zaklenjena, izhoda ni bilo nobenega in mladi duhovnik je medlel bojazni, kaj da bo. „Ah, odpusti mi; Bela, odpusti mi, na kolenih te prosim, odpuBti mi," je jokala baronica. Tako je sunil svojo ženo z nogo, da je skoraj padla. Kaj naj vlada o takem zavratnem postopanju klerikalcev misli? Belokranjci, sedaj vidite, kaki prijatelji so Vam klerikalci in kako Vam hočejo pomagati!! I Pismo iz Hrvatske. V Zagrebu, 22. junija. (Nova banVa. — Volitve v Koprivnici in klerikalci. — Afera radi ure in „moralisti". — Khuenovščina.) Predno se dotaknem naših dnevnih dogodkov in ▼samem v pretrea kako novo »afero«, ki razburja našo javnost treba ee mi je ustaviti pri najvažnejšem dogodka zadnjih dni, ki zatemnuje vse naše domače gibanje, ki smo je krstili z donečim imenom »politike«. Doeim priobčujejo naši listi dolge uvodnike o aferi radi ure, (o kateri hočem tudi jas kasneje Se spregovoriti), ne najdete v njih o velikem novem finančnem podjetju niti notice, rasen dobro plačanih ioaeratov v včerajšnjih Številkah. Tako se pri nas umeva politika kot Bredo-tcčje narodnega življenja. A vendar nam govori ta nepričakovani inscrat v včerajšnjih naših listih cele knjige! V Zagrebu se osnuje »H rvat sko-siavoiiska zemaljska Štedionica« z delniško glavnico šest milijonov kron. Kot ute meljitelji fungirajo madjaronski aristokrati: Drašković, E'tz, dva grofa Erdoiy, Gustav Norman, Ladislav Pe-jačević, poslanca dr. Tcmašić in Po-pović, več židovskih bogatašev in za pesek v oči — tudi eden opozicijo-nalec — sin dr. Šime Mazzure. Ah' kar je najvažnejše: kot utemeljitelji so se podpisali tudi trije veliki budimpeštanski zavodi, tržaška »Assiourazione Generali« in dunajska banka »Union«. Toda madjarske banke so, kakor se zatrjuje, sub3kribirale same štiri milijone vsega kapitala. Za javno eubskribcijo je določena baje samo svota dveh milijonov kron. Da se je pa to storilo samo tako pro forma, ker je že vsa glavnica zagotovljena, je najbolj razvidno iz tega, da so za to javno subskripcijo določeni samo trije dnevi, a delnice so že sedaj za 50 K dražje, kakor znaša njih nominalna vrednost! Komu pa bo služ U ta velika hranilnica, ki sa bo tudi bavila z vsemi bančnimi posli? Ni dvom«, da bo pri nas znižala obrestno mero, oškodovala naše manjše hranilnice, delala bo veliko konkurenco našemu največjemu denarnemu zavodu »Prvi hrvatski hranilnici« in se trudila, da iztisne iz naših krajev češko »Ustre-dnu banku Česk^ch apcf.telen«, ki je V zadnjem času počela krasno delovati na Hrvatskem na škodo madjar-skih zavodov. Madjargke bark« namreč ne morejo pri nas z uspehom odkrito eno vati svojih filijalk, za to pa so našle drug boljši in pametnejši način: one ■ o ae idruŽile c nekaterimi nalih ljudi, so založile največji đel kapitala in tako osnovale navidezno »domači« naš zavod. Tako je naša hipotekama banka pravzaprav filijalka peštanske banke. N-'lavno tega ae je osnovala banka za parcelacijo in kolonizacijo, pri kateri takisto sodelujejo peštanske banke, sedaj se je pa še rodila ta »centralna hranilnica«. Pri takih podjetjih pa še postavijo na prva mesta za uradnike svoje ljudi. Upravičena je torej bojazen, da bodo te madjarsko-madjaronskb banke izvrstno funkcijonirale v času volitev v hrvatski sabor. Prekrasna perspektiva se kaže narodnim neodvisnim elementom! V Koprivnioi je postavila združena opozicija pri naknadni volitvi v sabor za kandidata dr. Franka Po-t o č n j a k a. Poročal sem Vam v zadnjem svojem pismu, da nima »Hrvatska stranka prava«, katere vodja je koprivniški župnik Zagorac, pripravnega kandidata, da ga iŠČe in da je v Koprivnici javno mnenje najbolj naklonjeno kandidatu iz vrst mlajše svobodomiselne generacije. T« dva fakta je znal končno spretno združiti Zagorje. Šel je k PetoČnjaku in mu ponudil kandidaturo pod pogojem, da podpira v saboru klub stranke prava. Dr. Potcčnjak je bil zadovoljen, da, on vstopi celo, ako bo izvoljen, v kiub sam, ako se mu zagotovi svo bodna akcija v zmislu dosedanjega njegovega delovanja. Nekateri so se čudili Potočnjaku, kako more sedaj kar preko neči vstopiti v klub stranke, ki jo je že tolikokrat preglasil za kadaver, drugi pa se zopet niš? mogli načuditi Zagorcu, kako more predlagati kandidata Po-točnjaka, ki je znan kot realist in protiklerikalec. Potočnjak računa, da bo-kot poslanec ložje dosegel za volitve koalicijo stranke prava z naprednjak! in cpozicionalnimi Srbi, zagorac pa zopet špekulira, da bo morda s Potočnjakcvo pomočjo vsaj ublažil odnoŠaje med staršo in mlajšo generacijo. Toda predno je prišlo do rezultata tega pakta, so klerikalci udarili na svoj boben proti Potočcja-kovi kandidaturi. V včerajšnjem »Hrvatstvu« se kar ne morejo prenačudtt:, kako je mogel župnik Zagorac ponuditi kandidaturo dr. Potočnjaku, piscu ostre protiklerikalne brošure, SGciali-stu in realistu. A Potcčnjak je še vrhu tega izjavil v listih, da ne odstopi od svojega dosedanjega prepričanja, ako bi tudi vstopil v klub stranke prava Zato rote" klerikalci vse »rodo. ljube«, zlasti pa duhovnike, da na vsak način preprečijo Potočnjak v kandidaturo. Bimc videli, ako se bodo koprivniški klerikalci uklonili kriku klerikalcev. Dvomimo! V koprivniškem okraju sta bila že dva volilna shoda, na katerih se je z odobravanjem sprejela Pot čnjakova kandidatura, da je njegova izvolitev kolikor tol'ko zagotovljena. Dan volitve še ni raz p:san. Frankovci, Madjaroni in klerikalci — družba, ki se vaekdar najde V ljubezni, kadarkoli je treba, razpravlja »riribus unitis« že 14 dni o aferi g. S u pil a, urednika reške/\ »Novega Lista«, ki je neizprosen sovražnik te družbe. Oa?oinaek, ki je bil pri zadnjih volitvah liberalu kandidat za ogrski parlamenl, je namreč podaril Supilu zlato uro, Supilo, ki je dlje časa osebni prijatelj Ossoin&ckov, ni mcgel odkloniti tega daru, marveč se je revanžir&l z enako dragocenim darom (z neko sliko, ki jo je naročil pri slik Muratu v Belgradu) Supilov sovrižnik pop Babic je izvedel za to stvar ter je nemudoma sporočil »Hrv. Pravu«, d. Ossoinack daroval Sapilu z'at zato, ker ga je podpiral pri volit Nato sta dva klerikalca, ki Bta v odboru reških Hrvatov, izjavili, da ne marata sedeti zaeno s S lom v odboru. Supilo je predlagal, da t« skliče častni sod, ki naj rali afero; ako ta sod odloči, da je pilo postopal nepravilno, se bo 1 nemudoma popolnoma umaknil g političnega poprišča. No, klerik dvojica ni bila zadovoljna s pi gom, marveč sta isjavJa, da popolnoma zadostuje to, da je Bo] sprejel uro cd Ossoinacas. Oibcr reških Hrvatov, k tvorijo elementi raznih strank, je nato vzel v pretres to afero ter glasne sklenil, da je po pal Supilo docela korektno. No, pa to nimalo ne moti Madjaro-nov in Frankovcev, da bi ae zgražali z naravnost gnusnim hm stvom radi tega povsem nedolž darila. Ta afera postaja nemor i pravzaprav šele radi Supilovih napadalcev. Madjaroni, ki se lov sinekure, ki so za denar gazili vice svojega naroda, ga ubija' tlačili, ti ljudje pravijo, da žigosajo to Snpilovo zad.vo radi »etil razumevanja«, a Frankovci, ka* vodja je bil zapleten že opetovano v tisočkrat hujše afere, takisto trobijo »v imenu morale« v svet, da M je opczicijcnalni časnikar dal pokupiti za ceno — ene zlate ure. Te dni so jeli izhajati v »Nov ■ Srbobranu« članki pod naslc WtT Dalj« v prilogi, ~W duhovnik, ko je stal opravljen za c pri vratih. „Kaj storim — tega še san vem; to je deloma odvisno od žene. To menda veste, da se zal lomstvo kaznuje z ječo." -Gospod baron —u ..Mars ven,u se je zadri bar i» pahnil duhovnika s tako silo iz da se je v temni veži komaj vjel. Potem je stopil k svoji ženi. Napravil je kar mogoče srdit obraz, da M je baronica plaho umaknila na stra ji s surovim glasom ukazal, naj M obleče in naj gre domov. „Kar se imava še pomenit; M pomeniva doma. Najboljše bi bil skočiš s potoma v Ljubljanico ali če se zastrupiš. Ali ti seveda nimaš tolik* časti v sebi, da bi šla sama v smrt in se raje sama končala, kakor da hi vH življenje imela užgan pečat sramote. Toda jaz ne maram prenašati niti senOi sramote; to si lahko misliš; saj toliki bi me Že lahko poznala u Baronica je poznala brutalni svojega moža ali prepričana je tudi bila, da je kavalir brez madeža. Baron je kaj rad požiral velikega aristokrati in v tistih redkih trenotkib, ki jih J* posvečal svoji Ženi, je pogostoma g° voril, da se raje ustreli, kakor da b: melj in Metlika zediniti na skupno progo, kar se pa Žalibog takrat ni posrečilo. Razvidno je dalje vsakemu pametnemu Človeku, da je bilo postopanje poslanca Plantana popolnoma pravilno in dosledno in da se je moral odloČiti za neobhodno potrebni prvi korak, namreč za prošnjo radi koncesije za trasovanje normalnotirnc železnice iz Rudolfovega in odnosno iz Straže v Belokrajino. Brez predprojekta ni mogoče Železnice graditi in Če bi Belokranjci čakali na proroka Šuk ljeja, bi še dolgo lahko čakali in bi gotovo šuklje prej legel v grob, kakor pa svojim rojakom pomagal do železnice, ki ima biti edini spas zapuščene in od vsega sveta ločene plodovite Belokrajine. Klerikalci dobro vedo, da je bil ta korak poslanca Plantana neobhodno potreben, ker drugače se vendar nikdar ne more za revizijo proge in za zakonito osiguranje kake železnice prositi in je doseči. In vendar „Slovenca" ni sram radi te koncesije, katero je Plantan za konzorcij izposloval, njega perfidno napadati iu mu ne samo koristolovstvo, temveč celo vrhunec pustolovstva očitati. To je tako gorostasna infamija, da je ni večje na svetu najti; kajti niti cigani niso tako brezčastni, da bi drug drugemu kaj takega očitali, kakor je to rSlcvenee" nasproti Plantanu storil. — Manjka nam izraza za pravo označbo tega nad vse škandaloznega postopanja „Slovenca." Za to, da je poslanec Plantan pošteno se v prilog belokranjski železnici trudil in interese svojih voiilcev vestuo zastopal, napada „Slovenec- njega na nečuven način. Kdor pozna Plantana, ve, da se ni za poslanca ponujal, temveč, da so ga njegovi rojaki kandidirali in da mu ni prav nič do tega, če ga noče kdo voliti. Radi tega ne gane tudi ne mazinca, da bi na volilce za bodoče volitve vplival v tem smislu, da obdrži mandat. Akc mu n j e g o v i v o l i 1 c i, — za klerikalne se pa ne briga, — nečejo poveriti več mandata, se bode zahvalil za šestletno zaupanje in odstopil bode lahko z mirno zavestjo, da je svojo dolžnost kot poslanec v polni meri storil. Če ni vsega dosegel, kar je želel, in za kar se je trudil, so temu krive zamotane razmere v državnem zboru in pogubonosna osebna politika Susterši-čevega kluba, ki je ne glede na posledice skupno delovanje vseh Slovencev in Hrvatov preprečil in domači boj v parlament prenesel. Klerikalcem na ljubo pa ne bode ne Plantan, ne noben napredni poslance svojega mandata odložil in je skrajna predrznost, Če piše „Slovenec", da dolenjski volilci in zlasti belokranjski ne nameravajo več Plantanu mandata zaupati. Kaj takega sme „ Slovenec" o svojih nezavednih pristaših pisati, nikakor se pa ne sme drzniti v imenu na prednih volilcev na Dolenjskem tako pisariti, kakor da bi jih imel on na vrvi in bi imel od njih pooblastilo. Skrajna lumparija je torej od „Slovenca" in njegovega Člankarja, Če piše vedi« m a neresnico, da je Plantan to koncesijo zaraditega izposloval, da bi svoj mandat še pri prihodnjih volitvah na sleparski način si pridržal. To je infamna laž, vredna farške klike okoli Slovenca! Tu velja pač prigovor: „Wie der Schelm ist, so denkt eru in radi verjamemo, da je v lepem klubu dr. Žlindre veČ mož, ki so pripravljeni poprijeti za vsako še tako umazane sredstvo, samo da Bi ohranijo svoj mandat. Najlepši zgled je dal v tem obziru pač c. kr. dvorni svetnik Šuklje, ki je postal iz najbolj strastnega sovražnika vseh duhovnikov in klerikalcev, iz liberalca pristne barve, čez noč renegat in hinavec, ki sedaj kot skesani grešnik v Šusteršičevem klubu tlako, pokoro in štafažo dela, — samo zaraditega, da si je s svojim političnim pustolovstvom in svojo brezznačajnostjo iz rok svojega največjega sovražnika dr. Susteršiča priberaČil državno z borski mandatek in ž njim združene kro-nice kot pomno Žitev bogate svoje krvavo zaslužene penzije. Stranka, ki zbira take odpadnike v svoji sredi, in kateri se v drž. zboru v obraz mečejo najhujše psovke kot lažnjivci itd., naj nikar ne očita naprednim poslancem političnega koristolovstva, ker ni v to ne poklicana, še manj pa opravičena. Ves svet ve, da velja ravno v kranjski klerikalni stranki le eno načelo : to je najhujši egoizem in brezobzirno koristolovstvo ! Izjeme so le bele vrane, katere pa ostali gavrani črtijo in na vso moč preganjajo. Belokranjci! Iz tega morate pač razvideti, kako perfidno in brezvestno tudi Vam nasproti postopajo klerikalci, ker napadajo Vašega poslanca zaradi belokranjske železnice, iz gole jeze, da je ravno napredni poslanec Plantan na čelu dobro sestavljenega konzorcija dobil predkoncesijo in stvar spravil v pravi tir; klerikalci pa jamo kopljejo, kamor hočejo to nujno potrebno železnico za večne čase pokopati na Škodo Belokrajine. Klerikalcem jc samo na tem ležeče, da preprečijo zgradbo belokranjske železnice, ker je niso sami na dnevni red spravili, temveč napred-njaki. Tako brezsrčnih in brezvestnih ljudi pač ni nikjer drugje najti kakor na Kranjskem, kajti le kranjski klerikalci imajo tako široko vest, da prodirajo za Kranjce najvažnejšo zadevo, to je belokranjsko železnico samo radi tega, ker so napredni poslanci in drugi avedni možje tega vprašanja se resuo lotili. — „Ali si ti meni odpustila, ko sem se enkrat spozabil," je rohnel baron kar mogoče surovo, dasi bi bil najraje zavrisnil veselja, ko je videl silni strah svoje žene in iz njega spoznal, da se zdaj odpre njena — blagajnica. „Leta in leta bc mi žc maščuješ, leta in leta igraš doma nerazumljeno ženo, krepostnega angela, medtem ko imaš kar po več ljubimcev. Danes jc prišla ura osvete za vse moje trpljenje." Baron ie spravil sabljo zopet v nožnico. „Oba vaju pustim tu na mestu aretovati. Ce vaju bo policaj kar tako kakor sta tu, napol gola gnal po ulici, bodo vsaj ljudje imeli kaj zabave in vsaj jaz ne bom smešen, če sem Že prevaran." Baronica je začela na glas jokati, duhovnika pa je strah je tako pretresel, da je padel na kolena. „Milostivi gospod baron, ponižno Vas prosim —u „Kuš—far" je zakričal baron, „če ne ti razkoljem betico." Udaril je z nožnico svoje sablje duhovnika po hrbtu tako, da je padel na obraz in z glavo butnil ob tla. Ziniti se več ni npal. Smrtna bojazen, ki sta jo kazala baronica in njen ljubimec, je bila ba- i ronu veliko zadoščenje. S slastjo je poslušal njiju mile prošnje in gledal njiju solze in pravi užitek mu je delalo, da ju je mogel trpinčiti in teptati kakor je hotel. Z udarci z nožnico svoje sablje in z brcami je baronico in njenega ljubimca prisilil, da sta mu vse razodela, kar jc hotel vedeti o njiju razmerju, in mu tudi povedala, da je Slavik vdrl v sobo in baronici grozil z revolverjem, ker jo je našel z novim ljubimcem. Končno je baron zahteva!, da podpišeta baronica in njen ljubimec izpoved, v kateri sta priznala vsa svoja zakonolomska dejanja in tudi prizor s Slavikom. Mlademu duhovniku se je tresla roka tako, da je komaj pero držal; opetovano je prosil kar mogoče ponižno, naj mu baron prizanese, a baron mu je z grožnjo, da pokliče redarja, vselej zaprl sapo. Ko je bila po baronovem narekovanju sestavljena izjava spisana in podpisana, je baron ta papir skrbno spravil v svojo listnico in potem odklenil vrata. „Vzemite svoje stvari in izginite," je ukazal mlademu duhovniku. „Gospod baron — bodite milostni — nikar me ne uničite — hvaležen Vam bom vse svoje življenje je prosil 1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št143, dne 24. junija 1905. „Kbuenovsoina na djelu«, v katerih 8e je dokazovalo, kako Se pri nas fe no ovete KhuenovšČina, dasi je jzginil grcf Khuen. Sam državni pravdnik je priskočil na pomofi piscu ter takoj za-plen 1 sam naslov članka in več stavkov v njem. Tako je moral ititi drugi članek pod naslovom »Stara pjesrra na nov glas« Torej: Živila Khoenovščina! ^ I Belgrajska pisma. u. (—ut.) Provizorična vlada, sestavljena iz radikalnih demokratov, podala je absolutno nepotrebno izjavo. Ona namreč izjavlja, da samo provi-zorično stoji na Čelu državne uprave in da zato ne misli storiti nobenih odločilnih korakov glede oboroženja srbske vojske in građenja novih železnic, nego da ta vprašanja samo „studira". Vse to se razume samo ob sebi, ker obo-roženje vojske in građenje novih železnic so tako važna vprašanja, da kaka provizorična vlada, sestavljena iz stranke, ki je do sedaj bila v manjšini, ne more ničesar delati na njih rešenju, dokler se ne končajo volitve. Potem Šele, ako radikalni demokrati dobijo pri volitvah večino, se lahko odloČijo za rešitev tega perečega vprašanja. Sploh pa je sedanja vlada kaj radodarna z različnimi izjavami in vse se zdi, da ona niti ni tukaj za drugo kakor za to, da podaja različne izjave, ki nimajo nobenega -zmisla. Tako se iz vladnih krogov vedno razglaša, da bodo volitve slobodne, ker najmanjše nasilje pri volitvah bi pomenilo izigra vanje konstitucijonalizma. Volitve v Srbiji niso bile slobodne za časa poslednjih dveh Obrenovićev, a zadnje volitve, ki so se vršile v jeseni 1903.1. so bile popolnoma slobodne, kar priznavajo vsi in zato bi znani razpis ministra za notranje stvari lahko izostal oziroma razpis sam je bil potreben, ali moral bi biti drugače stiliziran, ker ako človek Čita takega, kakor je in ako ne pozna razmer v Srbiji, bi mislil, da razen radikalnih demokratov ni poštenih ljudi v Srbiji. A to ne stoji, ker za politično slobodo v Srbiji so se borili ediLo radikali, a sedaj se hočejo njih otroci, radikalni demokrati, hvaliti z Djihovimi uspehi. Radikalnim demokratom se mora priznati, da so pošteni ljudje, ali poli-litične prakse nimajo, ker to so vse sami mladi ljudje brez politične preteklosti in zato so se že na prvem svojem koraku pokazali preveč nespretne. Poštenje samo še ne da Človeku pravice, da vodi prvo besedo v politiki, nego mora biti tudi pameten in izkušen — potem šele sme misliti na vlado. ♦ Liberalna stranka se je še v jeseni preteklega leta razcepila na dva dela: na stare liberale pod vodstvom Veljko-vića in na nacijonaliste pod vodstvom storil ali prenašal najmanjšo nečastnost. Silno hrepenenje po življenju je obšlo baronico; bala se je samega Škandala, ker ji je bil njen socijalni ugled nad vse ljub, a še bolj se je bala, da ji baron kaj stori. Solze so ji zalile oči in jokaje je novic padla pred možem na kolena. „Bela, odpusti mi," je prosila. „In Če mi ne moreš odpustiti, prizanesi mi." „Kako naj ti prizanesem? Kaj misliš, da bo Slavik molčal? Zame bi bilo najbolje, da te kar tu ubijem." Baronica je obupno zakričala, ko je njen mož zopet izdrl sabljo iz nožnic in jo zavihtel nad njeno glavo." -Molči," je ukazal baron. „Ali hočeš vso hišo pokonci spraviti?" Šel je parkrat po sobi gor in dol. „Nisem se še odloČil, kaj storim, škandal je neizogiben. Zunaj na hodniku prisluškujejo ženske in te razneso po vsem mestu, kar se je tu zgodilo. In tudi Slavik ne bo molčal. Ako se ločim od tebe, pridem v obupen položaj, ker ob svoji plači ne morem živeti. Najbolje bo, če greva oba pod zemljo." Sedel je na stol in uprl roko v »h kot hlapci na Tirolsko v koših gnoj nosit! Ne pozabite pa slaviti pri tem tudi Slovencev, ki vse to vidijo in vedo, in ki si pridobivajo posebnih zaslug zal okrepljenje nemškega življa v Domžalah] Zaslug so si pridobili slovenski g. darji, ki imajo sinove in hčere, in ki so prodali svoja posestva TirolremJ svojm otrokom pa kupili tirolske i še več pa slovenski mešetarji in župani! ki love Slovence v tirolske zanke; vsi čast zasluži v tem oziru tudi slovenski beneficijat, ki za par sto kronic | I hozano ljudem, ki odirajo slovenski ljudi hujše ko židje, in tako zapira - 1 venskim delavcem oči, ravno tako pa tudi slovenski škof, ki v Domžalah J največjo častjo sprejme Tirolca, ki gn komaj vsake kvatre enkrat v cerkevl Vsi ti pomagajo uklanjati slovenski hrbte pod tirolske koše, ker jim je izl vzemsi prve njihov mošnjiček še vedo! odprt, ker se vedno potrebuje njihovi pomoči I — Pa da preidem k stvari Ob osmih se je potem pričela nemški propoved, in vse opravilo se je potez] kljub veliki bojazni in strahu Tirohei beneficijata in kamniškega glavarstvi brez nezgode končalo. Le toliko na omenim, da je bila cerkev tako pru lJ da Še nikoli ne tako, da je bila ie ol teb, ki so bili v cerkvi, večina SI I cev, in da od Tirolcev poleg dj I pobožnega tovarnarja, Škofovega pni! telja, tudi več druzib ni bilo opazil Sicer so pa Še od teh, kolikor jih 1 bilo, nekateri Še pred mašo odi I cerkve. Beneficijat Bernik se je tasl bal demonstracije, da je že teden prej pretil v cerkvi: „Kdor se pri drzne v cerkvi kaj storiti bo dobil najmanj 5 let z I pora." Mislim, da je bilo vso I tenje odveč in sploh se je zdelo IjudJ to kot nekako izzivanje in norce I iz domačinov, ki so za zgradbo nI in pokopališča ter za ustanovitev I že toliko žrtvovali, da Že ne nofSj veČ. Okrajno glovarstvo v Kamniku I pa poslalo v svoji skrbi za Tirolce I Domžale osemnajst orožniki in komisarja barona Lazzarinija, ki I lazil okoli cerkve in farovža, pa so I prišli le na uro gledat. Toliko o nI delji in v opomin slovenskim Doinil cem. Ljudje se tukaj vprašujejo, kal da je naš postajenačelnik posodil *l leznične plahte za slav m«;. I se je vršila pod pruskimi zastavil Ali mu je c. kr. Žel. direkeija v Beli kn to dovolila ali ne, nam ni zna« vsekako je pe Čudno, da se posoja 4 žavna last za pangermanske veselil Naj Še omenimo da je dotični uni nik, ki je bil Nemcem ; I MT stali* v prilogi« Wt\ 2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. T43t dne 24. junija 1905. plahte, in ki je „zwa a Kraonar", ki se pa sramuje, da je „a Kraonar", med demonstracijo proti vsenemškiin sanjačem brzojavil v Ljubljano po pomoč, češ, da je „Staatsgutu (posojene plahte !) v nevarnosti. — Kakor pravijo, se naš Župan smoli okoli nekaterih bogatejših slovenskih posestnikov. Vzrok so morda obČ. volitve, ki se bližajo. — Kakor je znano, je naš beneficijat Ber-nik lansko leto obljubil 1000 K tistemu, ki mu dokaže, da je obljubil Tirolcem, da bo vpeljal nemško službo božjo. Ker je pa beneficijat zdaj to sam dokazal, konstatiram, da ni dolžan nikomur dati obljubljenih kronic, ker se samoobsebi razume, da je mislil na prvega, ki mu dokaže. — Šolske vesti na Štajerskem. Razširijo se: fitirirazrednica v Št. Lovrencu v Slov. goricah v šestrazreduieo in štirirazrednici na Ponikvi ob južni železnici in v Rušah v petrazrednioi. V pokoj je šel vodja enorazrednice v Plešiveu Jernej Pavli Č. — V začasni pokoj je šel davkar v Gornjem gradu Ivan S u -m e n j a k. — Odbora za veliko Prešernovo slavnost dne 16. jul. inata danes popoldne ob 6. (dame) in cb 7. (gospodje) važoo sejo, na kateri se določijo glavne točke sporedu ter se označi natančno delokrog pcsameznih odsekov, oziroma posameznih članov odbora. Poročati moramo, da je imel zabavni odsek že več sej ter da je sklenil mnogo presenetljivih točk programa, 0 katerih sporočimo svoječasno. Ta-Visto se je konstituiral reklamni odsek, čig&r delovanje se začne pravzaprav sele s prihodnjim tednom. Odbor dam deluje že iako marljivo ter so gg. načelnice z izvrševanjem sklepov že začeie. Pre--er^cva slavnost dne 16. julija t. 1. ho v izdatno večjem slogu sskrr prva Prešernova veselica v ^Zvezdi«; zato se bo vršilo še več udborovih sej, h katerim naj blago- olijo prihaiati gg. člani polnGŠtevilno. — Seja odborov za Prešernovo veselico« Opozarjamo vnovič, da ima damski komite danes zvečer ob 6. uri svojo sejo v «N5estnem domu«. Gospodje se zbero istotam ob 7. uri. Vljudno se nrosijo vse dame in vsi gospodj?, ki so v odboru, da se te seje zanesljivo udeleže! — Skupne pevske vaje irseh štirih ljubljanskih v »Zvezi slovenskih pevskih društev« Btoječih Devskih zbcrov: »GUshens Matica«, »Ljubljana«. »Merkur« in ivec« za koncert dne 9. julija o priliki skupšč;ne odposlancev, se bodo vodstvom zveznega pevovcdje g. D*rfesorja Mateja H u b3 d a prihodnji teden tako vršile: V po n e d e 1 i e k, dne 26 junija ob 8. uri zvečer 9 pevski dvorani »Glasbene Matice« vsi II. basi vseh štirih društev; v torek, dne27. junijaob8. uri 2v»čer istotam vsi I. basi vseh v?ih društev; v sredo, dne 28. junija od 8. do 9 ure zve-6tr istotam vsi L tenorji, od 9. do 10. ure vsi II. tenorji vseh štirih društev. Upravni cdbor »Zveze« najnujnejše prosi, da blago-vole vsi gospodje pevci sigurno in točno zahaiati k skušnjam. — Za Prešernov spomenik so v Novem mestu darovale gospe: Zinka Moravč 10 K, A. Kalčič 6 K. A Ogcreutz5K, Koritzkv 1 K, HoČQvar4K, BertaVojsaa 4 K, A Kogier 4 K, Pfeif^r, Dar-mi s c n, L e v i o u i k po 3 K, G u te1 j, Horvat, Bruner, Sabottv, Božič, Tuček, Guštin, Wmdi-*cher, Oblak, Kopač, Ogrin, Čečelič po 2 K, Ogoreutz, Ven-cajz. Mikolie, Košiček, Hladnik, Recelj, Perko po 1 K, go-cp.ce: Detela 5 K, Vašič, Bar-boriČ M., Linča Umek po 1K. Skupaj 85 K, s prejšnjim 160 K — 245 K. — Izlet Srbov na Slovensko. Iz Belgrada se nam piše: Kakor ste bili že obveščeni, so Bel-gradčani sklenili, da posetijo letos Slovence in si ogledajo njihovo domovino v zahvalo za to, da se je lani toliko Slovencev udeležilo kronanskih svečanosti in jugoslovanske umetniške razstave. Sprva so nameravali Srbi prirediti izlet 7. julija, kakor je „Slovenski Narod" že poročal, Ko pa je pripravljalni odbor dobil v roke dotično številko Vašega lista, v kateri fcasvetujete Srbom, da bi priredili svoj izlet v času, dabi se lahko udeležili velike Prešernove veselice, se je ta nasvet sprejel z veliko hvaležnostjo in se je definitivno določilo, da se izlet priredi v dneh 14., 15., 16. in 17. julija. V pripravljalnem odboru za izlet na Slovensko so tile gospodje: dr. Jovan Cvijić, vseučiliški profesor, Marko V u 1 e t i Č , trgovec , Milutin Stepanović, Član „Glavne državne kontrole" in dr. Vladislav Ribnik ar, urednik „Politike1*. Ta odbor se bo v kratkem obrnil v Ljubljano, da se dogovori o podrobnostih programa. Do-sedaj še ni ničesar drugega določenega, kakor da si izletniki ogledajo Po-stonjsko jamo, ako mogoče, tudi Bled, in da se udeleže v Ljubljani Prešernove veselice. V celem mislijo Srbi ostati na Slovenskem tri do Štiri dni. Izletniki bodo imeli sabo svojo godbo. Kakor čujem, se bo izleta udeležilo zlasti mnogo častnikov in mnogo drugih veleuglednih oseb vseh krogov in stanov. V Belgradn se govori, da nameravajo tudi Hrvatje prirediti na Prešernovo veselico poseben vlak v Ljubljano. Ako je ta vest resnična, in Vam v Ljubljani bo to že gotovo znano, boste imeli na Prešernovi veselici gostov iz vseh jugoslovanskih zemelj, zakaj ni izključeno, da bi se našemu izletu ne pridružil tudi kakšen Bolgar. In ako bodo na Prešernovi svečanosti v bratski ljubavi združena vsa jugoslovanska plemena, bo to najlepša proslava pesnikovega spomina! — Dramatična sola, ki jo bo vodil g. Ant. Verovšek, se v kratkem otvori. One gospice in gospodje, ki žele vstopiti v šolo, naj se zglase pri g. rež. Verovšku, ki sprejema priglase in vpisuje učence v šolo o b delavnikih od pol 8. do pol 9. ure zvečer ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 11. ure dopoldne v sobi »Dramatičnega društva" v „Narodnem domu." — Za pisatelja Podrav-skega je poslala gosp'ca Elza \Vatzak, poštna uradnica v Litiji, 16 K, nabranih v gostilni pri Ro-bavsu, in Neimenovan 4 K, nabrane v veseli družbi pri g. Vrbiču na Logu. — Vsem plemenitim darovalcem iskrena zrthvala! — Vojaško skladišče in bivša vojaška bolnica na Dunajski cesti utegneta morda že letos izginiti. Z*kon, s katerim se pooblašča erar, ti dve stavbi e krasnim svatom, ki sega do I gimnazije, prodsti, je odobren in prodaja se najbrž že v kratkem izvrši. Ta najlepši prostor v Ljubljani pride, kakor vse kaže, v reko Kranjske stavbinske družbe. Ta namerava svoj hotel »Pri Malice« prez?dati in iz hotelskih prostorov napraviti stanovanja, iz gostilniških prostorov pa prodajalne. Na vegalu Franc Jožefove in Dunajske ceste sezida nov hotel, ostali svet pa hoče parcelirati in ma menda že celo vrsto kupcev. Pač škoda, da pride ta krasni svet v nemške roke. — Nemška nesramnost« Pred kratkim smo poročali, da »Siid marka« predrzno berači okrog Slovencev, da bi dobila kod kak groš. Nemci so v tem oziru res podjeten narod. Za Siidmarkovci pa nikakor ne zaostajajo Norflmarkovei, ki bi radi ponemčiii Cehe na Češkem in v Šleziji. Ti gospodje so toli predrzni, da pošiljajo v Ljubljano slovenskim tvrd-kam beraške prošnje, da bi jim Slovenci pripomogli s svojim denarjem nadaljevati nemško prodiranje z usta navijanjem nemških šol med Cehi. To je že vrhunec nesramnosti! Ako more kak Slovenec kaj denarja utr peti, naj ga daruje naši prekoristn šoiski družbi sv. Cirila in Metoda, narodno izdajstvo pa stori, kdor daruje le en vinar tem zagrizenim sovražnikom Slovenstva! — Cene v ljubljanskih gostilnah in kavarnah. V Ljubljani sc nahaja mož, ki sedaj raz-mišljuje, agitira in se peha, kako bi pridobil gostilničarje in kavarnarje za to, da bi zvišali običajne cene. Kavo na pr. bi ta mož rad zvišal za 4 v., tudi cena drugih pijač in jedi naj bi se zvišala, samo za plzensko pivo, ki je pijejo pač samo dobro situirani ljudje, naj bi ostala nespremenjena. Resnici na ljubo moramo konstatovati, da se domaČi gostilničarji in kavarnarji nič ne ogrevajo za to zvišanje cen, ker slutijo, da utegne cela stvar imeti zavraten namen, ki jih zna spraviti v škodo. Za danes opozarjamo na to agitacijo, posvečali ji bomo pa tudi še v naprej vso pozornost^ in če treba se prav energično oglasili. Se tega nam treba, da bi tujci silili v Ljubljano in začeli svoje delovanje s tem, da izposlujejo zvišanje cen. — — Iz tukajšnje deželne vinsze kleti se nam piše: Kakor je bilo pričakovati, se je zbralo tudi pri zadnji, javni vinski pokušnji prav veliko odličnega občinstva raznih krogov in stanov, da vzame za nekaj me-' secev slovo od prostora, v katerem je prebilo mnogo veselih večerov. Pripomnimo, da se namreč do jeseni ne bodo več vršile javne vinske pokušaje, pač pa bo klet še vedno na razpolago zaključenim družbam, odnosno posameznim interesentom, zlasti tujim, ako se dotični zglase vsaj en dan poprej pri ravnatelju c. kr. kmetijske družbe g. G. Pircu, ali pri vodju deželne kleti g. Fr. Gombaču pri deželnem odboru (deželni dverec). Nadaljno kupčijsko posredovanje se bo vršilo kakor dosedaj; in tudi vina, ki so še v kleti na razpolago se bodo oddajala rerlektantom v zazeljenih množinah. — III. velikanski semenj v Rožni dolini «e vrši nepreklicno dne 2. julija t. 1. Pričetek v soboto zvečer z mirocovom in bakljado, izvrši tek v ponedeljek. Ker pripada prebitek za olepšanje nove naselbine, gotovo ne bo nikdo zamudil prilike, ogledati si ta svetovnoznani semenj z običajno veselico — „Veteransko društvo" imajo zdaj že tudi v St. Vidu nad Ljubljano. Dosluženi vojaki so precej radi pristopali k temu društvu, ker ima vsak še nekaj lepih spominov na tista vojaška leta in se kolikor toliko rad postavlja v uniformi. Poleg tega se pa vsak nadeja Bog ve kakih podpor za bolne Člane. Volili so si načelnikom nekega mizarja, ki se ni naučil niti svojega maternega jezika, Še manj pa nemščine. Toda postavljal bi se pa rad Ž njo. Zato je pa vpeljal nemški poveljni jezik v slovenskem St. Vidu. To je naravnost škandal in se le čudimo, da razni Cirmani, Štruklji, Ber-niki itd. kateri imajo vsaj svoje hlače, tak škandal dopuščajo. Pri procesiji na dan Sv. rešnjega telesa je ta načelnik torej nemški komandiral in za klobuki so imeli hrastovo listje. To je drugi Škandal! Mož načelnik je pa toliko učen, da niti imena svojemu društvu ne ve. On pravi: A Isto m, mi futrajnarji — ali pa — mi t u-tranci. In ti dobri možje tako voljno potrpe ž njim, da je čuda! Načelnik pa zato te svoje „f utra jnarj e" s takimi-le vabili t utra: Vabilo k Slavni procesji da se vbelezite na svetiga Telesa dan z Veteranim viibi Nacelni-stvo in navrh je dobil vsak eno hrastovo pero! Kaj res ni nič mož med veteranci, ki bi se odločno uprli takemu Škandaloznemu zaničevanju slovenske besede v slovenskem Št. Vidu ? ! — _ Zgleden klerikalni gostilničar je cerkveni ključar Jernej Toni na Igu, ki je, kakor smo poročali že v ponedeljek, nekemu Janezu Kramarju dajal toliko Časa žganja, da je Kramar vsied preobilo zaužite pijače umrl. Kot veren pristaš ižanskega fajmestra ve Toni, da nobeno delo nima uspeha, če ni združeno z molitvijo. Tudi žganjepitje je delo in tudi pri tem treba molitve. Ko je bil omenjeni Kramar pri T -niju in bil na suhem v svoji mošnji, dejal mu je Toni, ko ga je ta popro sil na upanje en frakelj: »Janez, če zmoliš kleče pred menoj in s sklenjenimi rokami en očenaš za mojo prvo ženo, ki v grobu peciva, dobiš frakelj šnopša!« Janez je pokleknil pred Tonija in imolil očenaš za njegovo prvo Ženo, ki v grobu počiva in dobil je frakelj Snopsa. In Toni je dejal: »Janez, Če zmoliš en očenaš kleče pred menoj za mojo drugo ženo, dobiš še enfrakeljšnopsa!« Janez je storil tako in zvrnil drugi frakelj. Toni je dejal nato: »C e zmoliŠše za mene en oče-naš tako, dobiš tretji frakelj zastonj!« Janez je tudi za Tonija Bamega zmolil očenaš in izprazni! t-etii frakelj. Za koga je Kramar še molli očenaše in praznil fr&keljne, ne vemo, ker nam ni znano, čegav dušni blagor je T^niju še tako zelo pri srcu. Resnica pri vsem tem je, da je Kramar toliko časa moli) očenaše, da se je toliko žganja naletel, daje potem vsled tega umrl. Toni je pa lahko ponosen, da je nepoboljšljivega šnopsarja z očenaši spravil na oni svet. — Postrežljivost c kr. žel. uslužbencev pri kamniški železnici. Nadučitelj v Ihanu, g. Fr. Jordan, je pozabil dne 1. t. m. v vlaku, ki pelje iz Ljubljane v Kamnik, zavitek zvezkov ter izBtopil na postaji v Domžalah. DasT>avno je še f»ti dan povedal g. vlakovodja, da se zavitek ni izgubil, marveč se hrani na žel. postaji v Kamniku in dasiravno je Šel sam večkrat vprašat, kaj je s zavitkom, vendar ga prizadeti še do danes ni dobil nazaj. Tudi nekateri sprevodniki so mu obljubili, da mu preskrbe zavitek, pa zatonj. To vam je postrežba! Kje so zvezki? J... — Iz Mirne na Dolenjskem. V neki številki „Domoljuba" sem bral, da se mirenski klerikalci bahajo, ker je nekdo pisal: „Prav dobro jo režemo na Mirni." Tisti dopisun, mislim, da je bil kaplan Alojzij Vole. Jaz mu pa svetujem, da naj gre nekoliko pogledat v gostilno pri Murčku, bo videl, kako jo pa tam režejo, ker so pred par dnevi iz Rima prišli. Mirnska Marijina družba jo tudi slabo reže. Rugleva Micel je najprvo barantala z jajci; ker pa ta kŠeft ni več šel, je začela trgovino s starim fižolom. In ker še ta kšeft ni več šel Micelnu po volji, je postala prednica Marijine družbe na Mirni. Saj premlada ravno ni. Mislim, da je okrog 50 let, kar je bil njen rojstni dan. Tako, g. Župnik Kocijančič, se godi po naši dragi Mirni. Tu vas pa tudi vprašamo, zakaj vse kotičke preiščete po naši župniji, kje boste našli kakega libe-ralčka, svojih ljudi v farovžu pa ne vidite! Le jokajte se Kocijančič, ker je Cenckov Šimel naduho dobil, zdaj mora biti pa vaša gospodična namesto ši-melna. On je kalopiral od vasi do vasi s svojim agitiranjem, vaša kuharica pa kalopira od okna do okna, in nastavlja svoj dolgi nos in ušesa, kaj ljudje govore v hiši. Sram jo bodi! Ako se to ne opusti, zna še kako klobaso dobiti na svoj dolgi hrbet in kak sunek kam drugam, da bo imela saj nekoliko zaslužka zato, saj ga ima tudi nočni Čuvaj. Pri nas nočemo, da bi bilo kaj zastonj, vse radi plačamo, kar kdo za služi. Kaj se je pa godilo na Mirni 7. t. m., ko so bili g. župnik Franc Jarc na Mirni in so liberalci skrbeli za to, da bi jih bili lepo spremili, kakor se dobremu župniku spodobi; vi ste pa organistu zabranili, da se to ne sme zgoditi. Seveda vas nos boli, ker vidite, da gre prejšnjemu župniku čast, vam in vaši kuharici pa riga. Vi Kocijančič se imate samo Mavharjevemu Cenetu zahvaliti, da je posredoval med vami in Žontovim Načetom, da vas ni šel tožit, ker ste šli nad fante kakor kak pretepač. Ste se rajši pobotali, kaj ne, da niste bili kaznovani, in pa da ne bi prišlo v javnost. Nace je pa tudi rad vzel 20 K, da je imel za pijačo. Tako je g. župnik. Kakor vi nam, tako mi vam. Bomo videli, kdo bo zmagal. Protiklerikaleo. Iz Kranja se nam piše: Rodbino tukajšnjega veleindustrija.'c* Vinka Majdiča je zadel hud udarec. Neizprosna smrt ji je ugrabila najstarejšo hčerko, ljubko go-spico Anico, v cvetoči starosti 20 let. Ugledni, eminentno narodni rodbini naše najglobokejše sožalje. Pogreb bode jutri, v nedeljo popoldne ob 5 uri. — V pojasnilo. Da se ne bo napačno tolmačilo včerajšnjega poročila o otvoritvi Kadilnikove koče na Golici glede »slavnostne brošure«, ki jo je spisal dr. Josip C. Oblak, pojasnjujemo s tem, da ta brošura, naslovljena »G lica in Kadilnikova koča«, ni pisana in izdana samo za slavnostno priHko otvoritve koče, nego so to vedno aktualne zgodovinske in potopisne črtice, katerim so pridejana tudi vsa zanimiva popotna pisma* Franceta Kadilnika odi. 1866. do 1877. Lična knjiga, obsegajoča 90 strani, je naprodaj v vseh knjigarnah; o nje; izpregovorimo na drugem mestu. — Kdo naj skrbi za idrijskega eraričnega delavca in za njegove svojce, kadar se nahajajo v bolezni? Tega noče vedeti idrijsko rudniško ravnateljstvo, ker so pac pravila bratovske skladnice tako sestavljena, da ima delavec vse dolžnosti, in te so natanko in umljivo označene, pravic ni nobenih, oziroma se saj ne ve kakšnih. Ne vemo, kako je moglo rudniško oblastvo svoječasno potrditi ta pravila, ker istih niso hoteli sopodpisati zastopniki delavstva, kar je umljivo I Te misli se nam vzbujajo, ko poročamo o slučaju, ki zopet kaže, kako lepe so delavske razmere v Idriji. Soproga nekega rudarja je umobolna in je bila Že dvakrat v dež. blaznici na Studencu, v tretje pa je vsied pre-napoljeDJa zavoda niso hoteli prevzeti. Dotični rudar je nato prosil rudniško ravnateljstvo kot vodstvo bratovske skladnice, naj potrebno ukrene glede varnosti njegove soproge, oziroma naj se jo sprejme v bolnišnico bratovske skladnice, kjer so že bili umobolni. Odgovor je dobil kakor vedno, skrbeti mora občina za vašo soprogo Pri občini pa šc ne smatrajo rudniškega ravnateljstva za svojega diktatorja, in se je reklo rudarju, da ima glasom § 10 pravil bratovske skladnice skrbeti ista za umobolno njegovo soprogo, ker je vendar nje polnopravni član, in je blaznost menda tudi bolezen. Občina je napravila v tem oziru tudi vlogo na rudniško ravnateljstvo, a dobila odgovor, da so oni Že ugodili zakoniti dolžnosti s tem, da so isto na svoje stroške že trikrat poslali v norišnico v Ljubljano in da sedaj ne prevzemajo nikake od govorno8ti za umobolno F. L. Pozabili pa so navesti zakonite določbe, s koji mi bi zamogli izpodbijati zahtevo občine oziroma rudarja. In sedaj ima rudar svojo umobolno soprogo doma! Kako naj jo Čuva in obenem opravlja svojo službo, da zamore preživljati sebe in štiri majhne otroke. Ali naj najme posebnega človeka, da pazi na ženo in naj istega drago plačuje, ker bogati erar tega noče! Čemu pa plačuje prispevek za bratovsko skladnice? Mar zato, da v bolezni ne dobi podpore in potrebne pomoči ? ! Gospodom pri rudniškem ravnateljstvu pač treba priporočati, da se natančueje seznanijo s zakoniki in imajo več srca do bednega rudarja 1 — Praznik sv. A nacija v Mrlji se je i letos praznoval na slovesen način. V sredo zvečer je bil mirozov po mestu in serenada na glavnem trgu, kojo je oskrbelo idrijsko godbeno društvo. Drugi dan zjutraj je bila budnica in dopoldne po maSi cerkven sprevod, kojega so se udeležili vsi načelniki uradov in drugi uradniki, realna in ljudskošolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev, veteransko in ognjegasno društvo z zastavo, pazniki z zastavo, in umeje se, da tudi Marijina družba z zastavo. Blagoslovi so bili pri jaških sv. Barbare in Marije Terezije, Antonijevem rovu in pri kapelici sv. Janeza. Popoldan je bil na „Zemlji" vrtni koncert godbenega društva kojega se je udeležilo vse polno idrijskega občinstva. — Stavbna delavnost v/ Idriji. Nova mestna ubožnica se bliža dovrŠitvi. Dovršeno je skoraj tudi poslopje c. kr. rudniškega ravnateljstva z 8 stanovanji za erarične delavce. Pri tej stavbi bi opomnili, naj bi rudniško ravnateljstvo vendar nekoliko več gledalo na lepoto mesta. To poslopje, dasi leži tikoms ob cesti, je vendar 2 m nad nivojem ceste. Lahko bi bil vhod naravnost s ceste, le nekaj več bi bilo treba odkopati zemlje, kar bi seve nekaj več stalo, a za olepšavo mesta ne sme erar potrošiti niti vinarja. Tudi ni to poslopje v Črti z že obstoječimi delavskimi hišami. In zakaj ne napravlja erar pri svojih stavbah ob cestah tro-toarjev, tudi ne umejemo? Novo poslopje gradi za ljudsko šolo okrajna hranilnica za uradne prostore in za večja stanovanja, katerih v Idriji občutno pomanjkuje. Nove hiše gradita Fran Hladnik in Srečko Kogej v Rožni ulici. Prezidavajo pa svoje hiše rudarji J. Moravec, M. Viller in Alojzij UršiČ. — Predavanje. Jutri v nedeljo, dne 25 t. m. bode predaval g. mlekarski nadzornik I. Legvart ob 3 uri popoldne v Cerknici v šoli 0 mlekarstvu in živinoreji. — Kako je postal nekdo cesarski namestnik? Na to vprašanje je odgovoril hoheuzollernski kandidat v državnozberskem volilnem okraju Maribor-Ptuj, Wastian, med ploskanjem prisotnih c. kr. uradnikov: Neka grofinja je dobila sina, ki je imel vodeno glavo. K rojstnemu praznovanju so prišle tudi 3 rojenice. Grofovska obitelj je imela le en zlat kroŽ nik, drugi dve rojenici sta dobili srebrna krožnika Vsled tega sta se hoteli maščevati. Prva je dejala otroku: Bodi neumen ! Druga: Bodi predrzen! Otrokovi starši so bili že vsi nesrečni. Tu pa se vzdigne tretja rojenica, ki je dobila zlat krožnik in pomiri starše z besedami : Bodi klerikalen! Gospod sin se je razvijal in postal celo nekje na Avstrijskem cesarski namestnik! — O roparskem napadu v Trojani laže „Deutsche Wacht" naprej, češ, da je res pet divjih Gorenjcev napadlo tri nemške kolesarje. Ker je po zatrdilu vahtaričinem eden izmed kolesarjev ustrelil nekega napadalca, moral bi biti v Trojani ali okolici kak ustreljen mrlič ali vsaj težko ranjen bolnik, ker se je baje takoj zgrudil. Toda o tem ne ve Živa duša nic. In potem: kolesar bi bil moral tak slueaj naznaniti oblastvu, a kaj takega ni storil. Iz tega se spozna vsa brez-smiselna fantazija celjskega sloveno-Žrca. — Slomškov dom, kjer se je rodil škof Slomšek, vendar ni prešel v nemške roke, kaker se je bilo bati. Kakor se nam namreč poroča iz Celja, je posestvo na Slomu sedaj kupil g. dr. Josip Karlov-š e k , odvetnik v Celju. — Nemška predrznost. 20. t m. se je vršila pred okrajnim sodiščem v Mariboru rasprava, pri kateri je bil zaslišan tudi viničar Leop. Bezjak, ki je izjavil, da razume in govori bolje slovenski kot nemški. Nemški poslušalci so kot divji psi začeli lajati nanj z »vvindiseherji«. Sele na protest zagovornika dr. Brat-koTida so morali utihniti. Nemška predrznost je že brezmejna, ker hoče že v sodni dvorani terorizirati Slovence. — Iredentovska demon« stracija v Gorici. V nedeljo popoldne so goriški laški kolesarji priredili slavnost, pri kateri so slovesno razvili novo društveno zastavo in to združili z dirkanjem v Velodromu. Bici-klistov je prišlo iz vseh krajev, največ pa jih je bilo iz Italije, pri tem pa tudi iz kraja Vittorio. Mestna zastava v tem kraju je taka kot naša slovenska in ondotni bicikliški klub ima tudi tako društveno zastavo. A kaj se je zgodilo? Na meji, ko je ta biciklistični klub vstopil s svojo zastavo na avstrijska tla, so jim zastavo zaplenili, rekoč, da jim jo vrnejo, ko pojdejo domov. Tak strah imajo pri nas avstrijske oblasti pred zastavo, ki nosi slovenske barve I Neko društvo je pa imelo znake laške trobojnice, toda v Gorici se jim ni nič zato zgodilo. — V Gorici je vsakdo čutil, da je pohod delavcev demonstracija, toda politična oblast se za to ni zmenila, saj so bili demonstrant je Lahi. Ko so pa ljubljanski Sokoli v deputaciji prišli k pogrebu nekega Ljubljančana v Gorico, odredila je politična oblast, da so se morali peljati v kočiji l Lah sme demonstrirati v Gorici, le Slovenec se ne sme gibati na slo- * venskih tleh! Pri dirki so se laški junaki nekoliko spopadli, ker je hotel eden prehiteti druge, pri tem pa pre-brnil par biciklistov. Pa kaj bomo to zamerili vroči laški krvi! — Imenitne so bile razglednice, katere so bile izdane ob tej priliki. Mlada dcvojka (Italija) drži v roki kolo goriškega laškega kolesarskega kluba z mestnim grbom, zraven na plošči, katero tišči h kolesu, je pa napis Per aspera ad astra — tik tega se namreč vidi novi soški most, Čer katerega hiti več goriških laških kolesarjev iz Gorice per aspera ad astra skozi temo k svetlobi v blaženo Italijo! — Lekarna v Litiji. Magister farm. g. Hinko Brilli, mnogoletni in občepriljubljeni sotradnik v ljubljanski lekarni g Trnkoazya je dobil lekarno v Litiji. Priporočamo ga prav toplo. — Izpred porotnega sodišča v Trstu. Tiskovna pravda dr. Stanič ca W e r k in B e n u s s i, o kateri smo že poročali v sredo in ki je trajala tri dni, se je končala s tem, da sta bila obtoženca popolnoma oproščena, ker so laški, slovenskemu toži-telju sovražni porotniki soglasno zanikali vsa stavljena jim vprašanja, katerih ni bilo nič manj nego 46. — Korenito so ± njim obračunali. V To .ni sovi tovarni je bil uslutben neki Mart. R*zuožnifc, rodom Slovenec, a sedaj »Deutsch-nationaler«, za katerega pa tudi Nećaci ne marajo. Ta Človek je hotel povsod imeti prvo in odločilno besedo m kazal vedno svoj nemško proevit-ljeni napuh in hinavščioo ter komandira! vsakega, zi&sti še, ko je pred kratkim postal delovodja v delavnici strojev. Gospodarju se je hiinil in prilizoval, kdor mu pa ni imponiral, ga je spravil s črnenjem ob kruh. Delavci so si pa pomagali. Deputacija je šla k njemu in mu sve.ovaia, naj »spusti delavske prosto?;- in n^i se več re pokaže v nj^h Ker je Raz-nožoik govoril o svoji veHki oblasti in moči, zgrabili so ga delavci in ga vrgii van na prosto. Tu pa so brizgali vodo vanj, da je bil viB premo čen. »2ivio« in »Ven z njitD«-klici so zaoriii po tovarni, kakor še nikoli doslej. Tako je Raznožnik dosegel isto usodo, kakor ga je doletela v papirnici v Zaloga. Delavci upajo, da se »Dtutsohnation&lera ne povrne več v tovarno, ker se nikomur nič ne toži po niem — V Križevniskih ulicah imajo ponočni razgrajači menda privilegij, da smejo poijubno razsajati kolikor j*m dracro; to vrši skoraj redno va&ko sotsoto i » nedeljo. Take je razsa aio in tulilo nekaj razgrajačev v noči od srede na četrtek teko, da so prebivalci strm? in preplašeni cipiraii okna. Ker je samoobramba postavno prepovedana, prosijo prebivalci si ",vqo roestao policijo, dz t&isi-a veaj v soboto in nedeljo poneči blagovoli malo pcgiedf.ti, kajti drugače res ne bede preostajaio drugega, kakor samopomoč. Več prt-bivaiobv. — Kresov je bilo si ne M iz Ljubljane videti prav malo, to p?, nekoliko radi slabega vremena, po ziajveč se pa ni*o opaziii, ker je nn-stopila bas, ko se kresovi zažigajo, gosta r;,egla Iz daljnih hribov je bilo videti ognje, kakor kresnice. Na Golovcu sta gorela dva. in tudi po barju jih je bilo nekaj opazit*. Po hribih okoli Studenca se je mogto našteti ie 10 kresov. Po raznih vrtovih v predmestju so pekali raketi. Izredno veliko je pa bilo videti, ko 83 ctroci zažigali po travnikih na Pruiah, Opekarski cesti in na Gradu bengalične žveplenke in ču!o se te pokanje »ža-/»ie«, da je bilo kai. Menda v nadomestilo kresov. — Pobegnii je dne 20. t. m. Srebčar Makeo Leitinger, pristojen v M are iih erg pri Slovenjem Gradca na Štajerskem. Leitinger govori slovensko in nemške. — Nepoštena služkinja. Neka služkinja je to dni nscadcma pobegnila iz službe in svojemu gospodarju pobrala več reči. Poiskalo jo bode sodišče. — Pogreša se od 3 aprila t. I. 12ietni Ivan Haas, učenec I. razreda meščanske šole v Celovcu. Dečko je odšel od svojih staršev navedenega dne iz Smartnega pri Celovcu in se še ni povrnil. Govori nemško in nekoliko slovensko. — Delavsko gibanje. Včeraj eo se odpeljali 8 južnega kolodvora v Ameriko 4 Črnogorci, nazaj je pa prišlo 6 Slovenoev in 20 Hrvatov. — V Hcb je šlo 20 Hrvatov, v Inomost 30, v Bohinj 10, v Hrušico 18, na Jesenice 19, v Skofjo Loko pa 20. — Izgubljene in najdene reči. Posestnikov« hči Marija Lo-iarjeva is Ihana je izerubila zlato, kratko verižioo, vredno 20 K. — Neki gospod je isgubil daljnogled, vreden 30 K. — Jožefa Repšetova, veiilja, je izgubila belo čipkasto ruto s črkama A. R, vredno 10 K — Nekdo je v ■oboto zvečer isgubil na potu is Kolodvorskih ulic, po Miklošičevi cesti na Dunajsko cesto denarnico, v kateri je bilo nekaj čez 7 K denarja. Pošteni najditelj naj odda denar v upravništvu našega lista. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 11. do 17. junija 1905. Ste vilo novorojenoev 14 (=■ 19 35 umrlih 26 (=36 01 •/•o); med njimi jih je umrlo sa jetiko 5, sa vnetjem so-pilnih organov 2 vsled nesgode 2, vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 15. Med njimi je bilo tujoev 11 (=42 3 %), iz zavodov 13 (=46 1 °/0). Za infekcioznimi boleznimi so zboleli, in sicer za škariatioo 4, za titu-zom 1, za vratioo 5, za uŠenom 1 oseba. — Velik kresni večer z umetalnim ognjem iz slavnoznane goriške pirotehnišfce tvornioe povla-ščenega in priznanega pirotehnika gospoda Ferdinanda Makuca bo v soboto, dne 24 junija t. 1. na Kosler-jevem restavracijskem vrtu (ob lepem vremenu). Obenem bo velik vojaški koncert. Začetek ob 8. uri. Umetni ogenj ob polu 10. uri. Vstopnina z* osebo 60 b, otroci do 10. leta 20 h — Ljubljanska društven* godba priredi danes zvečer koncert v »Švicar i j i«. Začetek ob 1 %S uri. Vstopnina prosta. — Jutri dopoldne je zajtrkovalni koncert v »Svicarijic s prosto vstopnino. Začetek cb 1 410. uri. — Popoldne je koncert na »Zelenem hribu« (Dolenjska cesta) Začetek ob polu 5. uri. Vstopnina prosta. — Odbor Društvene godbe se zahvaljuje tem potom za 5 kron 64 vin., nabranih v veseli družbi v gOBtilni pri »Fiegarju«. — Hrvatske novice. — Prva reaifca v Bosni. V joseni se otvori v Sarajovu prvi razred višje realke, ker je gimnazija prenapolnjena. — Čipke, i z aloinih p ere s V Hvaru je neki Machiedo otvoril tovarno, v kateri deiajo fine Čipka iz vlaken, ki jih dobivajo iz aloinega listja. — Zbolel je sarajevski nadškof 6 r. S t a d 1 c r. Najnovejše novice. — Ničnostno pritožbo Frančiške Klein in njenega meža je najvišji sodni dver odbil. — Grozen samomor je izvršil v Pulju 70ietni usnjar K. Artusi. Prereza! si je vrat, žiIg na rokah in negah ter se nato ustrelil v obraz s pištolo, ki jo je n&basai z žeblji. Strel mu je obraz popolnoma raztrgal. — Rusi v Pragi. Iz Kijova so prišli v Prago gimnazijci pod vodstvem profesorjev. Sprejem v Pragi je bil presrČen v vseslovan-skera duhu. — Samomor okrajnega sodnika. Okrajni sodnik v Aradu j t, poneveril z&puščinski dt;nar ter se v nekem gozdu ustrelil. — Kuga se je pojavila v Sin gaporu. — Morilec svojih žen Nemec Hoch je prosil, naj počakajo z njegovo justifikfecijo, da proda svoje truplo zdravnikom za 100 funtov Stri., ki jih da svojemu zagovorniku in svoji zadnji ženi. Njegovi prošnji se je usrodilo ter gt% bodo obesili v Ćikagu 28 t. m. — Šah — rubljen. Z Dunaja se je odpeljal perzijski šah v Pariz, a v Parizu mu ne izroče prtljage, ker ima neka pariška tvrdka zaradi lepo-ravnanega dolga rubežno pravic - nad šahom. * Sredstvo proti pijančevanju. Neka londonska tirraa je iznašla sredstvo proti pijančevanju in je razpošilja proti pošiljati 15 K vsakemu, kdor se hoče ozdraviti te hude strasti. Marsikatera žena je bila že vesela, da se povrne mir v hišo in hvalila razumnike, ki kaj tako pametnega iznajdejo. Vse to bi obveljalo, če bi ne bilo far-macevtičnega odbora najvišjega sodnega sveta v Avstriji. Ta odbor je preiskusil omenjeno sredstvo in našel, da je navadni dvojno ogljenčevo kisli natron, ki se ga dobi pri nas v Avstriji za 15 v ravno toliko, kot z Angleškega za 15 K in ki ravno toliko koristi proti pijančevanju kakor V3ak Blažcv žegenl * Delikatna pisma. Med odlično družbo newyorško se mnogo govori o velikanski tatvini. Neki jako bogati obitelji je bilo pokradenih vrednostnih papirjev za 600.000 kron, razen tega pa nekaj pisem delikatne vsebine. Oškodovani rodbini je največ za pisma in obeta 850.000 K tistemu, ki prinese ta pisma. Ali z drugimi besedami: okradena rodbina se odpove izgubljenim 600.000 K, povrh pa da tatovom še 250.000 K za pisma. Tudi je gospodom lopovom zajamčena oprostitev vsake kazni. Pripoveduje se, da ukradena pisma kompromitirajo ne samo gospo in hčer obitelji, ampak tudi druge gospode newyorške odlične družbe. * Prizor s pariške ulice. Neki vseučiliščnik se je sprehajal v Parizu po glavni ulici Qaartier Latina, kar ga neki sprehajalec sune z vso močjo med rebra. Dijak se je razjezil in pozval sprehajalca, naj se opraviči, na kar ga je oni začel obdelavati s priimki. Med tem se je nabrala okoli njih cela množica radovednežev, izmed katerih je stopil k dijaku neki človek in dejal: nAko bi bil jaz na vašem mestu, bi premikastil tega Človeka, da bi vas pomnil na vse večne čase." Množica je temu pritrdila, dijak pa je slekel suknjič katerega je prav postrež-1 j ivo sprejel oni Človek, ki ga je vzpodbudil k pretepu. Ko se je začel dijak pretepavati z nasprotnikom, je posegla vmes policija, ki ju je spravila narazen. Dijak je hotel obleči suknjič, a se je nemalo začudil, da postrežljivega človeka ni bilo nikjer. Ozrl se je na vse strani in ga zagledal precej daleč od sebe, ko je ravno hotel izginiti v neko skrivno ulico. Skočil je za njim in mu pograbil suknjič iz rok, njega pa izročil bližnjemu stražniku. V žepu suk-njičevem je imel dijak nad 700 K, ki so vsekakor dišale neznancu, ki je bil na vsak način zmenjen z onim prvim. * Azijsko naziranje. Evropejci se pogosto smejemo Azijcem in njihovemu naziranju in početju, nasproti pa tudi Azijci večkrat majejo z glavami nad našimi napravami. Oče sedanjega perzijskega šaha je pri nekem evropskem potovanju opazoval in občudoval drznost londonskih ognjegascev. Pozneje je obiskal vojui arzenal v Wool-wichu in Kruppovo vlivanje topov. Njegova ostra sodba je bila taka: „Čudim se, da si Evropejci na eni strani tako izredno prizadevajo, da bi rešili Človeško življenje, na drugi strani pa nadevajo visoke časti onemu, ki s svojimi iznajdbami provzroči med človeštvom prelivanje krvi." Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Stev. 25. Vsebina: Obravnava šolskih zamud v konjiškem okraju. — Naš denarni zavod. — Učiteljstvo in ljudeh a izobrazba. — Pisarna za zdravljenje naših bolnih, stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. — Pobijmo gfc! — Iz naša organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Pouk o gospodinjstvu v ponavljalni šoli. — Inserati. — Golica in Kadilnikova koča. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal dr. Jos. C. Oblak. To je naslov lični, 80 strani obsezajoči knjižici, ki je okrašena s podobo staroste slovenskih turistov g. Franca Kadilnika, oa čegar ime je planinsko društvo krstilo svojo novo kočo na Golici. Gospod dr. Oblak je s to knjižico storil zaslužno delo. V prvem oddelku nam popisuje postanek in prvo dobo slovenske turistike, kateri je bil Fran Kadilnik oduševljeni pijonir. V drugem prijavlja potopisne liste, ki jih je o svojih izletih spisal Fran Kadilnik. Ti preprosti s presrČno ljubeznijo do narave in do krasot slovenske domovine v pisani listi podajajo mnogo gradiva za spoznavanje takratnih turistovskih razmer pa tudi za spoznavanje pisatelja samega. V zadnjem oddelku podaja dr. Oblak potopisne Črtice iz Karavank sploh s posebnim ozirom na Golico. Čitali smo to brošuro s pravim veseljem in z resničnim užitkom. Podatki, ki jih je z veliko marljivostjo zbral dr. Oblak, so za turista jako poučni, zlasti kar se tiče fiolice. Dr. Oblak je gotovo najboljši izmed sedanjih pisateljev-turistov in pridobi s to knjižico Golici brez dvoma mnogo novih prijateljev in obiskovalcev. izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. 1. Pavel Zemljak, delavec v Ljubljani, je v gostilni pri „Štajercu" na Resljevi cesti pri plesu zagnal vrček v desetnika 27. pešpolka Henrika Wageu-hoferja ter ga zadel v glavo in težko poškodoval. Zemljak ie bil na vojaka jezen, ker je njegovo sestro, ki je poleg njega sedela, po licu pobožal. Obsojen je bil na 5 tednov ječe. 2. Franc Tavčar, hlapec iz Pod-križa, je bil jezen na sohlapca Matevža Ješeta, ker ni hotel dati na Jesenicah za pijačo; zaradi tega ga je hotel protepsti, a ta je srečno domu ušel. Doma je svoji gospodinji povedal, kaj sc mu je pripetilo. Zaradi tega ni hotela dati domu prišlim hlapcem, kakor po navadi, žganja. To je še bolj razljutilo Tavčarja, zamahnil je z odprtim nožem proti Ješetu in bi ga bil gotovo v hrbet zadel, da ga ni gospodinja porinila v otroško sobo. Tavčar je sekal nato z nožem po mizi in polomil nekaj stolov. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. 3. Janez Mavec, krojaški pomočnik, je svojemu mojstru Janezu Ocvirku izmaknil srebrno Žepno uro z verižico, Janezu Stanovniku pa denarnico z vsebino 60 K 60 h. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. 4. Janez G os ar, 17 let stari dninar v škof ji Loki, je bil stavljen pod policijsko nadzorstvo in je imel nalog, da po 9. uri zvečer ne sme zapustiti svojega stanovanja. Nekega dne sta ga tamošnja stražnika našla v Gerbičevi gostilni v družbi zloglasnih bratov Ja- neza in Martina Martelaka, ki sta se takoj za Gosarja stražnikoma po robu postavila. Vpila sta: „Kaj morejo policaji tebi, le beži, da te hudiči ne za-pro !■ Zunaj gostilne so jeli vsi trije na stražnike metati kamenje, so raztrgali Žigonovo ograjo. Pri aretiranju sta se pa zlasti brata Martelak nasilno vedla, ter tolkla z rokami in nogami okolu sebe. Sodišče je obsodilo Gosarja na 1 leto, Janeza Martelaka na 13 mesecev in brata Martina na 6 m esecev težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. junija. Danes je imel proračunski odsek sejo in je rešil budgetni provizorij. Robič se je pritožil, da ministrski predsednik Gautsch v svoji programatični izjavi niti omenil ni vprašanja o slovenskem vseučilišču. Naučni minister Har-tel je podal nato daljšo izjavo, v kateri je rečeno, da vlada priznava slovensko zahtevo, naj se ustanovi slov. pravna fakulteta, kot opravičeno. Poudarjati pa mora, da ne-glede na druge okolnosti ni dovolj kandidatov, ki bi bili usposobljeni za profesorje na pravni fakulteti in jih tudi ni lahko in hitro dobiti. Vlada je s podelitvijo štipendij skrbela, da se omogoči kandidatom za visokošolska profesorska mesta znanstvena izobrazba Olajšalo bo stvar to, da se je deželai zbor kranjski izrekel za to, naj se nekateri predmeti poučujejo v nemškem jeziku. Vlada se že dogovarja glede slovenske fakultete in hoče v doglednem času sprožiti primerne konkretne predioge Dunaj 24. junija. Na dnevnem redu današnje seje proračunskega cdseka je bil tudi zakono ustanovitvi italijanske fakultete v Roveretu Ta zakon ni prišel na razpravo in sicer je to provzročila vlada. Italijani so vsled tega kar besni. Čuje se. da vlada te fakultete neče imeti v Roveretu. Eni trde, da ponuja Italijanom, da jim ustanovi fakulteto v Tridentu, drugi zopet pravijo, da hoče vlada ustanoviti v kakem primorskem mestu vseučilišče, na katerem bi se vršilapreda-vanjav slovenskem, italijanskem in v nemškem jeziku. Praga 24. junija: „Narodnim Listom" brzojavljajo iz Petrograda: Včeraj popoldne je neki neznanec trikrat ustrelil na pomočnika ministra notranjih stvari Smel-s k e g a, ne da bi ga zadel. Atentator je ubežal. Sodi se, d a je atentator imel namen ustreliti ministra Bu-ligina, katerega je zamenjal s Smel-skim. Že dopoldne je eksplodiralo na istem trgu pod policijskim vezom več bomb in je bilo več redarjev ranjenih. Budimpešta 24.junija Banffy naznanja v svojem listu, da ostane Fejervarv le malo časa na svojem mestu. V kratkem se začne pogajati z opozicijo. Dalje potrjuje Banffy, da je finančni minister Lukacs zapustil v drž. blagajni 120 milijonov kron, s katero svoto bo vlada lahko izhajala do jeseni. Budimpešta 24. junija. Fe-jervarv se je vrnil sem in je v ministrskem svetu povedal, da želi krona, 2iaj ministrstvo ostane na svojem mestu. Budimpešta 24. junija Mestni zastop v Kološvaru je sprejel sklep, s katerim se naroča uradnikom in magistratu, naj se ne ozirajo na naredbe neparlamentarne vlade glede pobiranja davkov in vojaških naborov. Sploh se je magistratu prepovedalo, podpirati po slovanje vlade. Krakov 24. junija. V L o d z u je buknila revolucija. Delavci so začeli splošni štrajk in prišlo je do ljutih bojev. Na nekaterih krajih ao delavci napravili barikade, ki so jih vojaki z naskokom zavzeli. Kad 50 oseb je bilo ubitih, kakih 200 pa ranjenih. Krakov 24. junija. V Lodzu so se ponoči zlasti v notranjem mestu zgodili strašni prizori. Ko so se vojaki zaleteli na barikade, so iz hiš vlivali nanje vrelo vodo, metali kamenje in tudi streljali. Krakov 24. junija. V Lodzu je razglašeno vojno stanje. Krakov 24. junija. Pri včerajšnjem boju v Lodzu je bilo ubitih 116, ranjenih pa nad 300 oseb. Berolin 24. junija. Iz Varšave se brzojavlja: Na Nalewskem trgu so prijeli nekega človeka, ki je lOkrat ustrelil z revolverjem. Ko so ga preiskali, so našli pri njem eno bombo. Aretiranec je Žid in je Član revolucijonarne stranke. Kolin 24. junija. Poročevalci „K61n. Zeitung" v Petrogradu sodi zelo pesimistično o razmerah na Ruskem. Ako se reforme iz v; se ne bo povrnil mir v deželo, ampak se bodo pričele nove razprtije. Za Rusijo bodo napočili resni časi, ki bodo pretresali državo v njenem ogrodju. Rusko-Japonska vojna. London 24. junija. V okrožju Varšava, Odesa in Kijev se mobi-lizuje nova armada 100.000 mož. Dotični carski ukaz se pričakuje vsak dan. Vojna stranka dob vedno več pristašem, dečim je na dvoru izgubila skoro ves vpliv, Celo car Nikolaj, ki je bil pre popolnoma pod njen:m vpttvom, se je emancipiral in je sedaj resen pristaš miru. Gospodarstvo. Tržno poročilo. Cis in translitvansko statisticu poročilo, ki je bilo objavljeno ta teden, je bilo tako, da bi se nadejali žc sedaj večjih redukcij žitnih cen, če] so cene v zadnjih tednih mnogo trpele. V obeh polovicah nase države uspevaj rastline ugodno, pritožb o obsežnih kvareh ni, s te ali one strani se na znanja snetljavost, poležanost, kar oboje pa ne pride mnogo v poštev — to pa le, če bi imeli sedaj lepo toplo vreme. Žal pa, da se vreme vzlic že bližaj se žetvam noče spremeniti. Ako naj bo letina res dobra, potrebovale bi rastline za dozoritev saj okroglih 14 dni ugodno vreme j če pa tega ne bo prav v kratkem, trpela bodo žita mnogo, rja prešla iz perja na klas, poležano žito se ne ho dvignilo niti dozorelo, ž se utegne zakasniti. S temi možnostmi pa pri trajno slabem vremenu danes ic resno raČunijo, zato se pritisk, ki imelo statistično poročilo imeti nate ta teden ni realiziral, nasprotno pa p staja napetost z dnem večja. Boja pa je toliko večja, ker tudi inozemstvo cen ne reducira več, pač pa prihaja od nekaterih strani poročila o povisL Pšenica je ta teden prenehala s svojim oduehavanjem in zre na bližnje dni, od kojih zavisi nje dol>ra ali slaba uspelost. Celi teden je ostala vzlic ročilom 19. in 20. t. m., glasom ' se je bilo dotlej nadejati dobre letine — nespremenjena, da, nekoliko trja i včerajšnjim dnem. To velja za toče rol>o in tudi za oktobrov kurz. Pun, niso več silne, povpraševanje pa tudi Čaka prihodnjih dni. Koruza je danes na istem lišču kakor pretekli teden. Točno Ida^r . katerega vsepovsod nedostaje, dobavno je po silno visoki ceni le iz Ogrske, doČim v Reko pričakovani parnik z amerikansko koruzo Še vedno ni dospel, je pa izven tega domalega cela partija žc prodana. Oves se prav rahlo nagiba k popustom, konzum je nekam srednji. Moka se nahaja slej kot prej v veliki mizeriji. Enkrat zastaja to, drugič drugo blago, nikdar pa se ne pojavi normalni konzum. Vkljub skrčeni produkciji se zaloge ne morejo povoljno znižati. Stari sklepi, seveda z visokimi cenami, razmotavajo se počasi in z velikimi težkočami. Mlini pa poleg tega trpe pri nakupih pšenice, ker je sle herna pšenica v par dneh predraga, da bi iz nje dobljena moka vrgla primerno korist. K vsemu temu pa se pridružuj Še skrajno nepovoljen izvoz, vsled Česar pritiskajo večji mlini s svojim blagom samo na dom. Sladkor ne zaznamuje redukcij, dočiiu že kujejo kapital iz poročila, da se sladkorna pesa ne razvija v smislu dobre letine. Kava notira nespremenjeno. Špirit se drži mej predtedea* skih cen. Poslanom '~";'rT „ Slovenec" je prinesel v svoji Štev. 13S odgovor na članek v „Slov. Nar.u Štev. 133, tikaje se Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Vsebina tega odgovora je obramba Vzajemne zavarovali-ioe v Ljubljani in pa kritika o drugih zavodih. Pisec odgovora je ravnal popolnoma neopravičeno posebno proti Feniksu", kojega generalni zastopnik geni jaz za slovenske pokrajine. Ze sem moral iz prijateljskih krogov slišati, da se mene sumniči za dopisnika v „SI. Nar." o Vzajemni zavarovalnici. „Slovenec" je pa s tem, da Se je zaletel v Feniksa, tudi pokazal s prstom na mene kot ustvaritelja Članka. Ker je vse to sumnicenje neopravičeno in v tem oziru raztresena govorica grda laž, sem primoran javno izpovedati, da jaz nisem pisal članka v št. 133 rSlov. Naroda" in da tudi nisem pisal izza leta 1902 člankov proti Vzajemni zavarovalnici. Kdor nasprotno trdi, ta laže. Jaz ne želim z nobeno zavarovalnico prepira, to bodo potrdili gotovo vsi moji kolegi in tudi vodstvo Vzajemne zavarovalnice mi mora dati spričevalo in sicer iz lastne skušnje, da se ogibljem medsebojnih prepirov. V Ljubljani, 24. junija 1905. Josip Prosenc voo\;a generalnega zastopa v Ljubljani c. ~prfv. zavarovalne družbe Avst. Feniks na Dunaju. 1998 *) Za vsebino tega spisa je uredništvo od^ovoruo le toliko, kolikor določa zakon. ^JBOL-Jgj aPENTA" GR V zalogi jo imajo: Mihael Kastner in Peter Lassnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 1836—6 Poslano.^ Gosp. Josipu Pav Sinu, trgovcu v Ljublfani« Na Vaše svarilo v odgovor sledeče: Potrjujem, da nisem več pri Vas, am-Spak pri g. Lampertu. Ni pa res, da bi Vaše zaupano mi pooblastilo seboj odnesel: izgubil sem ga že davno poprej, predno sem šel od Vas, ter ga nisem jiikdar rabil niti, ko sem bil pri Vas, niti ko sem pri g. Lampertu. Ako mi morete dokazati le en slučaj, da bi bil zlorabil Vase ime, tožite me 1 Slednjič iem, da ste to svarilo hoteli rabiti kol nekako reklamo zase in za svoje bla^ro. Jožef Kremžar,___ agent pri g. Lampertu, trgovcu ' v Ljubljani. _____ Za vsebino tega spisa je uredništvo govorno le toliko kolikor določa zakon. Narodovo zdravilo, laico se srne imetij : bolesti utesujoče, mišice in živce krep-Čnjoce, kot mazilo dobro znano „Mollovo i.: . -ko ž£*nie in sol", katero se splošno Lr -jspeSno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-i K 1*90. Po poštnem povzetji razpo-E d mazilo vsak dan lekarnar A. ?iIOLL, kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z 7i--:veno znamko in podpisom. 2 7—9 Pstinpetdesetletni uspehi Anattierina. Slabi zobje lahko provzročijo otrovanje organizma, gnojitve, zastrupljenja krvi, ki jim celo sledi smrt, dalje živčne komplikacije z Baski otrpnelosti in vobče so votli zobje velika nevarnost vsakemu človeku. Izkušnja nas uči, da ima izmed 100 ljudi 80 gnile zobe; med njimi imajo nekateri zobe kakor razvaline, zobno meso vneto, nalahko krvaveče in polno mehurjev, si " 5e iz njih gnoj, ki jim že na razdaljo diši gnusno iz ust. Po izreku učenjakov povzročnje in pospešuje navedene nedostatke ponajveč raba ka inastifa in penečih se zobnih sredstev. Pro-fesi rji in zdravniki torej priporočajo zaradi zanesljivosti z;i ohranitev zdravih ust, Ztib in zobnega me>a kakor tudi proti takim bolečinam sedaj zanesljivo učinkujoči) pristno Anatherinovo zobno in ustno vodo ces. in kr. dvornega zdravnika dr. J. G. Poppa na Đunaju XIIi 0 tudi proti disanju iz ust v steklenicah po K 280, K 2'— in K 1*— z modro francosko etiketo v zlatem tisku in a firmo Anatherinov zobni creme v lončkih po 60 h, ki zobe temeljito na neškodljiv način Čisti in desinfieira. — Na prodaj po-H in v glavni zalogi pri gosp. lekarnarju Mavrju v Ljubljani. 2 35*6—8 Gosp. »Juliju »chaumaiin-u, lekarnarju v Štokeravi. Buffalo, N.Y. Sev. Amerika 12. februvarja 1902. Prosim, da mi blagovolite poslati še dve škatljici želodčne soli, kakoršno sem že imel in s katere uspehom sem prav za-j dovoljen. S spoštovanjem Jožef Pavlo* ic*. San8kimost (Bosna), dne 16. septembra 1899. c 164—2 Pristno se dobiva pri Izdelovale« .liicijti ^ehauniann-o, deželskem Htanov^kein lekarnarju v Kloke-ravl. dalje v vseh tu-in inozemskih lekarnah. Cena skatljice K 150. Razpošilja se s pošto vsak dan, a ne manj kot 2 škatljici. Rdeče, aromatiško, bolečine blažeče mazilo. To že 2-i let preizkušeno in vedno kar najsi-jajnejše ocenjeno balzam -sko, antirevmat ško zdravilo, ki je prirejeno iz zdravilnih aromatiških zelišč, okrepi, poživi in blaži bolečine v mišicah in živcih. — Turiste in vse one, ki veliko hodijo in naporno delajo, pa to mazilo okrepi in jim prežene utrujenost. 1 orig. steklenica stane K 2-, po pošti K 2 40 z embalažo in tovornim listom (brez poštnine). Dobiva se v £ekarni (Franzis^ is-Apotheke) »a Dunaju V/fc, Seliti n-braiinerstraiKC 1419. — Naročite naravnost po dopisnici (s, povzetjem'- ah na kuponu poštne nakazaiu-e (ču "peljete denar \iaprej. ±9'tf7 -t Toatarno deponirana varstvena cnamka. Franelskovi »'---- najnovejše, najdovršenejše konstrukcije. Za koncertno in plesno godbo, za restavraterje, koncertne in plesne dvorane. Čudovito ceno. Odlična lepota glasov, moderna izvršitev pod polnim jamstvom. Pošiljam na najmanjše obroke brez po-viška cene. — Prospekti gratis in franko. S. Zangl na Dunaju, IV., Favorltenplatz 2. 872—15 Edini zastopnik in tvorniška zaloga firme Kuhi & Klatt v Berolinu. Proti zobonoiu in sniiobi zrn izborno deluj« dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna vođa d utrdi dlesno in odstranjuj« neprijetno papo Iz ■«» e. 1 Mtrklenl«a ar. navodom 1 K. Blagorodnemu gospodu HE. Levatifrii, lekarnarju v Ljubljani. Vas* izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz uat in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite še 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e. Dovolim, da to javno oznauite, ker je res hvale vredno. Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905. Dež. lekarna MU. Lsustska v Ljubljani. Resljava cesta št. 1 00 leg novozgrajenega Pran Joželovega hibi!, mostu. 22—25 Kdor hoče skrbeti mm zdravje, naj rabi samo Maohove patentne zdravilne hlačnlke Iz Brna, ki ae dobivajo po vseh zadevnih trgovinah in ki so vkljub vsem tem higieniakim prednostim cenejši nego navadni. 1781—4 Upravičena priljubljeno** oživa is kokosovih orehov napravljena, zajamčeno čista rastlinska mast Kunerol, ki njega uporabo po gospodinjstvih, hotelih, revstavrantih ugodno priporočajo merodajni krogi. Prod manjvrednimi, slepilno podobnimi ponaradbami nujno svarimo. Praško domače mazilo iz lekarne Đ FRAGNERJA c. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospesue celjenje, vsled česar se je raz&irilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi čo ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. a Zdravilski konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija Camis l M Trst-Barkovlje. Vi steklenica I 5'—, V, ste klenica N 260. — Na prodal i boljSB trgovina*. 56 Darila Opravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv« Cirila in Metoda Gca. Mimica Gnezda na Uncu pri Rakeku 21 K, nabrala na svatbi gospoda Stefina istotam. — G. M. Lazar iz Zagorja ob Savi 5 K, nabral v veseli družbi v „Šklendrovc". — Gosp. Anton Spenđć v Kibniei 10 K, daroval „Neimenovan'* mesto voznine, katero je ,,Ivo hrabri" odklonil! Živel Stanko in črnogorski Ivanko! — Skupaj 36 K. — Živeli darovalci in nabiralci! Za Prešernov spomenik: gospod Franc Klinar vpok. učitelj v Ljubljani 3 K, — gospa Marica plem. Trnkoczv-jeva 10 K, - - kot zgubljeno stavo pri rešitvi zanimivega spornega vprašanja Maličarja v Ljubljani 10. 60 K, — „Mati-carjev zbranih pesem mila srca gostov Ruso-J v:ih v četrtek je ganila; Ta kronco dal je, dru-I gi kramar, tretji desetico in Matičarji sami nekaj J manj ko: polovico, tako so s petjem in z darili JEPted nau dali ter za Prešerna „čukov" pet in žuljev trideset nabrali. — Gospa Mici Kmetova iz Ljubljane 22 K, nabrala po inicijativi hotelirja Frica Novaka ob priliki godovanja gospoda Alojzija Goloba — G. Josip Kozina iz Bremena 10 K 46 h, nabral v „ČeŠkoslovanskem Spolku Husitie" v Bremenu z geslom: ,,Rus, Poljak, Ilir i Čeh — vsi so naši bratce". Darovali so po t marko sledeči _rg.: Jan Culen, pl. Dobrzvnieeki, Jan Horvath, Kadoinir Košek, Josip Kozina, Makso Ljevit, Jan Stan g, Josip Tvrz in X. Y. — Skupaj 66 K 6 h. Hvala! Živeli! Nazdar! LXIX. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . . K 52235 92 T. Tolazzi, posestnik in trgovec v Logatca.......*, . „ 10 — Janez Klemenčič, c. kr. poštni blagajnik v Novem mesta, je nabral med kolegi....... „ 13 — Dr. J. Rudolf, odvet. v Konjicah . „ 20-— Dr. VI Žitek, od v. v Novem mesta „ 5'— Henrik Preshern, vitez Heldenfeld- ski iz Gradca...... „ 100 — Kegljaški klub inagistratnih urad. „ 14.— Slov. akad. društ. ,Ilirija v Pragi „ 20 — Fran Suher. c. kr. učit. profesor v Ljubljani....... „ 6"— Posojilnica aa Bled in okolico . „ 25' — Peter Ramo veš....... „ 3'— Neimenovan l iz Loža . . . . „ 12,— Leonh. Del Linz...... „ 8"— Kristina Mikuževa iz Ljubljane nabrala ......... „ 10.— Čisti dohodek koncerta na Roše- vem vrtu v Hrastniku . . . „ 34 43 Raf. Vuga nabral v veseli družbi v Dolu......... „ 5 72 Kegljaška zveza ,Edinost' v Ljubljani povodom 25letuice . . „ 30" — Neimenovan v Ljubljani . . . 1*— Svit. Baden........ „ 3"— Oočinski svetovalci obč. Sp. ŠiSka „ 20 — Voamatski dijaki...... M 2*— Rodoljubna družba na juž. kolodv. v Ljubljani....... „ lf— Josipina Jamnikova iz Medvod . _ 20.— Fr. Jarc iz Medvod..... „ 10" — Planinec iz Boštanja..... „ 10 — Kad. Mencin iz Ljubljane nabral. „ 3 — Ljubljanski prijatelji zamrlega V. Naglnsa ........ „ 52'— Anton Uderman iz Kranjske gore nabral......* . . „ 5"— Ivan Šibovec, strojevodja juž. žel. v Ljubljani....... ,. 10.— Skupaj . . K 6269807 Dr. Josip Stare, blagajnik. Izvir moči za vse, ki se Čutijo bedne in onemogle | « nervozne in malo energične, je ki ga 16 sijajno ocenilo tad 2008 zdravnikov vseh deželi dobiva se po lekarnah in drogerijah. BroSure gosilja gratis in franko Baner & Cie, Berlin W. 48. Generalni zastopnik za Avatro-Ogrsko C. Brady, Dunaj, L Fleiachmarkt 1. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kuni dan. borit 23. 4°/e majeva renta..... 4°/0 srebrna renta..... 4'/s avstr. kronska renta . . 4% »alata 48/o •grška kronska alaU i1/ 4°;. 4% posojilo deielo Kranjska . 4V,°/o posoJUo mesta Spllet . *'/■•/• " » z»d*r ' *Vi°/o hol,-h,ir*' m* Poa- 1902 4°/0 ceska a»Š. banka k. o. 4°/0 „ a w 1. o. . 41/,°/u pest. kom. k. o. s. 10°/0 pr....... 4(/aD/e «ML pisma Innerst. hr. ■ ogrske een. dež. hr....... 4*/t7o P»«. ogr. hip. ban. lesni« d. dr..... °/0 obl. češke ind. banka . . prior. Trst-Poreč lok. žel. 4% prior. dol. Sel..... 4°,0 „ juž. žel. kup. Vi Vi • I J1: ■ avst. po*, aa žal. p. o. . Sreeb*. Srečko od 1. 1860% . - . . s t) r ..... , tizske...... sem. kred. I. emisijo . ■ a » **• » • u ogr. hip. banko . . • n srbska a trn. 100— . m torsk« ...... Sasilika arečkt.... Kreditno Inomoška Krakovske LJnbljanika a.vst rud. križa Ogr. n Rudolfov« „ . , . BaleburSka 9 . • • Dunajske kom. » • . . Delmie«-Jnžne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne deinioo Avetr. kreditne bank« . . Ogrske r » - * Zivztostenfike n Premogokop v Mostu CBrfis) JJpuisk« uontan .... FTaako žel. hidr. dr. . . . Ržma-Maraayi . . Trbovijske prem. družbe Avatr. orožne tovr. družb« . Češka aladkorse di*u$b« 3. *tr. «ez;ia . « ?0 firauki....... 20 marke. • • . . f>oTereigns .... .^arke ..... . . Laški bankovei. . . . Rcblii...... Delali. . . . Žitno ce^« Dr.r. 24 ■ >r»iln. Pšenica r* oktober april 1906 oktober . JuUj -maj 1906 oktober . £f«il*siv. Vzdržno. unija 1906. Olmtto lon-ao 100-60 10026 100-46 100*35 100*5f. 110-60 11970 9680 97*— 117-25 117 45 90*50 101-- 100*60 101*60 100-— 100* - 101-05 102-0 S 10015 100-60 100-85 100-60 101 25 102 25 107-40 108-40 100-50 101-60 100*25 100-60 100-05 101*— 100-— 101-- 100-76 101*76 90-— 99-50 100*— 31785 319 85 101 — 102 — 19025 192 25 293 50 296 50 166 — 168 — 305 50 311-50 302-50 308 50 869 — 273 — 104 — 108 — 14090 141'90 25'lo 26 15 477'— 487-— 78— 83 50 69 — 97 — 65— 71-— 65 50 56 50 34 75 35 75 64-— 68- 74-- 77 — e37 — 644 — 85-50 86 50 663 60 664 50 1640 — 1650 - - 657 50 65850 771 — 772 — 246 — 247 — 645 — 648 — S24 26 525-45 2641 - 2660 — 544 50 54550 277'— 281'— 683 — 588 — 169 — 171 - 11-31 11-35 1912 lflfi 2347 2368 23*96 2404 117-35 117-65 96*50 95-80 153 — 253 75 4-S4 6-— / Sudinipežtf. junija 1906. Ež ■ Oves 100 kg. ¥ 100 „ „ 100 B B 100 . „ 100 . B 100 . . 15- 54 16- 02 1264 1486 10- 70 11- 10 MeteorologičDO poročilo Junij 1 Č. • i pazo* varala Štanjel *o baro- | £r> m«tra gg v mr.i | s c Vetrovi 23. 8. sav. 737 3 14 0 si sever oblačno 24 737 1 130 si 8vzh. de2 • pop ?38 8 164 si. 8vzh. oblačno Brednja ?^>erai5nja temperatara: 17 25. njrn^al^- 18 6 . — Padavica 36 mm. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nasa iskreno ljubljena, nepozabna hčerka in sestra, gospodična Anica Majdič previđena s sv, zakramenti za umirajoče, po dolgi, zelo mučni bolezni, v 20. letu svoje dobe, danes ob polu 10. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preljube rajnice bode v nedeljo, dne 25 t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi. 2018 Nepozabno priporočamo v blag spomin in molitev. V Kranju, dne 23. junija 1906. Vinko in Matilda Majdič, starši. — Vinko, Demeter, Peter, bratje. — Marica, Sada, Tllka, Vera, Zdenka, Mira, Zora in Ema, sestre. Zahvala. Odkritosrčno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom in znancem kakor za mnogoštevilne izraze sočutja, izraženega ustmeno in pismeno o priliki bolezni in smrti, tako za udeležbo pri pogrebu naše m pozabijo ne soproge, matere, tašče, stare in prastare matere Adolfine Hrašovec posebno še združenim slovenskim pevcem akademikom za njih gengivo pelje na domu in pokopališču. 2016 Žalujoči ostali. Gradec, dne 23. junija 1«06. Najboljša pitna voda kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana alkalična kislina V njej se ne nahajajo nikake organifine substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejša pijača. 3891-3 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Dobro ohranjen klavir se zaradi selitve proda. Kje — pove upravnižtvo „Slov. Naroda". 2000-1 Stara tivahna trgovina z mešanim blagom, v zvezi z gostilno, ae odda z zalogo, celo hišo, vrtom, skladišči itd. za dobo od 5 do 10 ltt v najem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2013—1 isce gospodična, stara 25 let in dobra kuharica. V službo bi rada stopila k poštenim boljšim ljudem brez otrok, najrajše h kakemu posameznemu gospodu učitelju, uradniku itd., bodisi na Kranjskem, štajerskem ali Primorskem in kjer bi vodila gospodinjstvo sama Vajena je tudi trgovine, gostilne iu gospodarstva na posesestvu Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod ^gospodinja". li**3— ■ "U*radLrxc d.©*v©13eKn.s* že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ulice št 6 2007 Ijš««* niilisoi blnjgajiilearko za trgovino z nu-saiiim blagom, dobro računarico; * t ti rej 90 kuharico k 3 osebam na graščino v bližini Ljubljane, 15 gld plače; več iiuvradiilli akutiftrlt* in delti it* vse za Ljubljano in za zunaj;^pr**o IiIhiio k neki baronici; mUiirnlfS za potovanje k nekemu umetnemu fotografu itd. itd. Potnina tu. Več v pisarni. Razglas. Trški zastop v Litiji prodaja potom pismenih ponudb stavbišče ki leži v Litiji ob novi sodni cesti. Pogoje se lahko npogleda od 1. do 10. julija med uradnimi urami v pisarni podpisanega. Trški zastop si pridržuje, prosto izvoliti med ponudniki kupca. Trški zastop Litija dne 24. junija 190:>. 2020-1 Predsednik: Dr. Janko Jamšek. Vabilo na vrtno veselico = s plesom = ki se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. r gostilni pri Hrvatu'na Dolenjski cesti. se vrši na prostem v nalaS2|za to pripravljenem prostoru. -Godba na lok. - Za dobro jed in pijačo ie bodem slavnemu občinstvu potrudil kar najboUe ustreči. Za obilen obisk se priporoča Avgust Pavšek gostilničar. S31S 9166 Lahko poškodovano fino m i 1 o vijoličasto, bezgovo, (spari. bezeg\ Smarničino, rožno, solnčiničino, Špajkino, moš-kuvo, lilijino, akacijino, se-neno. vindzorsko ; kilogram (12 kosov) po K 240', postni zavoj 5 kg K 12 — franko. Parfumerija IVI. E. MATER Dunaj, I., Lobkovvitzplatz I. Pozor! Pozor! V nedeljo 25. junija t. I. = velik ^=^= vrtni koncert slavne ^T1 ljubljanske Društvene godbe na restavracijskem vrtu na „Zelenem hribu" na Dolenjski cesti št. 23. Kdor se torej hoče [res dobro in prijetno zabavati na najlepšem vrtu, naj ne zamudi te prilike. — Za dobra, okusna gorka in mrzla Jedlln kakor tudi za piistca vina te jamči. Začetek ob 4. uri popoldne Vstopnina prosta« Za mnogobrojni obisk in naklonjenost se najvljudneje priporočam 1996 z velespc štovanjem Franc Remic. restavrater. Mehanik tudi za prodajo šivalnih strojev dobro porabljiv, se takoj sprejme. Kje — pove upravništvo „81ov. Naroda". 2016-1 isa v Krojaških ulicah v Ljubljani v kateri se izvršuje gostilniška obrt, se vsled smrti proda prosto« voljno in ceno. 2007— 1 Pojasnila daje pisarna o. kr. notarja dr. Frana Voka v Ljubljani. Triumph-štediina ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Ze 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 1255-8 Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph" S, GOldschmidt «Sc isiii Ljubljana, Pogačarjev trg. V soboto, dne 24. junija 1905: zadnji dan razstave: II. potovanje po Južni Ameriki. Republika Cile. Zanimiva mesta in znamenitosti. Razstavljeno od nedelje, 25. junija do vštete sobote, I. julija 1905: Potovanje P» slikoviti Italiji Lago Maggiore (Lokarnsko ali vel. jezero), Luganško in Lesko jezero. Konec sezone, = Zopetna otvoritev sredi septembra. = Kupljene abonementne vstopnice obdrže veljavnost za prihodnjo sezono. Vpak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od O. do 19. ure dopoldne In od 9. do 9. ure popoldne. 1997 za kolonialno blago in zavarovalno stroko s provizijo išče dobro znana velika tovarna. I*ojtoj Je Intenzivno potovanje tudi po Miniijalli krejili. t-olov. velik, zanluzek. Hoširne ponudbe z dokazili o sedanjem in prejšnjem poslovanju, če mogoče s fotografijo, ki se gotovo vrne in z referenrami pod ,,Tiieliiis und verliiBNlieh" anončni ekspediciji Henrika *elialek na Dunaju, I. llo.lzellr 11. 1990—1 RAZGLAS. Županstvo v Mengšu, okraj Kamnik, naznanja, da je dovoljen še en nov živinski semenj ki se bo vršil gafT dne 5. julija vsakega leta; če bi bil pa ta dan praznik ali nedelja, se vrši semenj dan pozneje. Prodajalo se bode vse tako blago, kakor že ob obstoječih semanjih dnevib. 2012—1 dne 23. junija 1905. K K I* X Naznanjam, da sem prevzel od ,Narodne Tiskarne8 v Ljubljani jfi£ v izključne razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne". —- -£ Te knjige so: Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a '> ivr., elegantno vezan a 1 gld. knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št.*3. Posamezne številke „ Ljubljanskega ~#~ Zvona" po 40 kr. XZbirka zakonov. 1. Kazenski zako-m a nik, vezan a 3 gld. Jm\ Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, Xvezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. NevPb>ndo: .4-000". Povest, broš. i |yu kr. A. A g k e r c: Izlet v Carigrad, bi oš. a 20 kr. Turgenjev: Otoi in sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. B e u r i- T re b i z a k y: Blodne dnie. Roman, broširan a 70 kr. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan *£ a 50 kr. Stat a u m i n i b ambra: Časnikar -stvo ln naši časniki, broširano a 40 kr. Jeli nek: Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. H a 16 v y: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Razne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet: U n d In a. Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gleda lišće, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelw6sen der Slaven", broširano a 50 kr. Po znlžsnl ceni priporočam: Pran Kocbek, Progovori, priliko In reki. Prej 60 kr., sedaj samo 30 lcr. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. ~t£Q Josip Reich parna *- barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Selenburgove ulice štev. 3. Važno! K« Važno! gospodinje, trgovce in živinorejce. Najboljša In najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke zs otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi**!!«* aparate in potrebne!ae, klrurglčna obve-zila vsake vrste, sredstva za desin- S fekcijo, vosek in paste za tla itd. — H Velika zaloga najfinejšega rumu in S konjaku. — Zaloga svežih iol- R ueralnili vod In solij za kopel. H Oblastv. konces. oddaja strupov. y Za JBtwinoi*ef ee £J posebnr priporočljivo: grenka sol, Lj dvojna aol, sollter, enejan, kolmož, « krmilno apno Itd. — Vnanja naročiia ^ se izvsujejo točno in solidno. J -*-« Drogerija ^ H Anten Kanog Ljubljana, Selenburgove ulice 3. S Kupuje po rsajil« I eenl razna zelišča (rože), cvetje, korenine, se- __mena, skorje itd. itd. vt-mbt-jvt m im u» 'ra^ Več pomočnikov in učencev sprejme Franc Lončar kleparski mojster v Sp. Šiški 76 pri Ljubljani. 1878—3 |g&^^^g*^^&&^ Škofja Loka. Dre kii stanovanji za letovišČarje, prvo stanovanje 8 4 sobami, kuhinjo, sobe z opravo kuhinja brez nje. — Drugo stanovanje s 3 sobami kuhinjo, sobe z opravo kuhinja zopet brez nje. Poleg tega je gostilna, velik sen čnat vrt v prijaznem kraju poleg Loke. Natančneje se izve pri oddajalcu G. Pet t* Logondep 2C09—1 lesni trgovec v Skofji Loki. V i « sprejme tvrdka 2001 -j Josip Petrič v Ljubljani Martinova cesta st. 20 se takoj sprejmejo pri 19v; ; Jožefu Korošcu, mizarju na Rečici pri Bledu. Nova, dvonadstropna hiša št 35 v Radovljici, z vrtom, se proda ali za več let odda v najem. Pojasnila daje lastnik Jožef Rabič v Radovljici. 19- Surovinsko iJrušivo čejaije? v Ljubljani. Vabilo rednemu sbčnemu zboru ki bode v ponedeljek, dne 26. junija 1905 ob 8. url zvečer v salonu g. $urz, Uolf ove ulice DNEVNI RED: l . Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo kontrolorja 4. Poročilo preglednikov. 6. Polaganje letnega računa. 6. Kazgovor o reinuneraciji delujoč, odboru. 7. Volitev pnve-ia odbora. Sprejme se izurjena prodajalk v trgovino z mešanim blagom na > jerskem. Kje — pove upravništvo BSloi Naroda". 197? ~: 2008 .^"JJuašnje seje Blaž Jesenhj ijab« ana, Stari trg 11. priporoča klobuke cilindre, slamnike itd. najtiovej*« faroiie po najnižji ceni. odseka je bil tudi z ,€n^xi vr^ se 0b6li novitvi Italija" tftte v P.opo"' ^4. junija 1905. Nadzorovalni odbor. Odlikovan z zlato kolajno !n častno diplomo v Parizu 1904. Anton Presker krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 pripor«ć* svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plaščev za gospe, nepremočljivih haveiokov itd. itd. 26 Obleka po meri se po najnovejših uzorci h in najnižjih cenah izvrfiujejo. Iv.Seunig | trgovec z usnjem na drobno In debelo v Ljubljani, Stari trg št. 7 priporoča dosedaj najboljše, prrtsto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po na|nl^|lli cenah: t k*. M> h, vee & 90 h, pri nakupa večje množine Se ceneje. Jfovo! Patentirano ffovo! nepremočljiYO mazilo za poćrnenje rujavih . uania itd. čisti samo Globus Najboljše Čisrilo J na svetu Pozor! 50,000 parov čevljev! 4 pare čevljev samo gld. 2*80 K*5r je več volikih tovarn ustavil-, čija, so me pooblastili, da spravim v čk večji oddelek čevljev daleč pod Izdelovalno ceno. Prodam zatorej vsak m ir: par moških in par ženskih čevljev ali Črnega usnja na trakove galotirani, z močnimi zbitimi usnj. podplati; daiie moških in par ženekih modnih čevljev s pa8poilom, zelo eleg.. najnovejše oblike, močni, za poletje, zelo lični m lahki kost po cm. Vsi 4 pari veljajo samo jcM -Razpo5ilja po povzetju ali pa če se p denar naprej v * S. URBACH,r , pomideue vsote kot varse. 20M-1 Stavbinski odbor. Nova šola. Povodom zgradbe nove ^tirirazrednice v Višnji gori se razpisujejo stavbna dela, ki so proračunjena tako: 1. zidarska in težaška dela..... K 21.12504 2. tesarska dela........ „ 2.3S4-06 3. kamnoseška dela....... „ 2.286 98 4. lončarska dela........ „ 1.460*— 5. slikarska dela........ „ 525*17 6. mizarska, steklarska, ključavničarska in pleskarska dela........ „ 7.39672 7. kleparska dela........ „ 1.511-31 8. dobava traverz, železnine itd. „ „ 5.14946 9. krovska dela........ „ 2.147*59 Pismene ponudbe je poslati na krajni Šolski svet v Višnji gori do dnO 8. julija 1905. Krajni šolski svet lahko odda vso stavbo skupaj ali posamezna dela, in ni vezan oddati stavbo najcenejšemu ponudniku. Jamščine se zahteva 10%, Načrti in troškovnik so tu razgrnjeni na vpogled Krajni šolski svet v Višnji gori dne 20. junija 1905. 2008 A. Jaklič, predsednik. 5 kron in več zaslužka na dan! Družba pletilnih strojev za domače delavce. Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi. THOS. H. WHITTIOK Ac Oo. Trst, Via Campanile 156. 1982-2 ITrS-R (Franzpnsbad.) Lažni. SVIUDr. EMIL OLIVA, na asistent klinike prof.RtibešKeiniiospitant strok, klinik v Berlinu,Stokholmu in Parizu član 1. shoda srb.zdrav.v Belgradu ordinuje zopet v Fran&iškovih Lažnih „Hotel Stadt Leipzig". OJgovarja na vsakršna vprašanja, event. preskrbi stanovanje. Kaiser-Borax i Za vsakdanjo porabo v kopalni vodi. Kemiško čisti enr^kt bo^nkti je najnaravnej&e, najmilejSe in najboij zdravo lepot dno »re«lst%o za kožo, napravi vodo mehko, zdravi raskavo in nečedno kož.-, da postane nežna In bela. Preizkušeno antiseptiško sredstvo za gojitev zob in ust in za medic, porabo. Pozor pri nakupu! Pristen edin« le v rdečih Kartonih po 15, 30 i:i 75 vin. z obzirnim navodilom. — Vedno v kartonih! Dalje pašta iz Mačkovega mila, milo iz carskega boraksa, milo iz lil jinega soka, milo „Tola", zobni prašek Iz carskega boraksa In kožno lepotilo iz carskega boraksa. — Edini izde!ova*e!j za Avotro-Ogrsko: I^MILIKBI VOETI1 iitt Ouiinju 1111. 1716—2 Ob pomanjkanju vode lahko vsak mlinar goni mlin ]m • A s fiftralili wtn in b čudovito ceno. Obratnih stroškov 5 -6 vinarjev za uro in konjsko moč. Naprvae aja sesalo! plin 2a obrat od 10 konjskih moči naprej delajo s stroški 2—3 vin. od ure in konjske moči. Premnogo priznanj na ogled in na razpolago. — Natančneje v prospektih tiornsce za motorje in stroje b 1114-6 3 BER NHARDFs Sine, Dunaj, XII,, Schonbrunnerstr. 173. 1 aice (če ^o, Jtfajboljše m^p^_ »igralni 1223-16 Neglede na dragoceno izdelovanje te l«*rjsttie iz člNt«*«« doka m\vi'Mi Ja-fr»Si4 obstoječe namige p jače, prodajam isto zaradi splošnega razširjenja še Najutja zaloga navadnih da najtlnijilh otroških vozičkov In navadna do najflnajia žime. M. Pakič w Ljubljani. lunanln naročnlkoa n poSllja t povzetje«. Pozor prijatelj z mesta in z dežele! Ne zamudi, da stopiš mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G. Auerjevih dedičev v WoHovih itliofiili. Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domaČe pivovarne in tudi mnogovrstna pristna prirodna vina in okusna jedila. Za točno postrežbo in solidne cene skfbi _ - J. Spunt 310—23 gostilničar. J I -=J®0- -e3®0. -C3®C5- -CJC J S hm hi in sin v Ljubljani, Dunajska cesta i/ Itrlporoeattt svojo bogato zalogo L •*■ w J Pristen samo z varstveno znamko: ,,IMJ©© ftiij^el". zdeiovalnice za CERES, Viljem Schicht, Ringeishain i, B. 7rled i. i' glasbenih avtomatov in pisalnih strojev. i Najcenejša vožnja v Ameriko! Boulogne-New York najhitrejša vožnja Nizozemsko-ameriške črte Bszel-Pariz-Boukgne-Amerika Vozne liste V preskrbi in daje brez-1919 plačna pojasnila edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Edvard Kristan v Ljubljani ===== Kolodvorske ulice 41 na dvorišču v vili med prvo'in drugo hišo na desno ^^e^^^ć^ć^^ xx ie* xxxxxxxxxxxxx ^ Upravno premoženje: - • n*~*-1 — g> K 7,024 718 89. ^ Hranilne vloge: •g K 7,651.91541. X Denarni promet: w K 32,039.76184 n£ Rezervni zaklad: X K 120 87815. X X i registrov*, v a zadrtima z neomejeno zavezo v novi Sasini hšoi ^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ^ I obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0 brez otli»itfes» rc»in«^a ilavli«, katerega plačuje vg (-) posojilnica Mama *ea vložnike« ia-23 ^ i Posojila pc* S°j« in po S1^0!©. & M Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let 3g ali pa v krajšem času po dogovoru. ^ UEABNE URE: razan nedelj in praznikov vsak dan od ^ 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne. & Telefon St. 18*. Postnega hranilni onega urada it. 828.408. XXXXXX^XXXXXXXX^XXXXXW6XXX I -o©c- -or^jo- -o®c=- -ea®C3- -a®o~ I Veliko zalogo rokavic ™darae in I gospode kravat za gospode toaletnega blaga dalje SSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Persche Ljubljana 26 Pred škofijo št. 21. Pazite na tvorniško znamko. šivalni stroji. Co. del Jružba za šivalne-stroje. V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. 71—86 f£ HLODI 3| Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupnje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični čevelj franko Ljubljana; Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in vrsta *; *g dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........K —54 —*52 Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 220 in m 4-40 „ —-48 —*44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej „ V— —-80 Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na 767—sil TOVARNO ZA LESNE IZDELKE Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna Selenburgove ulice 6. Kdor žeu iz zajamčeno pristnega vina izdelanega naj zahteva 1709-B Od firmo ALBERT ECKERT, o. in kr. dvorni dobavitelj v Gradcu. Ces. Ki. avstrijske državne železnice. C. kj. ravnateljstvo drž. železnice v Beljake. I^tt-oci is ^rozxxegra reda. VeijiiTeu od dne 1. junija 3 905. leta. ODHUtf »Z LJUBLJANE ju*. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12, ari M m pono«! osobi i riak v Trbiž, Eeljak, Leio.ac. Franzensfeste, Inomost, MonakoTO, Ljubno, če» Selithal v Anasef, S-jlnograd. >ea Kleir-Reiijini; ■ St«y». v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10, oepieinbr«i ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. uri 5 rr> Bjutrpj osobni vlak v Trbiž, Fontabel, Beljak, Celovec, Franzensu—.o, Liubno, Dunaj, fcfi Sebrthal ? Solnograd, Inomost, ćez KJein-l^ifling v Line, Budejevice, Plzen, Marij:-e are, Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. Cea Amstetten na Ehinaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak ? Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, Inomost, JBregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak i Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reirting v Steyr Line, Budejevice, Plzen, Marijine v .ve, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pra^ro Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in D. razr. , JJnsko, na Dunaj eez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osoboi vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste, InCITCat, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in H razreda), — PROGA V NOVO il^lSTO Hi KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo. Top' e, X:^vie, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8 m zveCer » Novo mesto, Kočevje. — PEISG1: V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez nJ25toixefl^~ Monakovo' (Monakov. Ljubljana direkt. voz 1., II. raz,). Inomost, Franztnsfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Prag'^anc ^ubijana direktni voz I. in D. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, fcitevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastem, Ljubno, Celovec, femohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Incmosta, Franzeusfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Pizna Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla. čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. ari 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža cd 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. ari 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m, r-večer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri £» m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih - PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mettani vlaki: Ob 6, uri 4i* m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 ari 10 m zvečer, Ob 9, uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 min. Dred krajevnim časom v Lj ubijani 1 Dražbeni razglas. D svrho stavbenih del pri zidanju novega poslopja za c. kr« urade v Gorenjem Cogatcu se bode vršila v torek, dne 4. julija 1905. leta t ob&inski psarni v Gorenjem Logatcu ofertna obravnava. Stavbena dela so proračuojena : 1) Z«dar*ka dela........ 5342L K 80 h 2. ) Tesarska dtU 3. ) Krovska dela...... 4. ) Kamnoseška deia..... 5) Mizarska defa...... 6.) Ključavničarska dela .... 7 ) Kleparska d*»?a...... 8) Pteskarska deia..... 9.) Steklarska deia..... 10. ) PčČarska dela...... 11. ) Slikarska dt-li...... 12. ) Železtiina (traverze m drugo) 13. ) Kopalna in straniška priprava 14. ) Strelovodi........ 2841 2485 1224 6134 2269 2110 1055 910 1712 616 2180 1286 531 40 * 72 ■ 60 b 20 60 91 84 » 81 s 03 » 40 • — s - Skupaj . . . 78780 K 31 h Vsak ponudnik mora vložiti 5% var36ine in ponudnik, kateremu aa hode oddalo delo v izvršitev, pa ima Uta pooolniti v 8 dneh po podelitvi na 10%. Načrti in natančni pogoji leie pri županstvu v Gorenjem Logatou ia pri arintektu gosp. Karolu Holinsky v Ljubljani. Zadnji rok za vlaganje ponudbe je do 2. Julija t« 1. Na poEneje vložena ponudbe se ne bede oairalo. Županstvo si pridržuje pravioo, da ni zavezano oddati delo najoene-jemu ponudniku. Vsa stavb« se bode oddala skupno ali tudi posamezno. Županstvo v Gorenjem Logatcu dne 23. mnija 1905. Župan: Ant. Lenassi. M4 Wm 444-16 ■jev IWa|bol|*e čistilno sredstvo * zi vsak« fetljša obuvalo. Rumeno in črn*. Posebno priporočljivo za čevlja iz boxcalfs-, os-caria-, chevreaux- in lakovoga usnja. Dunaj XII./1. Kaj je FMVp®? Fine Je impregnirana, oblastveno varovano vreča proti moljem za shranitev zimske I I p o obleke črez poletje. FIpS mTan* kalro' na*talin in rnrčesji praSek ter na tedne trajajoči njih smrad. Fips Fips Fips Fips Fips Fips je jako cen, ker ga rabimo lahko več let in si prihranimo stroške za shranjevanje. je higieničen, ker ni potreba obleke dajati shranjevat drugam, s čimer zabranimo, da bi se bolezenske kali zanesle s poleg stoječe obleke in s tem v stanovanje. je že na tisoč krajih v rabi in je na razpolago mnogo priznanj-se dobiva v treh velikostih. St. 1, 50 X 70 cm za bluze, klobuke, mufe, plete K —80, 5t. 2, 60 X 112 cm za cele moSke obleke, damska krila K 1—, 6t. 3, 65 X 140 cm za zimske suknje, kožuhe, dežne plašče K l 20. se dobiva po vseh večjih trgovinah s papirjem in v 1113—12 zalogi papirja 2k. I*. Zahvaljujoč se vsem svojim dosedanjim kupovalcem, ki so mi izkazovali svoje zaupanje, naznanjam njim, kakor tudi slavnemu občinstvu sploh, da sem svojo prodajalno s platnenim, volnenim in kramarskim blagom na Starem trgu štev. 3 (Koširjeva hiša) predeli! v lastno hišo na Starem trgu štev. 16 ter se priporočam v nadaljno zaupanje. 1936 - 3 Z vsem spoštovanjem ♦»I- Ivan Češnovar prodajalec na Starem trgu št. 16 v Ljubljani, rfeotn3. pasta s porabo cenejša. Da parketom sijajen blesk. Otemnelost izključena. Pološčenl \ podi vedno kakor novi. Linolej se sveti kakor zrcalo in se nikdar ne lomi. 1 kg v pnšici gld. 1— boljSe; % kg v puSčici 60 kr.; \4 kg v pusici 35 kr. izdatne jse. Ime in znamka postavno zavarovana; patent prijavljen. Obenem priporočamo za vsakdanje čiščenje sob HT" parketin ki zadostuje za dolgo časa, ima posebne prednosti, se ne ogreje, ne zlepi ščeti in olajša čiščenje. Za nove in obrabljene pode Je edino pripravna rumena pasta „KoreTn". V Ljubljani Imajo v zalogi: brata K beri, AdolT llauptinann, Anion Hane in Peter La^nlk. 1774-4 Nova rast las! Nič več plešavosti! Po izreku premnogih zdravnikov boljšega sredstva za rast las ni moči več iznajti, nego je flLovacrinff. To naznanilo je za vsakogar, dame ali gospode, ki so doslej rabili brez uspeha premnoga sredstva za rast las, prav posebnega pomena. Zdržim se seveda vsake sodbe o drugih sredstvih, to Vam pa lahko zatrdno zagotovim, da je ,,liOv««*riii*» najuspešnejše.— Izdeluje se vedno po znamenitem receptu in dobivam zanj vsak dan 'na Btotine priznanj. V malo dneh, Iko prvič namažete, prieno lasje [rasti in rastejo, dokler ne dobimo [polnih naravnih las z močnimi [koreninami. Vrhutega pa lasje, ki [so zrastli valed porabe MLova-Eerlna", ne izpadejo. Vse strani 'tega lista bi lahko napolnil z izpričevali, ki sem jih dobil poslednjih sest mesecev, j „l*o*aerln" učinkuje v tako kratkem Času, kakor si komaj želimo. Najprej se pokaže rahel mah trdno ukoreninjenih las, ki se razvije z ravnotako močjo kakor pri mladem, zdravem človeku, j „Lovaerln" rabijo osebe vseh stanov, obojega spola in vsake starosti. Mnogo najbolj znanih OBeb sedanjosti ga je rabilo z uspehom. j ,,liO* aerln" prepreči izpadanje las, odstranjuje luske, da prezgodaj osivelim lasem zopet naravno barvo, odpravi srbež, pospešuje rast obrvi, trepalnic, brk in brade ter rast las pri plešastih. Cena velike steklenice „Lovaorlna" za več mesecev K 5—, 3 steklenice K I2-—, 6 steklenic K 20-—. — Pošilja po povzeiju ali če se pošlje denar naprej evropska zaloga: M. FEITH na Dunaju, VI., Mariahilferstrasse 45. Zaloga v LJubljani: Anton Kane, drogerija, 1732—a dobiva se pa tudi v mnogih drogerjjah, parfumerijah in lekarnah. Ključavničarstvo I Ign. Fasching-a vdove Poljanski nasip it. 8 (Reicniva hiša) priporoCa noju bogato zalogu Atodllnib ognji66 nsjprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, ■ ftolto medjo ali mesingom montiranih za obklade e pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naroČila ae hitro urvrfio Odlikovan s častno diplomo in zlato ko lajno na III, dunajski modni razstavi 1. maja 1904 pod pokrovit. Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe nadvojvod i nje [Marije Josipina. krojaška obrt se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerna cene. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi. 1 JOSIP STUPICA Jermenar ln sedlar v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6. Priporočam svojo zalogo najrazličnejših kcsajsiiih oprav katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine. «» ■ Cene nizke. ■ d> i M IV O O O N trn Najboljši kosmetiSki predmeti so: A A A da m"° p° 6o h cream po I K za olepšanje polti in telesa. da ustna voda zobni prašek po I Kv za gojitev zob in ust. Jglasna voda ""lasna pomada po I K, ca ohranitev in rast las. 26 Ti izdelki „Aida", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v Orlovi lekarni Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v LJubljani. Nadomestke za „Aldou zavračajte. Optični zavod Z". P. Zaje o, iivar Ii|nbl|uuh ■ JULIJA STOR v Ljubljani % Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 1109-12 Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah. Letovišče ima najlepši senčnati vrt v ljubljanski okolici, lepo lego, krasna izprehajalifić«, po gozdih in po ravnem in za nedeljske izlete v bližini Ljubljane najpriprav nejši kraj. Pot Čez Golovec preko Orlega na Lavrico je prijateljem pešhoje zeln priporočati, ker se nadi izletnikom na tem zložnem pota najlepši razgled na vse strani. Dolenjska državna cesta na Lavrico je najboljša v okolici in vrlo po-rabna za kolesarje in izvoščke, za ekvipaže in za pešce. Na Lavrico je pa tudif jako ngodna železniška zveza ter stane vožnja od dol. kolodvora samo 20 vinj Vlak prihaja ob pola 2. popoldne na Lavrico in odpelje v Ljubljano ob 8. uri in 13 minut zvečer. Za vožnjo nazaj se dobi tudi omnibus, ako se oglasi \{ do 24 oseb. — V Lenčetovl restavraciji na Lavrici, ki jo vodi restavraterka Antonija Kink se dobivajo dobra okrepčila s hno pijačo in jedili vsakomur u pa mora na hip priljubiti prijetno bivanje na prijaznem gostilniškem vrtu in tik* njega se nabajajočem loga pri dobri kapljici finega vina. ig67 Vsem izletnikom, ki nameravajo ob prostem Času poleteti kam v okolico, zlasti rodovinam in drugim družbam bodi toplo priporočeno — letovišče Lavrica. Mc. CormiGk Karvesting Machine Company i (Čikaška tvornica za žetvene stroje) J. E. KNECHT, ravnatelj. Budapešta, V., Vaczi ut 30. Izdelnjejo se: Vezalci snopov, kosilci za žito „Daisy kosilci za travo, stroji za grabljenje in povlačenje, „Manila" vezivo za snopje, obračalci sena,5kultivatorji, stroji za saditev koruze Velika zaloga strojev in sestavin!: DUNAJ, XX,, Brigittaplatz 19. - Zastopnika: - 848-14 Schraeiđe£» & Verovšek xt Loubljanl. Katalogi zastonj in franko. Pojasnila se dajo'radovoljno. Hamburg« = Amerika iz Ljubljane v New-York z dobro, prosto Hrano. Od^iod iz LJubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. 11—25 Zastopnik; FR.SEUNIG, Ljubljana 31 Dunajska cesta 31 zraven Srange Izvrstna sigurna vožnja : brzoparniki samo 6 dni same Pojasnila se dajo povečkrat brezplačm Poslano. Slavnim c. kr. mestnim in krajnim šolskim svetom, učiteljskim konferencam, velecenjenim gg. Šolskim nadzornikom, šolskim vodstvom toplo priporočam, predno se odločijo za vpeljavo tujih slabejših izdelkov, da zahtevajo vzorce in cenik mojih šolskih zvezkov. SO pod Jamstvom boljši in cenejši nego konkurenčni izdelki ter prosim za vpeljavo mojih šolskih zvezkov le tedaj, ako je istinita moja trditev. Ne apelujem za splošno vpeljavo svojih šolskih zvezkov zato, ker je moje podjetje za izdelovanje Šolskih zvezkov edino na Kranjskem, temveč le radi tega, ker faktično nudim boljše in cenejše blago, nego je konkurenčno. Zahtevajo na] se torej povsod in pri vseh trgovcih moji šolski zvezki in zagotavljam najsolidnejšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem 1989—1 Jos. Petrič tovarna papiinili IzdellszoTr v Ljubljani. 441^5 Epilepsija. Jot trpi na padavici, krčita in dragih živč-[jb boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo ssstonj in poStnine prosto razpošilja pri v. Seliwanen-A|iotnel&e Frankfurt a. Vi. 1600-6 Vsak dan sveži se dobiva 1030—13 !v kavarni in slaščičarni ikob Založnik Stari trg štev. 21. obre cene ure s 3 letno pismeno garancijo po originalnih tvorniškth cenah. Pristna nikljasta remontoarka na sidro z verižico in usnjatim tokom fl. 2*25. 1786—4 Original Prima Ros-kopt Patent (ne sistem W Eo3kopf) masivno kolesje, tekoče na rubinih, najboljša do nute natančno idoca ura za trpež 3*50, srebrna remontoarka fl. 3*50. povzetju pošilja tvorniška zaloga ur V AN ŽIVNY unaj xv, Mariahilfergiirtel 37 L, btevajte zastonj in poštnine prosto bogato ilustrovan cenovnik. praznikih, sobotah In nedeljah noč odprla« kavarnar 73—29 Kolodvorske ulice št. 22. .e malo časa prodata zaradi opustitve trgovine 172-34 vse blago &d tvorniško ceno v modni trgovini .udolf Jesenko Stari trg št. 13 Ceno «>«»šliO >W/ posteljne perje! 5 kg novega skubljenega K 9G0, boljšega K 12—; belega, jako mehkega skublj enega K18*—; K 24'— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30"—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 191#-2 Benedikt Sachsel, Lobes 35. poŠta Plzen na Čeakem. 100% zaslužka! Preprosta fabrikacija, ki se povsod takoj obnese! Za to se ne potrebuje dosti kapitala in pripomočkov ter nikakega strokovnega znanja lahko razpečljiv predmet za splošno rabo pri vsakem gospodinjstvu. Veliki uspehi se lahko dokažejo. ObSirni prospekt pošilja krut In Client. Indu»trie-H>rk, Mlebenlilrten pri Dunaju. 2 1464 3 v l II v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 2b salon modnih klobukov Benedikt, Ljubljana. od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami, Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, aviee, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi -■ki tiskarski stroji in stane z vso opremo: 65 Črkami fl. —-70 90 „ --85 127 „ n l'20 2ii .. a-— 253 črk fl 354 „ || 809 2- 40 3'— 3- 00 5- — 6- — Drmaj I., Adlergasse 7 J. LEWINSON, tovarna štampilj in gumijevi!1 tip, graverska dela. !\sukuJo^ met wh«ii»- nazaj. cenovnik o vsakovrstnih Stampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, kleSCe za plombe, vžigalnl peCati, pečatne marke z vzbočonim tiskom. PreSe za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogramj in zobci za perilo, solidon izvrSeni OIIKSA na Raskem, Puskinskaja 16. CVnoiiiikl /uhOmiJ. 246—23 in Nujno svarilo. Častiti) obiinstvo v nJega lastnem interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni io znamkami poveličevati ia spravljati na tr£. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakaj le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni je dokazano prva In najboljša rastlinska mast, ki je kot najčišča jed Ina mast priznana od avtoritet. 2538— 39 Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd. Zahtevajte ,,Kunerolu v vsaki boljši prodajainici jestvin. V kraje, kjer se ,,Kunerol" Se ne dobiva, pošiljamo poskusne poštno Skatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K BO h za Skatljo, Iranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po % ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej. Za grosiste prednostne cene! Brošure in zdravniška izpričevala zastonj. Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko masi v monarhiji Emanuel Khuner & sin Dunaj XIV 2. Etablirana 1880. C. kr. dvorni založnik Mlad trpmi pomočnik sedaj službujoč v neki večji trgovini z mešanim blagom na deželi; želi svojo službo premeniti. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1967—2 „Kathe" voda za prsi. Najlepši kras za žonske so lepe prsi. Senzacionalno sredstvo zai dosego prekrasnih prsi inJJ edino po svojem presenetlji-jl vem učinku. ,Kathe* vodar za prsi se rabi le na zu-. naj, je toraj primerna za vsaj kršno konstitucijo ter je do-j cela vegetabilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld., poskusna! steklenica pa 2 gl. 50 kr.* z navodilom o uporabi vred. — Razpošilja diskretno in pod povzetjem 63—25 Pred ničvrednimi posnemki svarimo; printno samo v glavni zalogi: gospa KATHE MENZEL Dunaj, IS. okr., Schulg. St. 3., I. vr. 39. \epremorlJIvl dežni plašči iz orig. angl. dvojnega blaga iz ovčje volne z {gumije% o %loico in pa 1922—2 gumijevi plašči vsake vrste za *:<»m|iode, dame in otroke. Vzorci, cene in nav >dd j 11 mero z obratno poŠto paget & Go. IIunaj, I. Riemergas3e 13. a Fernolendta NIGRIN X je zlasti priporočljiv za chevreaui, box-^ calf in lakasto usnje, daje usnju najlepši H blesk in je ohranja stanovitno. — Pazite na zji;ornJ»no VMrftfOM znamko. Dobiva *e iiovnoiI. 2* Sprejema zavarovanja človeškega življenja po uajraznovrstnej&ih kombinacij ah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje in smrt z zmanj&ujočirni se vplačili. Vsak član ima po preteka pstih tet pravico đo dividende. vzajem na zavarovalna "banka v Pragrl, Rez. fondi: 31,865.38680 Z. Izplačane odškodnine in kapitalije: 82,737.159-57 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z va^ko/J elovanttlto • narodno upravo. 5—73 Vu pojasnila daje: Seneraini atasfap v Ljubljani, čegar pisarne so v lastne) bančna j biši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode conjuje takoj in najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistoga dobiCka tHntim podpore v narodne m obCnokcristne namene Obsega na 676 straneh več nego 13C0 receptov za pripravljanje zajokusnejših jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane. j C IZŠlcl Mlnka Vasičeva j O v založništvu Lavoslava Schwentnerja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Hvali jo vse: kuharica s svojega struKovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kanarskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna ospodinja zaradi njene cene, ker ni niC_dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 60—251 Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno z znamko „jelen". Ono je HT zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ,SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082—98 ii4 Ustje (Češko) Juri Sehieht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. 37 Išče «e 17a2-2 -7W7^^^^fc^^. korespondentinja mm\\\r na deželo, zmožna slovenskega, nemškega in vsaj deloma laškega jezika. Pismene ponudbe pod „Št. IOO" na upravništvo „Slov. Naroda". Za umetni valčni mlin se išče spreten nadmlinar. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1986-2 m? M* ^ 1866-3 Zenitna ^ ponudba. Uradnik z letno plačo Črez 20OO kron in s penzijo se želi seznaniti z gospodično ali vdovo z malim fantkom in ki je pridna gospodinja. Starost okoli 30 let. Dame s kakšno trgovino imajo prednost. Natančne ponudbe, ako le mogoče s sliko, pod Srečen dom" na upravništvo „Slov. Naroda" do 1. julija t. 1. Na anonimno se ne odgovarja. P1 NOVO! 3van Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj. ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu „Hiša Marije Pomočnice*4 in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove .,Nove pisanje'4 ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni ireba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. _______ 23—71 Cena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po pošti^ K 30 v. Založništvo t. Sehwentner v Lfubljani j^^^^rešemov^ Založnik zveze c. k. a v. drž. uradnikov Ljubljana, Prešernove ulice 5 priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov in drugih v njegovo stroko 142 spadaj c. 61 h stvarij 26 po najnižjih cenah. se odda takoj v najem. 1992 Kje — pove uprav. „Slov. Naroda". Hygiea zdraviliški zavod za hidroterapijo, elektroterapijo, masažo itd. Mlihlioma v novem trak*u „Joseflnuma", Poljanska cesta UDIJflinaf (vhod Elizabetna cesta štev. 2). Uporabljajo se pod zdravniškim nadzorstvom vsi načini hidropatičnega zdravljenja (tudi po Kneippu), kopeli v električni luči, električne kadne kopeli, kopeli s tekočo ogljikovo kislino, kopeli v igličevju in druge medicinaine kopeli. Aparati za uporabo vročega zraka i. t. d. Galvanična, faradična in statična elektriciteta. Masaža, ročna in z vibratorjem. Ambulatorično zdravljenje vseh bolezni (razen &nrekei|i«klbL In dtiN^ aiil&i. Zavod je otvorjen vse leto, in sicer vsak dan od 7. do 12. ure dopoldne iu od 3. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih le od 7. do 11. ure dopoldne. Zdravniška ordinacija od 9. do 10. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne. 1873—3 F. P.VIDIC 8t Komp. Ljubljana, ponudijo vsako poljubno množino z dežele, vajena šivanja in zrnožn, nemščine, se sprejme v službo. One ki so vajene kupčije, imajo prednost Naslov pove upravništvo „8lov Naroda". 1969-; H- Su ,T*il -j* Blabotni, slabokrvni, bledični dobe preki, zalito telo po kratki rabi moje odlikovan redilne moke Kathe ("zdravniško priporočeno;. Damam bajen s a«, Strogo pošteno. Karton stane fl 1 10 p nakaznici ali po povzetju z navodilom vred Glavna prodajalnica in razpoBiljalnica gospa K2the Menzel Dunaj XVIII. Schulgasse 3 I nadstr | n Zenitna ponudba. Hrvat, 27 let star, brivec lastnik enega prvih brivskih salonov na Reki (Fi-ume), išče neveste, ki razpolaga s premoženjem od 8—10.000 gld. Ponudbe naj se pošiljajo „Poste restante, Reka, br. 888" po mogočnosti s fotografijo. 1960 2 ne dobiš za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je pre izkušeno Bergmannovo lili no mlečnaio mile (znamka 2 škrata) Bergmann & Co., DeČin ob Labi. Predajajo kos po £0 vin.: J.VVutscherja nasl. V. Schiffer drogerija Anton Kane in Oto Fetiich-Frankheim v Ljubljani 2 9:30—7 se morajo Nkrbno vari). yatl pred i »it k o msn :^,> ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rat: razrije r rele hudo, težko ozdravljivo rano. '/■■ 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tak imenovano praško douiHČe mašilo kot z nealjivo aredatvo za obvezo. To vzdržuje rai. čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečn. hladi in pospešuje zaceljenje. Q.*T KnzpONilja se vsak dan. ">AJ Proti predplačilu^K 3 16 se pošljejo 4/1 ptiiice ali 8S6 6 2 puaice ali 4 60 II ali 4'96 9/2 pušici poštnine prosto na vsako postajo avstro-otjrske monarhije. Tal «1**11 embalaže Imajo zakonito