Današnja številka obsega 10. strani.
„NOVI CAS,,
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
um cas
LIST STANE:
za celo leto . . 4 K „ inanj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
Štev. 89.
V Gorici, 24. septembra 1914.
Leto V.
Prvi klic novega papeža: Poziv k miru!
Na praznik Marijinega rojstva se je oglasil sv. oče Benedikt XV. prvikrat kot vrhovni voditelj katoliške Cerkve in sicer z oklicem na vojskujoče se svetne kneze; kot knez miru jih papež opozarja, naj bi si podali roke in sklenili zaželjeni mir. Pismo se glasi:
»Ko smo zasedli prestol sv. Petra smo se pač zavedali, kako pomankljive so naše moči za izvrševanje tako visoke službe; kljub temu se klonimo z največjo ponižnostjo in spoštovanjem skrivnosti-polnemu sklepu božje previdnosti, ki je našo slabotno osebo povzdignila do tako zvišene časti. Četudi pogrešamo potrebnih zmožnosti, vendar trdno upamo, da smemo papeško službo prevzeti, ker se zanašamo na božjo pomoč in smo prepričani, da nam bo On, ki nam je naložil ob-utno breme tega dostojanstva, podeli! tudi zadostno moč in pomoč.
Ko smo' pa s te apostolske postaje o-brnili pogled na vso naši skrbi izročeno credo Gospodovo, nas je prevzela groza in bridkost vsled strašne vojske, ki pust. -še velik del Evrope z ognjem m mečem jo namaka s krščansko krvjo. Brez dvoma nas veže dolžnost do dobrega pastirja Jezusa Kristusa, čigar namestniška služba nam je poverjena v vodstvu njegove črede, da vse, ki spadajo k njegovi čredi, oklenemo s čuvstvi očetovske ljubezni. Ker moramo po zgledu Gospodo vem biti pripravljeni in pripravljeni stnoi tudi v resnici — za njih izveličanje tudi življenje žrtvovati, da kolikor je v naši moči, pospešimo zaključitev teh bridkosti.
Preden se torej — kakor je običaj in ''avada po izvolitvi za papeža — ob po>-četku našega papeževanja obrnemo s posebno encikliko do vseh škofov, smo smatrali kot svojo dolžnost, da povzamemo besedo našega presvetega prednika na-Nnljivega spomina, Pija X., ono besedo, mu jo je ob izbruhu vojne narekovala a-Postolska skrb in ljubezen do človeštva, kakor bomo sami dvigali oči in roke proti r|ebu in klicali k Bogn saj nam on sam to nujno naroča — tako opominjamo, da
zarotujemo vse otroke sv. Cerkve, posebno pa duhovnike, naj neprenehoma, stanovitno in goreče obsipljejo Boga, Gospoda nebes in zemlje, z molitvami in prošnjami, da se poln usmiljenja ozre na nas vse in da odloži šibo jeze, ki z njo grehe narodov kaznuje.
Pr osimo tudi, naj deviška Mati Božja, ki nje upapolno rojstvo danes praznujemo, milostno podpira naše prošnje; saj je došla bednemu človeštvu kot jutranja zarja miru, ker je hotela postati mati tistega, po katerem je večni oče hotel vse spraviti s seboj in umiriti po krvi njegovega križa, kar je ali na zemlji ali v nebesih. (Kol. 1.20.)
Vladarje narodov slenjič nujno vse prosimo in zarotujemo, naj bi zaustavili v?a nasprotstva v blagor človeške družbe. Naj bi pomislili, da je temu umrljive-mu življenju že samoobšcbi prteejerfega rreveč gorja in zla, kaj bi torei mi sami to gorje še množili in večali! Naj bo dosti razvalin! Dosti človeške krvi je že prelite. Naj bi se požurili ter se začeli pogajati za mir: nai bi si podali roke. Na ta način ci bedo zaslužili pri Bogu obilo plačilo zase in z? svoia ljudstva, zraven oa si bodo pridobili zaslug za vso človeško družbe. —
Pomislijo nai tudi. da bodo napravili s tem nam —- ki nam ie izvrševanje a-nostoIsHh dolžnosti ob teh sol osno razburkanih razmerah silno otežkočeno — zelo ™feMero in dobrodošlo uslugo.
Dano v vatikanski palači, dne 8. septembra, na praznik Maminega rojstva leta 1914.
Papež Benedikt XV.
Z ognjem in mečem.
Strahoviti boji divjajo na Francoskem že skoro 3 tedne. Krasni cvetoči kraji so razrušeni, starodavno francosko mesto Reims, kjer so kronali stare francoske kralje, gori. — V Srbiji gori vas za vasjo, kri teče in naši vihrajo naprej kot vihar. V Galiciji sedaj miruje o-rožje. Naše čete se zbirajo na utrjenih postojankah. Kje, to je tajnost gen. štaba. Niti vojaki sami ne vedo, kje so. Deževje je ondi razmehčalo zemljo in ruske čete lezejo počasi naprej. Kmalu utegne priti
do nove krvave bitke za življenje in smrt. — Med krvjo in ognjenim žarom gorečih vasi pa hodi koščena smrt tudi v podobi bolezni. Kolera strašno mori na Srbskem Kdo ve, kaj vse še pride. In prav nobene druge pomoči ne vidimo ko molitev. Naš svet je pozabil moliti. sedaj se začenja zopet učiti, kar vidimo na Francoskem. To je tudi eden dobrih uspehov te strašne vojske.
Avstrijci in Rusi.
Naša armada je v zadnjih bojih pri Grodeku videla v svoji sredi 3 cesarske nadvojvode. Nadvojvoda Kari Franc Jožef in nadv. Friderik sta v hudem ognju prišla nadzirat čete v družbi načelnika gen. štaba Conrada. Nadvojvoda Leop. Salvator pa je kot glavni nadzornik topništva bil navzoč v težkem topniškem boju. Visoki gospod je stal pri našiti baterijah. Sovražni šrapneli so eksplodirali okrog in okrog ter škropili smrt v naše vrste, nadvojvoda pa je stal tam mirno in hladno ter opazoval sovražnika ter veleval našim. To je dalo našim fantom neizrečene korajže.
Pret. dni so ruske čete zasedle mal mostič pri vasi Sieniava. Mostič je branilo krdelce naših tako junaško, da so Rusi morali tam razviti dva armadna zbora in težko artilerijo. Nato so naši odšli. Sieniava nima nobenega vojaškega pomena.
Sedaj je tudi prišlo v javnost, kako strašno premoč so imeli Rusi proti nam.
V bojih med Vislo in Dnjestrom je stalo našim četam nasproti 20 ruskih armadnih zborov mirovnega stanja in 14 rezervnih armadnih zborov, skupaj tedaj 34 ruskih armadnih zborov. Od te ruske sile so naše čete dosedaj občutno porazile 12 do 14 zborov. Iz tega se vidi, proti kaki ruski premoči so se morale boriti naše čete.
Rusi se v teh bojih niso ozirali na velikanske človeške žrtve, samo da bi dosegli kak uspeh. V nekem boju se je naši artileriji posrečilo pokončati cel ruski peš-polk. Skozi daljnogled se je videle da so Rusi poslali čez trupla padlih vojakov
jnov polk in nato še tretjega. Oba je zabela ista usoda kot prvega. Rusi so tedaj j,žrtvovali tri polke, samo da bi obdržali ,-ßvojo pozicijo.
te Vsi listi, tudi izven avstrijski, hvalijo Irinašo armado, ki ima v vseh teh vojskah knajtežjo nalogo: zadržati Rusa.
Sedaj pa se čuje, da hočejo Rusi svo-lio armado v Galiciji nekoliko zmanjšati. ^To pa radi Nemcev, ki prodirajo od se-Ipvera.
P	Boji med Nemci in Rusi.
Nemški general Hindenburg, ki je po-bpolnoma uničil dve ruski armadi, ki sta bioteli prodirati proti Berlinu, je Ruse po 66trašno krvavih bojih vrgel iz Prusije ter iürato sam začel prodirati na Rusko. Zase--del je gubernijo Suvalki in pri Avgustovu
]ie potolkel eno rusko strelsko brigado. Se-Jaj prodira proti ruskim trdnjavam ter jroti železnici, ki veže Petrograd z Varšavo. Prva trdnjava, ki mu je na potu, je ; Osoviec. Baje jo že oblega. To nemško prodiranje je za Ruse zelo nevarno, ker .¿ih lahko odreže od središča. Nemška ar-^nada je močna tu 750.000 mož. Rusi morajo za to — kakor se čuje — vzeti iz ^Galicije eno celo armado in jo vreči proti Nemcem. S tem pa je naša armada zelo Razbremenjena. Sicer pa sedaj ni nobenih .. rlogcdkov tu.
Krvavi boji med Nemci, Francozi in Angleži.
Dne 5. septembra se je na sredi pota >roti Parizu začela krvava bitka med Vemci in Francozi, ki jim pomagajo tudi > Angleži. Danes štejemo že 24. sept. in bit->ka traja še vedno. Kdor ima zemljevid te-icra bojišča, bo lahko zasledoval to bitko. icDesno nemško krilo stoji pri mestu Noyon :'lio reke Oise. od tu ob desnem bregu re-FJke Aisne do 10 km vzhodno od Soissona. ^Vato stoje Nemci na levem bregu Aisne. ^severno od Reimsa in Verduna. Toul in •kVerdun Nemci deloma že oblegajo. Zadnji h\leli levega krila segajo preko Griovilla.
Tu pa seveda ni bilo govora o ar-iinadi bavarskega prestolonaslednika, ki ^e bori še vedno v Alzaciji in Lotaringiji, ;f<jer Francozi skušajo udreti v Nemčijo.
Na desnem krilu so najbolj krvavi •boji pri Saissonu. kjer so Francozi strahovito napadali. Nemci so francoske na-Hade zlomili in sedaj sami napa jo. k Strašno je tudi pri Reimsu. Mesto go-V nevarnosti je prekrasna reimska ptolnica. Zadelo jo je že več granat, j. Francozi dobivajo vedno svežih pojoči. Angleži dovažajo svoje vojake, "rancozi svoje Afrikance. Baje je na francoskem že 200.000 Zamorcev, j, V Belgiji Nemci sedaj oblegajo Antwerpen, zadnjo belgijsko trdnjavo. Baje 0e tu že 50.000 ruskih vojakov, ki so pomnožili belgijsko posadko. Če je to res, se aie ve.
0 Francozi kličejo pod orožje vse možice do 48. leta. V pariški okolici vlada be-■Ja. V|ada ne plačuje več podpor, A
Naši prodirajo v Srbijo!
Znano je, da so Srbi na več mestih prekoračili Dravo, Savo in Drino. V Sre-liiu so udrli čez Savo pri Mitrovici, Ostružnici, Obrenovcu, i. t. d., v Banatu čez Donavo pa pri Pančovi. Bili so povsod strahovito tepeni. Samo vjetih je bilo 8000, kakor smo že poročali. Medtem pa so naši že udrli v Srbijo čez Drino. Vsa poročila soglasno trde, da naši v zmagovitem pohodu korakajo vedno dalje. Krajev ni navedenih. Le eno poročilo pravi, da je Valjevo že pret. teden padlo in da naši sedaj z vso silo gredo proti Kragu-jevcu, da prisilijo Srbe do bitke.
Zdi se, da je položaj v Srbiji precej u-godnejši kot prej. Bolezni in lakota uničita ljudstvo in vojaštvo. Vrhu tega pa so porazi v Sremu in Banatu Srbe popolnoma potrli. Kraljeva družina je v nevarnosti. da jo odstavijo, ker je velika nevolja proti njej radi teh vojska. Princ Jurij je bil v boju ranjen. Kralj je zapustil Niš in baje ušel v Prizren, a tudi tu ni varen.
Značilno za duh srbske armade je, da se je baje uprlo topništvo in razbilo lastne topove. In v tem času razdora in nezadovoljnosti so udarili v deželo naši. Zdi se, da se Srbiji bližajo zadnji dnevi.
Boju na morju.
Nemci in Angleži si potapljajo ladje drug drugemu. Lovijo se okrog po morju celega sveta. Noben parnik teh dveh držav ni varen.
Angleška vojna križarka »Pegasus« je potopila nemško topničarko »Mölwe« v afriških vodah. Enako so Angleži potopili nemško pomožno križarko »Trafalgar«. Zato pa so Nemci z minami, torpedi in ka-noni potopili v ameriških vodah angleško križarko »Glasgov«, v angleških vodah staro šolsko ladjo »Fisgard«, križarka »Königsberg« je v afriških vodah uničila angleško križarko »Pegasus«, nemška križarka »Emden« pa je potopila 6 angleških pairnikov. Vrhu tega sta dva angleška par-nika zadela na mine in se potopila. En avstralski angleški podmorski čoln se je tudi potopil. Kako, se ne ve. Najnovejše pa je, da so nemški podmorski čolni potopili 3 velike angleške križarke.
Angleško poročilo se glasi: Angleške križarke »Aboukir«, »Hougue« in »Cres-sy« so bile v Severnem morju potopljene od nemških podmorskih čolnov. Križari-co »Aboukir« so zadeli štirje torpedi. Med tem, ko sta ji pomagali križarici »Hogue« in »Cressy« reševati posadko, sta bili tudi te dve zadeti od torpedov. Znaten del posadke se je rešil na neko križarico in na rušilce torpednih čolnov. Bitka se je vršila dne 22. sept. od 6. do 8. ure zjutraj. —
Nemški Wolfov urad pa pravi, da nima še nobenega poročila o bitki vsled prevelike oddaljenosti. Nizozemska ladja »Flora«, da je rešila 280 angleških mornarjev.
Križarici »Aboukir« in »Hodue« sta bili zgrajeni leta 1900. »Cressy« pa leta 1899. Vse tri križarice so bile enake. Dolge so bile po 134 m, široke 21 m, visoke
8.3 m in so imele po 22.000 konjskih moči. Posadka je štela v mirnem času 700 mož.
Združeno angleško in francosko bro-dovje križari okrog Drača, Kotora in Visa. Blizu Visa na otoku Pelagosa so francoski junaki razdrli stanovanje čuvajo svetilnika in mu vzeli vso hrano.
Japonci.
Japonci se bližajo nemškemu mestu Cintau v vzh. Aziji. Nemški aeroplan je krožil nad njimi, vrgel doli bombo in jih 30 ubil.
Indija in Egipt.
V	Indiji in Egiptu med mohamedanci zelo vre. Angleško to zelo skrbi. Turčija neti upor.
Turčija pred vojsko?
Doslej so bili Angleži učitelji Turkov v mornarici. Sedaj so pa Turki Angleže odslovili, ker so le špijonirali. Poveljnik turške mornarice je postal nemški admiral, poveljnik grške mornarice pa angleški ad -miral. ki je doslej vodil turško. Ker so pa Turki Nemca postavili na čelo svoje mornarice in kupili tudi 2 nemški ladji, zato mislijo Francija, Anglija in Rusija Turčiji napovedati vojsko. Doslej je še niso.
Naš III. kor pohvaljen kot prvovrstni naš armadni zbor!
Dobili smo naslednje uradno poročilo:
»Poveljnik 3. armadnega zbora, general pehote, Colerus pl. Geldern, je naznanil vojaškemu poveljniku v Gradcu, generalmajorju pl. Matanoviču, da se je bojeval tretji armadni zbor v krvavih bojih med 24. in 31. avgustom.
Tudi v drugi bitki pri Lvovu je imei 3. armadni zbor prestati pri prodiranju zopet težke boje, izpolnil pa je svojo nalo-lo neuklonjeno in z velikim pogumom.
Hrabrost čet 3. armadnega zbora je bila občudovanja vredna in zasluži najvišjo pohvalo.
To uradno poročilo poveljujočega generala je najboljše sredstvo, da ovrže razne, dostikrat najneverjetnejše govorice o stanju tega elitnega (prvovrstnega) armadnega zbora .
V	bodoče se bo proti ljudem, ki si take novice izmišljajo in razširjajo, postopalo z ono brezobzirno strogostjo, ki je utemeljena v vojnih časih.«
Pohvala primorskega 97. In 79. hrvaškega pešpolka.
Uradno je izšlo 18. t. m. naslednje naznanilo:
Posamezni inozemski listi trdijo, da se v naši armadi čete te ali druge narodnosti v vojni niso popolnoma obnesle. Neki angleški vir, ki se tudi sicer odlikuje z razširjanjem r.ajbolj neresničnih tartar-skih poročil, je vedel celo poročati o uporu čeških polkov. Nasproti tem tendenci-joznim pačenjem resnice, ki so preračunana na nepoučenost o razmerah v monarhiji, ki vlada ponekod, moramo z vso
odločnostjo izjaviti, da kakor preje tako tuui v sedanji vsiljeni nam vojski vsa ijuu-stva nase častitljive monailiije v smisiu nase vojasKe prisege prou vsaKeuiu sovražniku ,pa naj oo Kdorkoli, zaruzeni tekmujemo v nraorosti in enodušnosu. Liomsi na rusko - gaiisKiii bojiscin, Doaisi na balkanskem vojnem prizorišču se oo-re Menici in Mazari, severni 111 južni Slovani, Italijani in l<umuni v zvesti udano-sti uo najvišjega vojnega gospoda in v zavesti, kako venka uobra branimo, vsi z istim občudovanja vreamm junaštvom, ki je našim četam pridobilo celo priznanje našega najnevarnejšega, števila mnogo močnejšega nasprotnika.
iatio se je na severu, da navedemo le en zgled, 97. pespolk, ki ga sestavljajo blovenci, nrvati in ltaiuani, boril pri Lvo-vu z izvanreono Dravuro in žilavostjo in vse težke izgube stanovitno prenesel.
Ako omenjamo še 79.. otočanski pešpolk, ki se je ravno tako vrlo držal na jugu v težkih bojih na spodnji Drini, potem storimo to le za to, da nastopimo proti silno pretiranim podatkom o izgubah tega polka, ki se razširjajo od srbske strani. Medtem ko poročajo Srbi o 3000 mrtvih tega polka, znašajo dosedanje celokupne izgube te vrle čete po uradni ugotovitvi 1424 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Poročila kakor ono, ki izvira iz ruskega vira, da je bilo na lvovskih bojiščih vjetih 70.000 avstrijskih vojakov, z ozirom na dosedanje uradne popravke pač ne potrebujejo nobenih nadaljnih dementijev. Namestnik načelnika gen. štaba pl. Hofer, gen major.
Danklova prva armada na svojih novih postojankah.
General kavalerije Viktor Danki je izdal 14. septembra armadno povelje, ki se glasi:
Vzhodna prva armada je sijajno izvedla izredno težavno operacijo. Odločilno ste pri Krasniku in pred Lublinom Ruse potolkli. Vojskovali ste se na to dva tedna podnevi in ponoči s sovražnikom, ki je stal v trdnjavam podobnih postojankah in ste njegove neštevilne napade vedno upešno odbili! Ko so se Rusi potem vsak dan ojačili in ko so bili končno vsaj še enkrat tako močni kakor mi, ^mo svoje napade prostovoljno ustavili, da se z ramo ob rami naprej vojskujejo z našimi ostalimi armadami, ki so se nam pridružile. Tudi pohod skozi močvirja in gozde v ozemlju Taneva je stavil na nas velikanske zahteve; a vaši vztrajnosti in ži-lavosti se je, kar se je od vas zahtevalo, posrečilo in Rusi so se komaj upali motiti naše prehode in tako stoji nepremagljiva prva armada danes v prostoru, ki je bil ukazan. Vsem, ki pripadate moji junaški prvi armadi se zahvaljujem za to, kar ste v vsakem oziru velikega storili. Vojska je do zdaj na Vas stavila velike zahteve. I udi v bodočnosti ne bodo manjše! A vi, vojaki prve armade, jih bote vse vztrajno in vspešno premagali v dobrobit domovine, v slavo Njegove Veličanstva, našega presvitlega cesarja in kralja.
To armadno povelje je dokaz, da je
naša armada prav tako kakor na bojišču sovražnika premagala tudi vse naravne težkoče.
Kako so Rusi prišli v Lvov.
Poljski listi in po njih nemški listi poročajo o vhodu Rusov v Lvov.
V	četrtek, 3. septembra ob 3. uri popoldne so Rusi vkorakali v Lvov. Za mestnega poveljnika je bil imenovan general Rudzki. General je obiskal nadškofe vseh treh veroizpovedanj: rimsko-katoliškega nadškofa Bilczewskega, grško-katoliške-ga (uniatskega) nadškofa grofa Szeptyc-kega, armenskega Teodorovicza in tudi znanega posebno gorečega patriota rimsko-katoliškega župnika Bandurskega. Kot zastopnike mestne uprave je našel general Rudcki vse tri podžupane: dr. RutOiwskega, dr. Stalila in Scheicherja. Zaprisegel je dr. Stalila in mu naložil odgovornost za urejeno upravo in mir v mestu. General je izjavil, da se prebivalstvo nima ničesar bati, ako se bo mirno zadržalo.
V	Lvovu so pustili Rusi samo en bataljon za vzdrževanje reda. Rusi bodo vse v gotovini plačali in se vzdržali vsakršnega nasilja. Zabranjujejo tudi, na bi ruski armadi sledeči kmetje ropali in plenili. Važnejša poslopja so zastražena. Zaenkrat ne preti mestu nobena nevarniost. Bati se je le, da bi utegnilo mesto ob o-svobodilnih bojih močno trpeti, ker se nameravajo Rusi v mestu samem braniti. Od lvovskih dnevnikov izhajajo baje še vedno trije: »Slowo Polskie«, »Gazeta Wieczorna« in Kuryer Lwowsky«.
Dne 30. avgusta je bilo 23 galiških o-krajnih. Cela Galicija šteje 81 okrajnih glavarstev. Dne 3. septembra se je razmerje premaknilo na škodo Avstrije. Iz Lvova in vzhodne Galicije je več sto tisoč oseb pobegnilo proti zapadu. Samo na Dunaju je že 80.000 teh beguncev. — Revnejše judovsko prebivalstvo se je razkropilo po zapadni Galiciji na črti Jaslo — Breszow, dalje po Moravskem. Češkem in Ogrskem.
Kakor naznanja podpredsednik »Poljskega Kola« dr. Vladislav Czaykowski, je v Przemyslu prestopilo k rimsko - katoliškemu obredu 2000 Rusinov, da se na ta način odrečejo rusinstvu.
Iz pisem naših junakov.
Kaj nam piše ranjeni vojak.
Celje 16. sept.
Ljudstvo misli, da imamo na naši strani velike izgube. Ne verujte tega! V prvem boju sem bil tudi zraven in takrat smo se res umaknili. Imeli smo tupatam res veliko ranjenih, a mrtvih prav malo. Rusi so dobri vojaki, dokler jih je veliko skupaj. Ko pa pridejo v »švarmlinijo«, se pa tako zakopajo, da niti ne vidijo kam streljati. Njih kroglje letajo nad nami 2 do 3 m visoko. Seveda tudi slepa kura najde
zrno, tako tudi kroglje, ki jih Rusi izstrei
v veliki meri, ne gredo vse v zrak.
Rusi streljajo večinoma »salve«, cel( kompanija hkrati. Mi pa sploh salv n( streljamo, pač pa dobro opazujemo, kje ji; je več skupaj. Če le moremo, jih obkolim( in potem začnemo na nje streljati. Ko dijo, da začno naše puške pokati od vse strani, mislijo, da nas je Bogve koliko t soč. Kar hitro pomečejo puške proč, kap. vzamejo z glave, gredt} proti nam in na. prosijo, naj nehamo streljati. Ko pridejj bliže nas, gremo mi z bajoneti ž njimi Pq veljniku naše stotnije so vse povedali, k; je njih večja četa. In res! Ravno tam ji je naša artilerija obstreljevala in vsi s£ zbežali.	£
Dne 7. in 8. sept. smo imeli počitek. Nt * dom. polk št. 27. jih je že dosti prestal, k( smo bili vedno v najhujšem ognju. Safs naš bataljonski poveljnik nam je reke Veliko smo se borili in še se hočemo. N<"j pogum ostane zapisan v knjigi z zlatin': črkami. Nič ne stori, če smo šli malo n;"j zaj, sedaj hočemo vedno naprej. SkuprV pojdemo v boj in sovražnik se mora rj makniti. In res smoo šli. Pred nami nepriljubljeni stotnik in mi za njim. Pridem v Grodek, odkoder je sovražnik odkur-že prejšnji dan. Celo noč gremo naprej "-o sovražniku nobenega sledu. Ko se je zarilo, nas gre 5 mož na prednjo patrulj1) Ko preiskujemo gozd, naenkrat zagleda^ na robu gozda 8 Rusov. Ko so nas vide1, vržejo puške proč. Eden je že imel pr". pravljeno belo zastavo, ki je hitro dvign -poklekne na eno nogo, v eni roki pa vik ti čepico, češ naj ne streljamo. Potem srn; jih pustili k nam in so se predstavili našeir. častniku in mu salutirali. Naš častnik j i je vprašal, kje je njih glavna četa. Edej-od njih mu je vse povedal. In res je bi5 tam celi dan velika bitka. Z naskokom r i bajonete smo jih pobili veliko, konečrji so se nam udali in peljali smo jih sebc^ Takega vpitja in prošenj nisem še nikd< slišali ko tisti večer v naskoku. Potem r je bila cela r.oč mirna, le tupatam se je si šal kak strel.
Drugi dan smo šli 4 z enim četovi djem pobirat patrone, kjer je bil prejšr dan naskok na Ruse. Pobirali smo patri ne od mrtvih. Tam vidimo- koliko je p;' dlo naših. Rusi so ležali v jarkih ko snop naših pa je bilo prav malo. — Taki so t( rej Rusi kot vojaki! Rusi se imajo le sve/ artileriji zahvaliti, da jih nismo že davi vrgli čez mejo.
Zjutraj 11. t. m. pa so mi dali Ru spomin v nogo. Sedaj sem tu v Celju bolnišnici. Tudi tu je veliko Rusov, moji sobi pri meni leže 4. So kakor g< spodje. Ne vem, če imajo naši ranjenci t ' Ruskem tako dobro.
Naši vojaki v Belgiji.
Oddelek našega težkega topništva t- 1 avtomobilih — kakor smo že poročali -( se bori proti Francozom in Belgijcem. \ naslednjem priobčujemo nekaj podatke! ' iz cenzuriranega pisma avstr. častnika ■ Belgije, ki nam je bilo dano na razpolagi: (
• (
i ' (
Binche, 10. sept.
Predno zapustimo padlo ponosno francosko trdnjavo Maubeuge in odkora kamo proti Antwerpnu (zadnja belgijska trdnjava). Vas vse skukaj srčno pozdravljam. Tu smo vjeli 40.000 Francozov, ki so 3 dni kot vjetniki korakali iz trdnjave. Zaplenili smo 400 topov. Neumljivo! Mi smo bili mnogo, mnogo šibkejši! Toda Antwerpen bo trd oreh ...
Francozi molijo!
Ta huda in strašna vojska je že marsikoga naučila moliti. Tudi Francozi, ki so doslej vodili najhujši svobomiselni boj proti katoličanom, so začeli moliti. Listi poročajo o velikih pobožnostih, ki jih sedaj opravljajo Francozi.
V nedeljo dne 12. septembra so v cerkvi Notre-Dame (Naše Ljube Qospe) v Parizu molili za srečen izid vojske. Po-božnosti se je do 30.000 oseb udeležilo. Trgi in ceste okoli cerkve so bili polni ljubi. V cerkve so prišli vsi poslanci, generalni svetniki, častniki in uradniki, ki bivajo v Parizu. Med procesijo so nosili relikvije Turkcsi (črni vojaki iz Afrike). Po procesiji je podelil kardinal Amette a-postolski blagoslov. Par^ani so klicali: Sveta Genovefa, varuj nas! Podeli nam zmago. Cerkve so sploh prenapolnjene.
Tempelj prej vsemogočne framason-ske lože »Qrand Orient« je zastražen, ker se boje napadov nanj.
Drugo poročilo nam to versko navdušenje Francozov, ki jih sedaj stiska sila, opisujejo tako le: V pariški katedrali Notre Dame so se vršile velike pcbožno-sti za zmago francoskega orožja. Ze na vse rano je drvela nepregledna množica proti stonici, gospe v mnogih slučajih v žalni obleki. Ko je v katedrali zaoril resni spev :
Dieu des victores Dieu de clémence Sauvez la France!
(Bog zmag, Bog dobrotljivosti, čuvaj Francijo!) je vse ljudstvo v cerkvi in okrog nje spremljalo to veličastno himno. Ko se je na vratih prikazal beli kip Device Orleanske, Ivane d'Arc, ovit z zgodovinsko zastavo, je začela množica navdušeno klicati in ponavljati prošnjo: »Osvo-boditeljica domovine, reši nas!« Potem je petje utihnilo in na glavnem vhodu se je prikazal s svojim spremstvom kardinal Amette, ki je imel cerkveni govor. Izvajal je, kako so človeške vrline nerazdruž-iiive od vere. Poveličeval je hrabrost, disciplino in požrtvovalnost živih, proslavljal je umrle ter jih priporočal božji milosti. Prosil ie poguma in moči, da bo mogoče prenašati vse skušnje in vse trpljenje. Končno je povabil ljudstvo, da hvali Gospoda, ki edini naklanja vojskam zmage. —
Za skupnost avstrijskih narodov.
Obsojeno hujskanje zoper druge narode.
Nižje avstrijsko namestništvo je pred
kratkim izdalo na podrejene urade posebno okrožnico, ki v prvi vrsti ostro ožigo-va hujskanje in sovraštvo proti drugim narodom v državi. Ker se je zgodilo, da so tudi Slovenci vsled narodnega sovraštva od strani nekaterih sosedov ponekod zelo, zelo trpeli v teh težkih časih, zato navajamo to okrožnico, ki je obenem obsodba tudi vseh tistih, ki sumničijo nas Slovence in zoper nas hujskajo. Okrožnica se glasi:
Kakor se doslej vidi, je obnašanje prebivalstva od časa proglašenja mobilizacije z malimi izjemami popolnoma korektno in brambovci vseh narodov so se odzvali klicu pod orožje rado-voljno, da z navdušenjem. V raznih mešano jezikovnih krajih države, kjer je doslej narodno nasprotstvo bilo posebno o-stro, so se zadnji čas vršile skupne patri-otične prireditve, ki se jih je udeležilo prebivalstvo brez razlike narodnosti.
Da se v teh vojnih razmerah ohrani silno važna patriotična sloga prebivalstva, je potrebno, da se z vsemi sredstvi najodločnejše zatre narodna h u j s k a r i j a najsibo naperjena proti katerikoli narodnosti Avstrije. V ta namen morajo najprvo tiskovne oblasti skrbno nadzorovati radikalno časopisje; politične oblasti bodo morale dalje preprečiti vse prireditve, izjave i. t. d., ki se lahko smatrajo kot s o-vražnost proti drugi narodno-s t i Avstrije, in tam, kjer je umestno, delovati z merodajnimi krogi na to, da se o-pusti vsak hujskajoč izraz na-, rodnega nasprotstva.	S
Ne sme se prezreti, da narodne ali drugačne strankarske spletkarije morejo privesti tudi do tega, da se proti strankarskim nasprotnikom iz g o 1 e g a sovraštva delajo ovadbe, ki imajo za naznanjenega lahko težke posledice. Naloga policijske oblasti bo. take ovadbe z največjo nepristranostjo in vestnostjo skrbno preiskati, če imajo kaj podlage. Golih denuncijacij oblasti ne smejo vpo-števati! Na podlagi zakona z dne 5. maja 1869 samo za gotov čas izvršena odprava nekaterih določb drž. temeljne postave o splošnih pravicah državljanov in o izdanju drugih izjemnih določb — ima namen, pospešiti hitro in neovirano mobilizacijo armade in ohraniti mir in red v državi za časa vojske. Izjemne določbe torej nikakor niso naperjene proti kaki narodnosti in po svojem bistvu niso namenjene v to, da bi se pod njih zaščito stiskalo časopisje, posamezne osebe, društva ali organizacije katerekoli narodnosti. če nad njih državljansko zvestobo ni dvomiti.
Seveda pa se morajo vporabljati izjemne odredbe z vso ostrostjo in brezobzirnostjo proti vsem onim, ki imajo ruso-filske, srbofilske, protivojaške ali sploh državi nevarne namene.«
Tako na Nižje Avstrijskem!
mi so tudi Goričani Jožef Velikonja iz Štandreža pri Gorici (97. pešpolka); Alojzij Besednjak iz Bilj (27. domobr. polk); Jožef Longo iz Št. Petra ob Soči (20. 1. bat.); Jož. Križnic iz Plavij (97. pešpolk).
Med došlimi ranjenci je bilo tudi 6 Rusov, 3 iz volenjske gubernije, 1 iz bes-arabske guberbnije, 1 iz utajkse gubernije in 1 iz Jakaterinoslava, 4 so od Jakuc-kega polka, 1 je od Litovskega polka, 1 je od Tahaurovskega polka. — Pripovedovali so, da so zelo zadovoljni, da so v avstrijskih rokah. Prav nič niso vedeli o pravem vzroku vojske. Do včeraj niso vedeli, da je bil umorjen naš prestolonaslednik. Ruske vjetnike so odpeljali v garnizijsko bolnišnico na finem vozu, na kakršnem so se gotovo prvič v življenju vozili. — Doslej se v Ljubljani nahaja 2074 bolnih in ranjenih vojakov.
Od 17. t. m. se nahajajo v Ljubljanskih bolnišnicah med drugimi še naslednji ranjenci: Andrej Poljšak, 97.Č pešpolka iz Trsta; Peter Š t u c i n, 27. dom. polk; Janez Z o r n a d a, 97. pešpolka; Fr. Kmet 17. pešpolk; Jožef Gabri j el-č i č, 8. lovski bat.; Rudolf J a k o n č i č, pešec 97. pešpolka iz Medane; Fran Ko-lar, 20. lovski bat. iz Idrije; Jož. K o m e 1. nadom. rezerv. 27. polka iz Krcnberga; Henrik Marenič, 3. havb. polk iz Tržiča: Janez P e t a r i n, desetnik iz Št. Andre-ža; Matija Pertot, 27. dom. polk; Jož. K o m e 1, 27. dom. polk.
Ranjenci v Ljubljani.
Ttarjenci v Trstu.
V soboto 19. t. m. so dospeli v Trst med drugimi ti le ranjenci:
Vasilij Jockovič, prostak 26. sanitetnega oddelka; Martin Frigelj, prostak 27. črnovojniškega polka; Ivan Kozlovič, lovec 20. lovskega bataljona. Prostaki 97. pešpolka Peter Jankovič od 5., Anton Finderle od 8., Fran Kobav od 4., Ciril Kuret od 15., Peter Dreos od 6., Matej Kabar od 9. stotnije in desetnik Karel Prinčič od 15. stotnije. Prostaki črnovojniškega polka Peter Križman, Fran Mi-klavec in Dominik Brandolin; prostaka »maršbataljona« 47. pešpolka Fran Ferrant in Josip Lampe ter prostak 6. stotnije 47. pešpolka Fran Merko.
Dne 21. sept, so dospeli zopet naslednji ranjenci:
Prostaki 97. pešpolka Ivan M a h n i č od 7., Anton Blaževič od 7., Fran Majcen od 12., Fran Blazina od 4., Matej G a m b o s od 2. in Matej G r i ž n i č od 13. stotnije; lovci od 20. lovskega bataljona Fran D r uš k o v i č, Ivan Cerne-t i č in Anton Karlovicz ter prostak 4. bo-sansko-hercegovinskega pešpolka Josip Škrinjer od 1. stotnije, prostak 47. pešpolka Peter Dolenc od 5. stotnije in prostak 27. pešpolka Josip Bcmetič od 9. stotnije.
Dne 22. je dospelo zopet več ranjencev med njimi je:
Lovec 20. lovskega bataljona Fran V o v k, ki je ranjen po strelu iz puške v desno nogo. Druge so pustili domov.
s
Ranjenci v Gorici.
Dne 17. t. m. so došli: Friderik Strel, nadporočnik 47. pešpolka; Edvard Scher, 8. top. polk (2. k.) iz Št. Petra pri Celovcu; Jožef 2 i ž m o n d, poddesetnik 97. pešpolka iz Št. Petra pri Gorici. — Jv. Nikolausig, pešec 47. pešp. iz Corone v Furlaniji. — Vsi ti so lahko ranjeni.
Dne 18. t. m. in pozneje so došli: Alfonz P i t a m i c, lovec 20. lov. bat. iz Biljane, ima prestreljeno roko. Gvido Bressan iz Ločnika, 97. pešpolk 14. k., je bolan; Ant. Marangon, 27. dom. polk iz Caprive je obstreljen na levi roki; Cezar Leonardig, 8. top. polk 2. bat., iz Gorice, je bolan; Anton Hlede, 27. domobr. polk izLočnika, ima obstreljen levi kazalec; Vlad. Vlašič, iz Malavašice v Slavoniji; Al. Reich, 8. top. polk iz Ljutomera je bolan; Iv. Ferluga, šofer avt. kolone iz Trsta, je bolan; Ivan Štokovar. 8. top. polk iz Verteneglia pri Poreču; Dominik Ce-lougnat, 7. pešpolka iz Morara; Herman Savlič 27. domobr. polk iz Moše; Ivan S t e k a r, 7. pešpolka iz Kojskega; Iv. Medeot, 27. dom. polka iz Fare; Ivan Ju-govac, 27. dom. polk iz Pazina; Jož. Zong 27. d. polk iz Rotnansa; Val. Travisan, 27. dom. polk iz Tapoljana; Jožef Pfan! korp. 8. top. polka iz Dunaja; Miha Zottig 27. dom. polka iz Gorice; Franc Kogoj' 27. dom. polk iz Bat; Andr. Slavič 8 top. polk iz Ljutomera; Jožef Božič četovodja 7. lovskega bat. iz Tolmina
Novi
ce.
Visok gost v Gorici. V Gorici se ze dalj časa mudi nadvojvoda S al vato r, ki stanuje v Park-hotelu (prej hotel Sudbalin). Visoki gospod prisostvuje vsaki dan v stolnici ob pol 7h tihi sv. maši.
Cesar je obiskal ranjene vojake. Dne 19. t. m. cear obiskal ranjence po dunajskih bolnišnicah in ž njimi prijazno govo-nl v materinih jezikih. Med ranjenci na Dunaju je tudi-več Slovencev. Ranjenci so bili vsi srečni nad cesarjevo ljubeznivostjo.
Premembe pri čč. oo jezuitih, iz Gorice (knezonadskofijsko semenišče) sla premeščena: g. Er. reiuinanri Ko bi v Kalksburg pri Dunaju za prefekta, p. Flo-rijan R a m š a k v Ljubljano za misijonarja. V Gorico (v knezonadškofijsko se memšče) so nameščeni kot prefekti in deloma kot učitelji: P. Viktor K op a t in, .Bukov-ič iz Inomosta in P. Janez lJristov iz Ljubljane.
C. g. Krištofu Tomšiču. Iz Ponikev: une 10. t. m. je zadnjikrat maševal pri nas prejšnji naš gospod vikar Tomšič, -vled splošno žalostjo nas je zadela še ta, aa je nam odvzet dušni pastir, ki smo ga ze o ljubih. Bil je pri vseh priljubljen. In Kako ne, saj ni nikogar žalil, bil je z vsakim prijazen, v cerkvi pa učenik, da se p mora poslušati, skratka vzor duhovnica. brecm smo bili ta tri leta njegovega D! vanj a pri nas, kako naglo so potekla. *ator smo bili veliko dobili z njegovim Shodom, smo tudi veliko izgubili z od-
hodom njegovim. Vam, gospod Tomšič, pa kličemo: Bog bodi Vaš plačnik za vse dobro! Dobro pa je za nas Ponikovce to, da nam so naš Prevzvišeni knez in nadškof dali gospoda kaplana iz Podmelca, ki je prišel 18. t. m. k nam. Oveseljeni smo po Vašem prihodu č. g. Bele, ter Vas naj-srčneje pozdravljamo in kličemo: Dobro došli! Bog daj, da bi mnogo let bivali pri nas in, da bi v največjem soglasju skupaj živeli! To želimo vsi!
Proti zasramovalcem in obrekoval-cem slovenske duhovščine! Mariborska »Straža« piše: »Nemški časopis »Bonifa-zius-Korresponder.z«, ki jo izdaje prof. Avg. Galen, O. S. B., je prinesel v številki z dne 1. septembra tako nesramen napad iz peresa vseučiliščnega prof. dr. Janeza Ude iz Gradca, da kaj takega o naši duhovščini do sedaj naši najhujši verski in narodni nasprotniki niso trdili. Najgrše v dotičnem članku je to, da dr. Ude izraža o slovenskih duhovnikih najgrša očitanja (veleizdajo, fanatično mišljenje, zmedene nazore o narodnem vprašanju, simpatijo z morilci itd.), ne da bi navedel kakih dokazov. Spodnještajerska duhovščina je že storila potrebne korake, si najela pravnega zastopnika, ki bo tožil list, njenega izdajatelja, urednika in dr. Udeja.« Potrebno je, da duhovščina stori slične korake.
Polkovnik 47. pešpolka Mayer — pallet. \ bitki pri Grc-deku je padel polkovnik 47. pešpolka Rihard Mayer. Pred odhodom na bojišče je na vojake izdal sledeče povelje: »Rešilna ura je odbila! Gremo proti sovražniku, ki je podal roko za-vratnemu morilcu našega prestolonaslednika, da bi uniči! našo lepo domovino. Vojaki 47. polka! Spomnite se v tej veličastni uri zgodovine našega staročastit-ljivega polka, spomnite se junakov pri Novari in onih v vseh drugih bitkah, v katerih se je naš polk z dvignjeno zastavo vedno zmagovito boril. Mlado moštvo 47, polka bo pokazalo, da je vredno svojih junaških prednikov in bo, kakor ti, zastavilo svojo srčno kri za cesarja in domovino. Naj bijejo vaša srca k Bogu, vaše štajerske pesti pa po sovražniku, potem moremo samo zmagati! Zivio naš ljubljeni cesar in naša lepa domovina!«
Padel je na severnem bojišču tudi podpolkovnik 11. lov. bataljona Frass iz Gradiške.
Slovenski tečaj »Rdečega križa« se
začne v pondeljek 28. t. m. opoldne v dvorani Mar. Doma, Nunska ulici 14/1.
Dobrodelni koncert, o katerem smo že zadnjič na kratko poročali, je bil izredno dobro obiskan in nad vse zanimiv. Zu naj na pročelju je viselo poleg avstrijske in nemške zastave tudi velika italijanska državna trobojnica. Poleg naše in nemške himne se je igrala in pela tudi italijanska himna.
h- Koncert je imel lep gmoten uspeh.
Vozite na levo! Opozarjamo na ukaz političnih oblasti, da se morajo vsa vozila (vozovi, avtomobili, kolesa, motorna ko-
lesa) ogibati samo na levo. sicer zapadej( občutni kazni. Ob tej priliki svetujemc vsem voznikom,, da sploh vozijo vedno n* levi strani, ker si s tem sami prihraniji mnogo neprilik, mnogo dela in mnogo ne1 varnosti.
Nezgoda poštnega avtomobila. V ne
deljo 20. t. m. zvečer je trčil poštni avtomobil v Rožni dolini z nekim goriškim ii jakarjev, ker sta oba vozila na isti stran ceste. Pri tem je bil konj in tudi avtomobi poškodovan. Vozite vsi na levo!
Umrl je 21. t. m. v Št. Andrežu g. Fr S a u n i g, c. kr. davčni upr. v pok. Bil je splošno znana osebnost. Preostalim našt sožalje! N. p. v m.!
Prodaja doma pridelane pšenice. —
Dež. odbor je izdal naslednjio okrožnico Ker se od raznih strani sliši, da se odpro-, daja letos pridelano pšenico iz posameznih občin raznim trgovinam in ne deželnemu odboru, naj županstvo javno razglasi in poskrbe, da je vso pšenico, ki st ne potrebuje za sedanjo in poznejšo do-, mačo rabo. dati na razpolago in prodat edino deželnemu odboru. Najvišja cena za 100 kg pšenice je 29 K, kojo ceno je določila vojaška uprava. V svrho določitve cen naj se dopošlje ali doprinese eden ali več vzorcev. Le na ta način bo mogoče deželnemu odboru po možnosti zadostiti vsakdanji potrebi onih občin, ki ne pridelujejo pšenice.
Slovenski stenograiski tečaj v Gorici prične s 1. oktobrom. P. T. gospice in gospodje se naj prijavijo v Šolskem domu.
Francozi v Italiji. V Italiji so se pret. teden vršile velike demonstracije proti Avstriji. Kričali so: »proč z Avstrijo!« To je še dobro, da ti demonstranti nimajo tiste moči, da bi lahko udarili na nas. Vidi pa se. da je vsa ta gonja framazonsko maslo. Framazoni bi radi naše državo uničili. Pa ne gre!
Poštni promet z Egiptom je ustavljen.
Zasebni vojnopoštni paketi se odslej naprej za nedoločen čas zopet sprejemajo, in sicer pod nastopnimi pogoji: 1. ne smejo tehtati več kakor 10 kg; 2. ne smejo presegati v nobeni smeri 80 cm; 3. ne sme biti drugega v njih kakor uniformske ¡n opremne potrebščine, čevlji in perilo; 4. zavoj mora biti iz nepremočnega blaga, voščenega platna ali lesenega zaboja. — Da se prepriča, kakšna je vsebina, sme prejemni poštni urad zahtevati, da se1 tak zasebni paket odpre. Če bi se stranka temu upirala aii če bi se dognalo, da je-vsebina drugačna kakor je označena, letake pakete zavrniti.
Kuhinjska šola v Gorici (ulica Vettu-! rini 9) nad N. Tiskarno zopet posluje. Sprejemajo se gojenke v poduk. Tudi go-' stje za hrano se sprejemajo. Postrežba! je priznano dobra in po ceni.
Zopet toča. Zadnjo soboto in nedeljo: zvečer je bila v naših gorah silna nevihta" s točo. Ponekod je pobila že drugič in' tudi tretjič, ter napravila veliko škodo.
i Zlasti hudo so prizadete vasi Strzisce, i Znojile, Kal, Nemški Rut, Trtmk, Baca. Popolnoma uničena je ponekod zlasti ajda. Ubogi ljudje!
Jesen je nastopila. V nedeljo, dne 20. t m imeli še lepo in precej toplo vreme; še v soboto, dne 19. t. m. je kazal toplomer 27 stopinj C. V nedeljo ponoči pa, to j je ob prehodu iz dne 20. t. m. v dan 21. ' septembra, je začel naprej liti dez, 1 a ko je zjutraj nehalo deževati, je zapihala močna burja, ki je pihala do pre-I ko 10. ure dopoldne in je dosegla v Irstu I brzino 70 kilometrov na uro. Obenem je S padla temperatura; toplomer je kazal le i 9 stopinj C. V resnici je človeka zeblo • in prikazali so se po ulicah površniki,, do-t čim so doma gospodinje jemale iz omar koice in druge težje odeje ter jih zračile. To vreme je napravilo mnogo škode kmetom, posebno pa vinogradnikom.
Kolera v Srbiji strašno divja. Kakor poročajo listi, umrje v srbski vojski na dan 200—300 mož za kolero.
Sin goriškega okrajnega glavarja ranjen. Med ranjenci, ki so dospeli v Gorico konec pret. tedna, se nahaja tudi rezervni poročnik 8. lovskega batallona dr. phil. Marij R e b e k, sin namestništvenega svetnika in voditelja okrajnega glavarstva. Na severnem bojišču mu je sovražna krogla predrla levo roko.
Zloraba znakov »Rdečega križa«. O-
pažalo se je, da so nekateri nosili znake »Rdečega križa« na roki in da so nekate-ne trgovine z rdečim križem delale reklamo. Namestništvo je sedaj strogo prepovedalo nositi take znake ali jih razobe-šati v izložbah. Kdor nosi tak znak in za to ni opravičen, bo strogo kaznovan. Ravno tako nima nobena trgovina pravice take znake izpostavljati v reklamne svrhe.
Slučaji driske. »Triester Zeitung« poroča, da se je pojavilo več slučajev driske med ranjenci in bolniki, došlimi z bojišča. Z ozirom na dejstvo, da mnogo ranjencev in bolnikov prihaja v Trst z navadnimi vlaki in da gredo potem ti ranjenci in bolniki na svoje domove, se opozarja občinstvo, da treba strogo paziti na to, če se pri istih ranjencih in bolnikih pojavi driska. Če bi se pojavila driska, ali če bi nastal le sum, da se je pojavila, nastopa zakonita dolžnost prijaviti dotični slučaj zdravstveni oblasti, ker je driska nalezljiva bolezen.
Na slovensko gimnazijo v Gorici se je letos vpisalo 463 dijakov.
Poljski begunci pri nas. Na Kranjsko je prišlo več 10 tisoč galiških beguncev, Poljakov, Rusinov in judov.,Tudi na Vipavskem jih je že precej.
Slovenski ranjenec umrl v Trstu. Dne
12. t. m. je dospel v Trst med drugimi ranjenci vred tudi 241etni prostak 7. stot-nije 97. pešpolka Alojzij Tence, doma iz Sv. Križa pri Trstu. Po prihodu v Trst
je bil spravljen v vojaško bolnišnico. Nesrečnega mladeniča je v neki bitki v Galiciji zadela kroglja v ledja ter mu ranila žilo pod desno pazduho. Primarij dr. Escher je skušal mladeniču rešiti življenje z operacijo, ki se pa ni posrečila. Alojzij Tence je umrl. — Pogreba so se udeležili vsi vojaki 97. pešpolka, kolikor jih je v Trstu, mnogo častnikov in obilo občinstva. Slava podlemu slovenskemu junaku!
Pozor kolesarji, prostovoljci! V petek, dne 18. t. m. se je vršil na Telovadnem trgu prvi nabor kolesarjev prosto-voljecv. Nabora se je udeležilo 150 kolesarjev, od katerih je bilo potrjenih 133. Naborna komisija je bila sestavljena iz g. nadporočnika Skala in g. trgovca R. Dru-lovka. Ker ne zadostuje dosedanje število potrjenih kolesarjev prostovoljcev, se vrši v torek, 22. t. m. ob 3. uri popoldne na Telovadnem vrgu drug nabor. Vsi, ki še žele pristopiti kot kolearji prostovoljci in oni, ki so se pismeno že javili, naj pridejo ob naznanjeni uri na Telovadni trg, da se podvržejo naboru. Pripominjamo, da se bodo kolesarji prostovoljci uporabili le za vojno pomožno službo na Goriškem. Vsak kolesar prostovoljec dobi 20 kron za obrabo kolesa, 3 krone dnevnine in prosto hrano ali pa 1.38 K mesto hrane. Vsakdo mora prinesti s seboj nahrbtnik, zadostno perila, dobre čevlje, kožico, namizno o-rodje in čepico. Kolesarji, prijavite se pol noštevilno.
Z bojnega poija.
Junaški goriški Slovenec.
Matija Gril iz Tržiča (Monfalcone) pešpolka št. 7, 12. k., se je dne 31. avgusta zvečer na severnem bojišču zgubil v nekem gozdu. Kar zasliši, na nekdo prihaja. Zagleda ruskega vojaka. Močno zavpije: orožje. Ta kar od strahu na tla poklekne in ga prosi, naj mu prizanese. Vzame mu orožje. Kar pride drugi ruski vojak. Ta ga hoče z bajonetom zabosti. Slovenski fant se mu postavi v bran in tudi ta preda orožje. In tako je vjel šest ruskih vojakov in enega špijona, vzel vsem orožje in jih o polnoči, dne 1. sept., pripeljal v Lvov. V bitki pri Grodeku je bil ranjen in sedaj leži v bolnišnici v Inomostu. Pri sebi ima potrdilo vojšake oblasti, da je vjel šest ruskih vojakov in enega špijona.
Kaj pripoveduje župan iz Vzhodne Galicije.
Dunajski listi priobčujejo: V prostorih neke dunajske velebanke je pripovedoval župan iz T. iz Vzhodne Galicije: Urednik: »Vi veste gotovo zanimive stvari. Kako izgleda v skrajni Vzhodni Galiciji? Ali Rusi grdo gospodarijo?« — Župan: »To se ne more reči. Dozdaj vsaj tako postopajo, da jih ne morem grajati. Ko so v naše mestece vkorakali, me je pozval k sebi poveljujoči ruski general in mi je rekel: »Začasno Vas pustim na Va-
šem mestu, a skrbite, da se vzdržite red in mir. Dokler prebivalstvo proti nam sovražno ne nastopi, tudi moji ljudje ne podvzamejo nobenih sovražnosti. Tatvina, požiganje ali plenjenje se bo pred naglo sodbo kaznovalo. Če boste imeli povod za pritožbo, pridite k meni,«
Urednik: »Ali je bil za to povod^« Župan: »Več dni ne, a nato se je zgodil mal dogodek. Meni je bila ukradena zlata ura. Takoj sem šel k poveljniku in mu re kel- »Ekscelenca, ste ukazali, da moram tudi manjše nerednosti javiit. Meni je bila ponoči moja zlata ura ukradena.« General vpraša, če kaj sumim in kdo da je pri meni nastanjen. Odgovorim, da nikogar ne sumim, nastanjeni so pa pri meni ko-zaki. Ekscelenca ukaže strogo preiskavo. Uro najdejo v žepu nekega kozaka. 2\c-srečneža so peljali na glavni trg, kjei so ga takoj ustrelili.
Urednik: »Čemu ste pa potem bežali, če vlada mir in iedr župan: »Ampak prosim Vas, kdo bi ne bežal, če je človek zaradi take malenkosti takoj ustreljen!<
Svetinja Matere Božje rešila slovenskemu vojaku življenje. Znani so nam zgledi, da so bili v mnogih bitkah nekateri vojaki deležni posebnega Marijinega varstva. Tako se je pripetil sedaj ta »slučaj« — če ga po moderno imenujemo tudi slovenskemu vojaku Mihaelu Šemerl iz Predgriča občina Črni vrh nad Idrije. Omenjeni je bil v Galiciji zadet od dveti ruskih krogelj v prsa. Naprsihmuje ena kroglja prebila svetin i o Matere božje in pri tem izgubila toliko moči, aa ni bila smrtna. Čez teden dni se bo skoro gotovo mogel vrniti iz bolnišnice v Gradcu domov. Rane bodo za poznejše življenje ostale brez posledic
Prebrisani in hrabri Slovenec. Neki slovenski voiak, doma iz župnije Šmartno pri Kranju, je bil ranjen nekaj časa v ruskem vietništvu. Fanta pa ni strpelo v tej družbi. S krepkimi rokami je pograbil svojo stražo in jo premagal. Oblekel je nato rusko uniformo in se pomešal med rusko armado. Tako je prišel do Grodeka kjer je pobegnil. Ko je zagledal avstrijske vojake, si je odtrgal nekaj srajce in belo cunjo dal na bajonet. Tako je hrabri in zvit Slovenec, dasi ranjen, srečno prišel zopet med svojce.
Conradov sin padel na ruskem bojišču. Pri Ravaruski je padel sin načelnika našega generalnega štaba Herbert Con-rad pl. Hotzendorf. Conrad ima še 3 si; nove v vojski. Dva sta nadporočnika prj 15. dragonskem polku, eden pa enoletni prostovoljec. Tudi padli Herbert je bil Pri 15. drag. polku. Vse sočustvuje z možen, ki nosi sedlaj vso grozno težo odgovorno; sti v tej vojski na svojih ramah. In sedal mu je padel sin. Conrad je ravno delal z visokimi štabnimi častniki v glavnem stanu, ko je bil naznanjen neki major, ki je v strogo službeni obliki naznanil generalnemu štabnemu šefu smrt njegovega sina. General je bil trenutek kakor okanic; njen in skoraj brezglasno šepetal: »M0)