Inseratl se sprejemajo in velji
tristopua vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
1 i 2 14 i» »» i» » '»
i, » „ » 3 •>
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opmvuiHtvn (administracija) in ekspedicija ra Staiem r.r^u h. št. lrt

Po poŠti prejemsn velja:
Političen lisi za slovenski narod.
10 iri.
hr.
o .. —
/a celo leto jca pot l«,ta y.a četrt leta
V administraciji velja:
Za i-elo leto . . «gl. Wii r.a pol leta	4 o
ta četrt leta . . 'i „ 10 " '
V Ljubljani na dom potiilj velja ftU Ur. več na leto.
Vredništvo je na Bregu nišna J-'ev. 190.
Izhaja po trikrat ua teden iu sicer v torek , četrtek in soboto.
Šolstvo pa državni zbor.
Pri obravnavi državnega proračuna poslanci navadno v resolucijah vladi naznanjajo i želje, ki so jim posebno pri srcu. Ker se je pa letos zarad božičnih praznikov z budgetno razpravo silno mudilo, prišle so dotične resolucije še le zdaj v razgovor.
Najbolj pomenljivi ste resoluciji namenjeni učnemu ministru btremajerju. Prva vladi priporoča krepko se ustaviti neopravičeni dragini učnih pripomočkov na srednjih in ljudskih šolah. Pa kako se hoče Stremajer temu ustaviti? To hi bilo le mogoče, če bi država sama izdelovala in prodajala vse učne pripomočke, ker se od nikogar ne more zahtevati, da bi omenjene reči izdeloval in prodajal v lastno škodo. Poslanec Hoffer priporočal je slobodno konku-rencijo pri prodajanji učnih pripomočkov, ki pa tudi ne bi veliko pomagala, pač pa neizmerno škodovala, ker bi se taka kupčija težko nadzorovala, kar je pa silno potrebno, da se z učnimi pripomočki v šolo ne privleče kaka strupena reč, ki bi več škodovala nego koristila.
Pomenljivo je, da naši liberalci tako pogosto grajajo novo šolstvo, ktero so prej tolikanj hvalisali ter od njega pričakovali, da bode čudeže delalo. Pri razgovoru omenjene resolucije je poslanec Beer sicer pripoznal, da učne knjige so v Avstriji ceneje kakor nu Nemškem, a učni pripomočki, je rekel, so slabo izbrani, preobširni in zahtevam ne zadostujejo. Prememba učnih načrtov je imela pri tem največi iu ne ravno najkoristnejši vpliv. Se važnejša je sodba profesorja SUssa, ki se je za novo šolstvo mnogo trudil. „Kar zadeva razmere
na naših gimnazijah, je rekel, pritrjujem besedam svojega predgovoruika in le še dostavljam, da vspeh v sedanjem stanu je ta, da se sto in sto mladih ljudi pogubi, ki bi pri boljši vravnavi naših gimnazij dosegli boljšo bodočnost. Pri nas se premnogo podučuje, pa pedagogična vodila močno zaostajajo in morajo zaostajati, če se že v nižjih razredih sistem učiteljev za posamezne nauke tako strogo izvršuje kakor pri nas." Pred nekim časom je g. Süss šibal naše ljudske šole, češ, da morajo otroci povsod svoj nos imeti, na zadnje pa ne znajo ne brati ne pisati, in zdaj tako odločno in odkritosrčno pripoznava, da se sto in sto mladenčev na naših novih gimnazijah pokaži!
V drugi resoluciji naši poslanci vladi priporočajo, da naj pri zidanju novih šolskih poslopij in pri vstanovitvi novih šol kolikor mogoče varčno ravna. Tudi ta resolucija je pomenljiva, ker priča, da so se v preveliki gorečnosti v novi šolski dobi zidala preobilna in prezala poslopja, kar se zdaj še našim liberalcem dozdeva nespametno in nepotrebno. Dokazov nam ni treba iskati daleč; poglejmo le našo novo realko, ki je našo hranilnico stala okoli pol milijona goldinarjev in bode njej. deželi in mestu tudi zanaprej prizadevala strašanskih stroškov, če bodo hoteli poslopje vedno v lepem stanu ohraniti. Zdaj tudi naši liberalci previdijo, da se je zidalo predrago, prelepo in prevelikansko, prej pa se za dobre in praktične svete niso ravno kaj zmenili.
Pri obravnavi slišale so se tudi pritožbe o nedostojnem številu učiteljev za srednje šole, kjer je tako pomanjkanje, da se mnoge službe dajo le suplentom ali pa še celo neizprašanim kandidatom. Tudi so tožili, da mnogim uči-
teljem primanjkuje izobraženosti. Kaj pa je vzrok, da se tako malo pripravnih ljudi oglaša za profesuro na srednjih šolah, dasi imajo tako obilne letne plače? G. Süss meni, da poglavitni vzrok je ta, ker se učitelji izobražujejo na vseučiliščih, kjer pridobe ljubezen in vnemo za vede in veliko raje ostanejo tam, da se temeljito izobrazijo, kakor pa da bi šli v kronovine in podučevali kopo dečkov. Ta izrek zasluži ojstro kritiko, piše „Reform." Učenega profesorja SUssa vprašamo, kje naj se gimnazijski učitelji izobražujejo, če ne na vseučiliščih. Gimnazije so učene srednje šole, kterih učenci se pripravljajo za vseučilišča za vednostne študije, tedaj morajo biti učitelji gimnazijski vednostno izobraženi, da zamorejo svoje učence pripravljati na učenje ved.
Ce so ti učitelji res vednostno izobraženi in navdani z ljubeznijo in spoštovanjem do ved, se jim ne bo zdelo zaničljivo na gimnazijah po kronovinah mladost pripravljati na vede, marveč bodo v tem ravno vedam na korist videli lep in časten poklic. Sicer pa se zamore kdo prav temeljito pečati z vednostnimi študijami, pa pri vsem tem še kake 2 ali 3 ure na dan podučevati kopo dečkov, t. j. pripravljati jih na vede." Kar je g. profesor Süss rekel, tedaj ne more biti pravi vzrok, zakaj da se v izobraženi Avstriji tako malo in nezadostno podučenih mož poprime šolstva na gimnazijah. Pravi vzrok marveč tiči drugod; ravno tako kakor za učiteljstvo primanjkuje tudi drugim stanovom primernih in zadostnih kandidatov, ker se število učencev vkljub tolikanj hvalisanemu napredku iz raznih vzrokov, kakor zarad čedalje veče dragine, nevgodne vojaške postave, brezverstva itd., od leta do
Vižmarje.
Več čestitih Slovencev s Kranjskega me je že popraševalo, kako bi se dalo razložiti ime: Vižmarje. Ker se „Slovenec" med Slovenci najbolje razširjuje, priobčujem v njem svojo razlago. Nekteri mislijo, da označuje menda kraj više Šmarja (šmarne gore), a ljudstvo izgovarja čisti £ Vižmarje, no pa: Vi š-š m ar je. Dalje se ime rabi v množini: Prišel sem iz V i ž m a r i j, grein v Vižmarje, bil sem v V i ž m ar jih, ne pa: prišel sem iz V i š š m a r n e g a, V i š š m a r j a, bil sem v Viššmarnem ali V i š š m a r j i itd.
Beseda obstoji iz dveh delov, iz theme' v i ž in m a r, slednja je imenski pridevek, kakor ga najdeš v vasnih imenih V i to marci, die Angehörigen des Vito m a r, dalje 1! a d-m e rje, L u t m e r j e, vas v Fravhajmski fari pod Pohorjem, V 1 a s t o m e r-c i blizo Radgone. Thema m a r označuje isto, kar Slav t. j. clarus, inclitus, nomen habens. Thema v i ž se je ohranila v srbski v i ž-a s, vi ž-l e,
hrt. Windspiel, Wachtelhund; tudi v poljščini znano v istem pomenu.
Ta pes je gotovo dobil poznameuovanje po svojih lastnostih, in te so: bistrost, b u d 1 j i v o s t, hitrost. V staroslovenščini pa najdemo: sveži, recens,frisch, svežauu, alacer, rasch, frisch ; v sorodu litovščiui vig-r u-s, munter, in vsi kritični jezikoslovci priravna-. vajo litovsko vigrus k starogornjenemškemu: wac li-a r, w a c h, novonemški wacker, k latinsk. v i g i 1, iu vigor, sansk. v a d ž a, die Raschheit, der Shuth, gršk. 17frisch, gesund. V ruskih narečjih vaga, sila, moč.
V	i ž-m a r tore označuje: v i g o r e, a 1 a-critate clarus, isto, kar latinski Vege-t. i u s, saj je tudi lat. vigere sorodno, kar nemško ime Wacker, W e c k e r 1 i n g.
V	starih ruskih letopisih najdem ime žmud-skega vojvodi1: Vižies in blizo Radgone na Štajarskem vas: Viž-manci, to je podlož-niki V i ž m a n o vi. Vi ž 111 a rje je torej oblastno okrožje V i ž m a n a. Ime je vtegnil nositi kakov župan v starohistorični dobi, tudi kakšno božanstvo, in sicer ima ta priimek:
V a d ž r a, der rasche, pri starih Indih božanstvo groma in solnca.
Srb še ima v i ž 1 a t i, umhergatien, brž ko ne narejeno po lastnosti psa, v i ž 1 a; dalje v i ž 1 i c a, die Kokette, torej ženska, ktera kakor v i ž e 1 zmirom se okoli ozira.*)
Na Ponikvi IG. prosinca 187G.
Davorin Terstenjak.
Paganska in krščanska umetnost.
So, kojim ni všeč, če se govori o krščan-skej umetnosti, češ, da umetnost je le jedna, kakor je lepo samo jedno: ne more se tedaj govoriti o krščanskej in paganskej umetnosti. Res sicer pravijo, da je pala umetnost po krščanstvu 11a novo oživela, ter se povzdignila na veliko višino; — ali je pa ravno tista, ki je cvela pred Kristovim rojstvom?
Dasiravno za tim izgovorom navadno tiči drug vzrok: ali napačni pojem o obsegu krščanske umetnosti, ali želja po grških, poltnih bo-
*) Kaj pravite o tem raziugovanji se drugi domači jezikoslovci? O pomenu človek gl. Mik-losicli, Schleicher, Pott itd.	Vredu.
leta zmanjšuje. Liberalizem naj odpravi te nezgode, ktere je poglavitno on zadolžil, in srednje šole se bodo zopet povzdignile, število učencev se bo pomnožilo, raznim stanovom ne bode primanjkovalo pripravnih kandidatov, in pritožbe, da gre šolstvo rakovo pot, bodo omolknile.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. januarija.
Avstrijske dežele.
V državnem zboru dunajskem je bila sprejeta postava, po kteri se smejo tožbe o malih rečeh (Bagattelsachen) raztegniti do 50 gld., tako tudi predlog manjšine, po kterem se vlada poživlja, naj še v tem zasedanji predloži posebuo postavo o pobiranji direktnih davkov v obravnavo ter pretresanje, ali ne bi bilo dobro in koristno, ako se pobiranje teh davkov izroči občinam proti poroštvu in primernemu odškodovanju?
Minister Nasser je nevarno zbolel, zdravniki se boje, da bi ga ne zadel mrtvoud.
Škof Mutscliker je v Rimu že imenovan za nadškofa dunajskega.
X ofcerskem državnem zboru je bil 19. t. m. sprejet načrt postave o gospodarskih reformah za podlago specijalne debate z 217 proti 66 glasom. 125 poslancev ni bilo pri seji.
Vnanje države.
Iz jugoslovanskega bojišča
poroča „Pol. Corr.": „18. t. m. so šli trije turški tabori s Trebinj v trdnjavice ob meji po živeža. Vračajoče se so zagrabili ustajniki ter jih razkropili, veliko potolkli in vzeli jim 350 pušek in šest šotorov. Le ena četa se je prebila v Trebinje, druge pa so ustajniki obkolili."
L j u b i b r a t i č je, böje da neha razprtija med ustajniki, zapustil bojišče in se podal nazaj v Beligrad poslovivši se od svojih bivših soborovalcev s posebnim pismom. — Načelnik čete tujcev, francoski kapitan Bar-bien, se je, kakor se telegrafuje „Politiki", podal v Belgijo nakupit topov. Isti telegram poroča, da je knez Gorčakov črnogorskemu knezu pisal, naj si prizadeva pripraviti ustajnike do tje, da bi nekoliko časa mirovali z orožjem.
„D. Ztg." iz Kostajnice poroča, da so se bosenski begi (poturčeni posestniki) javno uprli vladinim reformam, zato je moral vali
(deželni namestnik) ustaviti za zdaj reformiranje.
Srbska skupščina je odstrigla srbskemu poslanstvu na Dunaji 17.800, onemu v Bukareštu 31.000, žandarmeriji 240.000 pi-jastrov. Zborovanje je bilo živahno, tudi okrajnim predstojnikom so hoteli vzeti priklade, ktere imajo po postavi, pa predlog ta ni dobil zadostne večine.
Cirof HeuM. avstrijski poslanec na Angleškem, se je Andrassy-u zameril, ker po njegovih mislih se ni dovolj potezal za to, da bi Angleška pristopila Andrassy-evemu reformnemu načrtu.
Pruski deželni zbor bo obravnaval, kakor smo že zadnjič poročali, tudi novo vstavo cerkve protestantovske Dotični načrt se je zdel najprvo vernim in konservativnim protestantom silno nevaren, češ, da je preveč liberalen in positivni veri nasproten, zdaj pa liberalci ž njim niso zadovoljni in kriče, da sprejem in potrjenje tega siuodalnega reda bi bil smrtni vdarec za cerkveno-liberalno reč. Nam je vse eno, piše „Germanija", naj zmaga ta ali una stranka, deželna cerkev bode na vsak način poginila, reči pa moramo, da ravnanje naprednih liberalcev zdi se nam nerazumljivo. Novi načrt namreč jim zlasti v nižjih sinodalnih vrstah daje toliko vpliva, da nazadnje cela cerkev postane demokratična. Cemu tedaj krik o reakciji? Sicer pa je to dokaz, da krogla po strmini valeča se navzdol, ktero je pa skoz 300 let državna moč v teku ustavljala, zdaj spuščena z veliko večo naglico hiti proti koncu. Ni tedaj čuda, da se mislečim protestantom odpirajo oči in da prestopajo h katoliški cerkvi, ki stoji nepremakljivo, kakor skala v viharnem morju, dasi se peneči valovi od vseh strani v njo zaganjajo!
Bavarski minister Lutz, kterega jc škof ratisbonski spravil v silno hude zadrege, hoče se nad škofom maščevati s tem, da ga po svojih listih natolcuje, kakor da bi si ne bil po postavni poti pridobil škofijskega sedeža. List „N. Nach." ve že povedati, kaj bode g. Lutz govoril v deželnem zboru. Pripovedoval bo poslancem, kako je g. Senestrey postal kanonik in škof ter bo na pričo poklical novo-imenovanega škofa Weckerta, da bo povedal, kako so pisma zadevajoča g. Senestreya zginila iz škofijske kancelije augsburške, kjer je bil Weckert za škofijskega tajnika. Bavarski „Volks-freund" piše, da to je zgolj natolcevanje, s
kterim se hoče Lutz iz zadrege rešiti. Če pa g. Lutz misli, da deželni zbor je najpriprav-niši kraj za natolcevanja nekterih vladi nepriljubljenih škofov, ki se pa dokazati ne dajo, priporočili bi nasprotni stranki, da naj pove, kako se prednik bacne na stran, da človek postane kabinetni tajnik.
iVa Francoskem se vršijo volitve. Republikanci že naprej vriskajo. Do zdaj je končanih 50 volitev in sicer je voljenih 36 konservativcev, 4 opozicijonalci in 10 dvomljivih. Opomniti je le, da na Francoskem beseda „konservativen" lahko veliko pomeni.
Izvirni dopisi.
Vz Kostanjevice« 20. jan. Kako natančno bode zvedel slavni deželni odbor, kaj misli ljudstvo o odpravi bire, jasno spričujeta kostanjeviški in šentjernejski srenjski odbor. Obadva sta sklenila, da se bira odpravi — akoravno dobro vesta, kako je ljudstvo temu nasprotno. — S kostanjeviškim županom sem sam govoril. Rekel mi je: „kmet je prav vsak za to, da pri starem ostane". — Še več, ko se je v njegovej hiši reč obravnavala, se je veliko kmetov zbralo, ki so glasno zahtevali, da naj se sklene, da bira ostane. Toda večina izvoljenih (4 uradniki, drugi nemčurski kostanjeviški purgarji — kmeta sta v odboru samo dva!) sklene vendar, da se odpravi. —
Kmetje sedaj sami med seboj nabirajo podpise za nasprotno, da se pošljejo deželnemu odboru. In prav imajo. Komu se sme pač več verjeti, ali posestnikom dajalcem bire samim, ali pa oholim nemčurjem, ki po večem niti solda bire ne dajo? —
Kostanjevčanom pa le to-le rečem: V drugič pa zopet tak srenjski odbor izvolite!
'Mi Dunaja, 18. januarija. O priliki budgetne razprave v državnem zboru zvedeli smo, da bode našemu denarnemu ministru za 1. 1876 primanjkovalo okoli 30 milijonov goldinarjev. Pred tremi dnevi je tedaj minister pri tukajšnji „Kreditanstalt" na posodo vzel 40 milijonov goldinarjev proti rentnim listom, ki so se mu plačali po 67'/5 gld. za sto. Pred nekim časom se je minister v državnem zboru bahal, da čas dolgove delati jc minul, in zdaj si sam ni mogel drugači pomagati iz zadrege, nego z novim dolgom. Pa tudi ta denar bo kmalo pošel in ministru ne bode druzega kazalo kakor novo posojilo, če mu bo le kdo hotel še kaj posoditi.
govih, vendar ne mislim o tem dalje besedovati, marveč hočem po moči pokazati, daje bistven razloček med krščansko in pagansko umetnostjo.
Da dosežemo svojo svrho, moramo najprej pogledati, kaj je umetnost? Umetnost sploh je stvaritev človekova, v kterej izrazi višo, blago idejo v telesnej podobi. Umetnost ima tedaj dva bistvena dela: duševni in gmotni: idejo in njeno utelešenje v materiji.
Ostanimo nekoliko pri duševnej strani.
Ta je gotovo jako odvisna od umetnikovega duha. Kakoršne misli in prepričanje, kakoršno navdušenje in čutenje je pri njem, tako bode izrazoval v svojih umotvorih. Te njegove misli in čutila pa, ki so povod njegovim storitvam, so lahko ali prave, resnične, ali nasprotno opirajoče se na krivo vedo, napačno vero. Kakor so tedaj ta lahko različna, tako se mora gotovo tudi v umetniji iz njih izvirajočej pokazati velika razlika.
Ideal sploh je pri umetniji človek v razmeri do višega bitja, do druzega človeka, ali do prirode. Veliko je torej na tem ležeče, kako znanje ima umetnik o Bogu, o samem sebi in
svojem namenu; veliko na tem, kako si misli| svet in njegovo razmerje. Kolikor globokeje in popolneje spozna Božanstvo, kolikor čisteji pojem ima o prirodi, toliko tvariteljneja in pra-vilneja bode njegova fantazija, in toliko popolneje umeteljne tvore bode izdelavah Pa glejte, kak razloček je v tem med paganom in kristjanom: gotovo se razločita kakor noč in dan: njuna umetnost mora biti po rečenem ravno tako različna.
Paganstvo je odpad od Boga. Po tem padu pa so se izgubili vsi pravi pojmi o stvaritelju, zgubil se je vzor pravega človeškega življenja, — zgubilo se je pravo spoznanje prirode in njene razmere do človeka; na mesto pravega spoznanja so stopile blodnje, krivo mnenje. Um in volja sta bila ranjena. Vera na nevidno, duhovno, božje, se je obrnila k vidnemu, gmotnemu, telesnemu, ter stopila tako v krive, nenaravne razmere. Toda človeški duh ne more biti brez Boga, niti priti brez njega do prave sreče, ako ga je zgubil, skuša ga dobiti raznimi napori ako tudi napačnim potom. To prizadevanje povzdigniti se k božanstvu, zjedi-
niti se z njim, nam kaže zgodovina paganstva v vseh vekih. Umetnija pak ga je vsigdar zvesto spremljala in ravno ono je slednje vzro-čilo. čim čisteji so bili pojmi božjega, tim višja, blažja je bila umetnija.
Dokaz nam je zgodovina najpopolneje pa-ganske umetnije, grške namreč. Cvelo je pri Grcih posebno zidarstvo, kiparstvo in pesništvo. Kakor so prišli res visoko v teh strokah, kakor so vzvišeni njihovi izdelki, rekel bi deloma nedosegljivi, vendar jim nekaj manjka. Archi-tektura se je pečala z grškimi tempeljni. Istina, lep umotvor, krasno delo je grški hram posvečen kacemu bogu: kak krasne vrste vitkih slopov (Säulen), kako lepa harmonija odsvita iz vseh njegovih delov, kako prijeten pogled daje očesu! Ali res je menda samo za oko, kajti zunaj je okinčan, znotraj, dasi hiša bogova — zanemarjen, temen! Ne manjka-li tu nekaj bistvenega? Ne pogrešamo li ideje, da naj nas povzdiga hiša božja više, druži z Bogom? Bil je tempelj bivališče bogu, ki pa ni bil pravi Bog, bogu, o kojem so imeli Grči do cela napačne misli — od tod ovi pogrešek! (Dalje si.)
Razprave z vlado ogersko se imajo čez nekaj dni neki zopet pričeti, a nihče ne ve, kako se bodo končale. Madjari niso voljni od zahtev svojih kaj odjenjati, naša vlada pa jim ne more ničesa več privoliti. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, je miuister Auersperg cesarju v Budapešti naravnost rekel, da sedanji in vsaki prihodnji vladi avstrijski bi šlo za obstanek, če bi v čolnih in bankinih zadevah Madjarom odjenjala. Skrajni čas je bil, da je stranka ustavaška prišla do tega spoznanja. Da bi vtrdila svojo samovlado, se prej za to ni dosti zmenila in je dovolila vse, kar se je zahtevalo od nje. Zdaj sama previdi, da nove žrtve so nemogoče in da bi bilo njenega go-spodstva konec, če bi hotela sedanja silno težka bremena še pomnožiti.
Občinstva našega, ki je sicer vse gorelo za ustavaške čudotvornike, lotila se je nekaka otožnost, zlasti ker nima pravega zaupanja, da bi se ua pomlad mir v Evropi ohranil. Mnogo se namreč govori, da v arsenalih in vojaških delavnicah delajo nepretrgano in da se bodo sklicali reservisti. Kdor ima priliko govoriti z vojaškimi krogi, se zamore prepričati, da tudi vajaštvo je za vojsko vneto, in da v zadevah jugoslovanskih nikakor ne sodi tako, kakor nekteri turški in vstavaški listi.
Domače novice.
V Ljubljani, 22. januarija.
(O Hubmajerji) se je v četrtek vsled nekega telegrama iz Kostajnice po Ljubljani raznesla govorica, da je bil v glavnem šotoru pri Jamnici zavratno ustreljen. Dasi se nam je ta žalostna novica neverjetna zdela, je vendar mogoče, če se premisli, da je v Bosnijo k ustajuikom vrelo vmes vsake baže ljudi, roparjev in enakih, ki so iz kakoršnih koli namenov zmožni tudi za črna dela. Če bi se tedaj ali če se je že nesebičnemu junaku Hubmajerju kaj zgodilo, zgoditi se mu je moglo le od te srani. Nas je nepričakovana uovica zelo osupnila, zato smo se obrnili tele-grafično na več krajev ob bosniški meji, da bi zvedeli, je li resnična ali ne.
Dobili smo ta-le odgovor: V Zagrebu, 21. januarija ob 3/46. uri: Danes opoldne dobili smo od Miroslava poročilo. Hvala Bogu, zdrav je iü krepek. Vse je le zgolj izmišljija sovraž nikov.
(Zadnjem poročilu o seji mestnih očetov) še dostavljamo, da je svetovalec gsp. Potočnik javno izrekel, da bi on iz mestne blagajnice ne dovolil sploh nobene podpore za gledišče, koncerte, plese itd., zato je tudi v imenu svojih volilcev očitno protestiral zoper Schöpplnov nasvet o podpori nemškemu gledišču. Sveto valeč g. P. Lassnik je bil tudi zoper dovoljenje take podpore, toda iz druzih vzrokov; bal se se je namreč, da ne bi ta reč, ko se bo po mestu razglasila, naredila veliko hrupa in vzbudila nevolje, kar bi pri novih volitvah gotovo škodovalo nemčurski stranki. Res je vzbudila ta reč po vsem mestu dosti hrupa in dovoljenje svote za 200 gold. ne bo škodovalo le nemškemu gledišču, ampak gotovo tudi nemčurski stranki, ktere zastopniki na tak neopra vičen način denar davkoplačevalcev tje mečejo, kakor je g. Potočnik v seji rekel. Ali ne bi bilo bolje, ako bi bili nemčurski očetje sami segli v žepe in spravili ouo svotico skup?
Težko bi jim to ne moglo biti, saj se vedno bahajo, da imajo največo kapitaliste med seboj. Tedaj bi bili g. Schüppl, Keesbacher in
Bürger pametneje storili, ko bi bili vzeli klobuke v roke in šli ž njimi okrog sedečih gospodov. Bolj moško bi bilo to in tudi bolj — pošteno,
(Iz seje deželnega odbora 15. januarija.) Predlogu pomnoženega krajnega in nasvetu okrajnega šolskega sveta, da se izpraznjena učiteljska služba na štirirazredni ljudski šoli v Škofji Loki definitivno podeli učitelju Valentinu Te Ihanu, je deželni odbor pritrdil. — Sklenilo se je, da se enemu nadučitelju v Krškem stanarina za mesec oktober, november in december 1.1875. plača iz normalno-šolskega zaklada. — Privolilo se je, da se bivšemu učitelju dekliške šole novomeške — Jožefu Kravs-u iz zaklada za učiteljske pokojnine plačuje 60 gl. letne podpore. — Predlogu ku-stoza deželnega muzeja je deželni odbor pritrdil, da se zbirke na ljubljanskem močvirju izkopanih starin iz dobe stavb na koleh zamenjavajo za zbirko starih denarjev graškega muzeja (Ioanneuma) in za zbirko različnih morskih živali iz mestnega muzeja tržaškega. — Sklenilo se je, da se program primarija dr. K- Bleiweisa, kako naj se zida deželna norišnica ua Studencu, presodi še v posebni seji, h kteri se povabi tudi referent deželnega zdravstvenega sveta. — Vsled poročila inženirja dr. R. Vicentini-a v njegovi knjižici: „Relazione e voto sul bonifico delle valli di Laas, Zirknitz, Planina e Lubljana" — obrne se deželni odbor na deželno vlado za sporočilo, kako stoji zdaj stvar zarad osušenja Ložke doline, zarad odtoka Cerkniškega jezera in zarad uravnanja Unca, in kaj vlada namerava v tej važni zadevi storiti. — Cestnemu odboru ljubljanske okolice se je dovolilo 500 gl. posojila iz deželnega zaklada za nujna popravljanja lanskega leta po plohah poškodovanih cest. — Prošnja župana poljskega za odvezo od županovanja se jo vslišala. — („Nov.")
(Ubil) je svojo ženo nek mizar v „rožnih ulicah" v Ljubljani. Prišel je namreč ob štirih zjutraj domu in ko mu je žena rekla: „kjer si do zdaj bil, tje idi še zdaj," jo je mahnil z „zajcem" tako hudo po sencih, da je dopoldne umrla, ne da bi prišla prej k zavednosti. Moža sO že sodniji izročili.
(Slovensko gledišče.) Jutri v nedeljo se bo igrala za predpustni čas primerna Nestrojeva živahna burka „Lumpacivagabund", ki je vselej še napolnila hišo, tedaj jo bo gotovo tudi zdaj.
(Kosmato nesramni „Tagblatt") je te dni prinesel v podlistku „offenen Brief an den lieben Herrgott", kt je s toliko strahovitišimi bogoskrunstvi napolnjen, kolikor bolj proti koncu gre. čenčaje o dragem pivu s ciniškimi blasfemijami meče v vmes Boga, sv. mašo, J. Kr. in njegovo smrt na križu; znižanje cene pri pivu ta kolosalna predrznost imenuje „Erlösungswerk". Bere se „pasus": „was das Evangelium von den Dummen (!!!) sagt: Selig sind die armen im Geiste, denn ihrer ist das Himmelreich!" In zopet: „dass ein hiesiger Verein älterer Knaben ... sich beeilen dürfte, dich aus Dankbarkeit zu seinem Ehren-gotte zu ernennen ..." In k sklepu: „Es ist vollbracht! Herr, in deine Hände empfehle ich — meinen Brief!" --Mi saj tako ciniških blasfemij še nismo slišali! Ni čudo, da se tudi od naše mladine, ki take „kulturne reči" bere in zmiraj bolj pogosto sliši, iz spovedi itd. „izjed dela". Kar sejete, to žanjete in bodete želi.
„Tagblatt-ova" vredna sestra je Ign. v. Kleinmeyr & Fed. Bamberg-ova „Laibacher Zeitung", ki je ravno te dni v prikladi pripo
ročevala brošurstvo, v kterem neki ,,krokar" zasramuje življenje svetnikov. Umazaua krpa, ki sama za bogoskrunstva denar preža, obre-kuje rimsko-katoliško cerkev, da se pri nji zamore vse za denar dobiti; v grdih karikaturah pa zasramuje papeža, cerkev itd.
Strančarstvo Kleinmeyr-Bamberg-ovo („vladni list" tega ne gre imenovati) pač kaže, v kakošnem stanu je kat. cerkev, ko se take pošastnosti smejo trositi in tako pačiti občinstvo! Zoper bogoskrunstvo boje blezo več §§ ni! Sapienti sat!
Razne reči.
—	Slovanska čitalnica v Mariboru v letošnjem predpustu in postnem času napravi te-le veselice in besede: 22. jan. plesna veselica združena s šaljivo loterijo, 29. veliki ples; 12. febr. plesna veselica, 26. veliki ples; 19. marca beseda; 2. aprila beseda in tombola.
—	Knez Alfons Porcia f, lastnik premske in senožeške grajščine pa ortenburške grofije na Koroškem z 8 gradovi, ud gosposke zbornice avstrijske itd., je 19. t. m. v Monzi pri Milanu 75 let star umrl. R. I. P.
—	Stenice se iščejo. V nekem časniku stalo je pred nekaj časom naslednje naznanilo: „Gospod, ki hoče svoje stanovanje premeniti, pa ga mora v ravno tistem stanu zapustiti, v kterem ga je našel, kupuje 2000 živih stenic.
—	Dobri sveti. Zdravnik: ,,No, kaj vam pa manjka, gospod Moleč, ker ste me dali poklicati?" Bolnik: „Gospod zdravnik, strašne bolečine imam na desni rami, če tje potipam". Zdravnik: „Pa nikar ne tipajte". Bolnik: „In na desni strani še ležati ne morem". Zdravnik: „Pa se na levo vlezite". Bolnik: „Še govorjenje mi škoduje". Zdravnik: „Pa molčite". Bolnik: „A gospod zdravnik, jaz ..." Zdravnik: „Le ubogajte, gospod Moleč, in videli boste, da imam prav".
—	Pri k lad a. Protestantovska občina Nasswaldska razpisala je učiteljsko službo in zraven dohodkov tudi pristavila: „Za priklado dobi učitelj tudi lepo, zdravo okolico."
Izpred sodišča.
Ugovoma obravnava o zaseženem „Slovencu" št. 132 od 9. novembra 1875.
V Ljubljani 20. jan.
Predsednik sodišča gosp. Grčar, sodnika gospoda baron Rechbach in vitez Gariboldi. Državni pravdnik gosp. Perše.
Najprej se prebere objektivna razsodba in vzroki, na ktere se naslanja, potem zagovarja g. Jak. Alešovec članek „Na Srbskem" blizo tako-le:
„Ko sem prebral po sodniji poslane mi razloge sodnijske razsodbe o tem članku, nehote mi je prišel na misel dunajski „Asyl für Obdachlose". Zakaj? Zato, ker se v ta ,,asyl" podaja vse, kar drugje strehe ne dobi. Tudi ta članek se mi zdi tak, da ne gre po mojih mislih sploh pod noben paragraf. Ker se pa sedanjemu sistemu vendar le neprijeten, morda celo nevaren zdi, zato je moral iti pod kak paragraf in ravno §§ od 300 naprej so mi tak „Asyl für Obdachlose", tedaj tudi §§ 308. in 310. Razsodba pravi namreč, da se v njem razuaša kriva govorica, ktero za resnično misliti ni dovolj tehtnega vzroka. A ravno nasprotno je po mojih mislih. Zaseženi članek je skoro po besedah posnet iz časnikov „Iztok" in „Graničar", ktera sta prinesla ono govorico,
vzbuditi, če se po preteku dveh mescev ni še vresuičilo vse, o čemur članek govori, to meni ni noben dokaz, da se sploh nikdar vresničilo ne bo. Osode narodov se ne odločujejo po mesecih, tudi po letih še ne; treba deset, petdeset, sto let, predno se tako važne reči raz-motajo- Saj so tudi nam Slovencem že marsikaj obljubili, a dozdaj, čeravno so že leta pretekla, še ne spolnih. Iz tega pa nikakor ne sledi, da svojih pravic sploh nikdar ne bomo dobili. — O drugem zaseženem članku ne govorim nič in sicer iz vzrokov prej že navedenih. Zagovarjal bi ga le pred porotniki."
Sodišče je potem zavrglo pritožbo Alešov-čevo, potrdilo pa razsodbo prvega sodišča, po kteri je zasega „Slovenca" potrjena. Kaj druzega zagovornik tako ni pričakoval.
Umrli so:
Od ll! —17. januarija: Ana Cimerman, 36 1., za mrtudom; Janez Kovačič, 24 i., v boln. za jetiko; Urša Dolinar, 8 1., za božjastjo. Marija Vrabec, 4 1., vrad. o., za davico. Adolf Pavšek, 3 '/„ 1., maz. o., v otr. boln. za utrpljenjein pljuč. M. Flandar, 2 m., miz. o., za sušico. Kunibert Nolli, 1 L, klanf. o., za sušenjem dušnikn. Albin Bedenk, del. o., 11 m., v otr. boln. za davico.
Eksekutivn» dražbe.
24.	jan. 3. Jan. Milar-jevo iz Trboj (1082 gl.) v Kranji. — 3. Jan. Rupar-jevo iz Bučke (35 gl.) v Krškem. — 2. Jan. Jurnič-evo (500 gl.) na Brdu. — 2. Jan. Godnov-o (2804 gl.) v Tržiču. — 2. Andr. Beden-ovo iz Krtine (1660 gl.) »ni Brdu.
25.	jan. 3. .Jože Volk-ovo iz Griž (1017 gl.) v Ipavi. 3. Jern. Karn-ovo iz Dvorja (480 gl.) v Kranju. — 3. Mart. Pelko-vo iz Pahe (154 v Rudolfovem — 3. Jože Uotar jevo iz Leskovca 1(6560 gl) v Krškem. — 2. Fr. Šuster jevo iz ; .\loravc (174 gl.) v Kočevji. — 2. Ant. Tekavc-j «vo iz Prigorieo (555 gl.) v Kibnici.
26.	jan. 3. Mart. Malešič evo iz Draščic (450 i gl.). — 3. Fridr. Žnidaršič-evo iz Bistrice (4300 gl.), oba v Metliki. — 3. Marije Barbiš-eve iz Topolca (3400 gl.). — 3, Tone Tomšič,-evo iz Bistrice (9900 gl.), oba v Bistrici. — 2. Jan. Rakovc-evo (2521 gl.) v Kranji. — 2. J. Blut-ovo iz Omole (2657 gl.) v Metliki,
27.	jan. 2. Jožo l?ojc-evo iz Volavelj (980 gl.) v Litiji. —
Telcitriiliioe denarne cene 21. janua rja
Papirni renta 68-90 — Srebrna r-nt» 73 90 — 18601etno državno posojilo 112-40— Bankine akcije 892 — Kreditna akcije 191-80 — London 1 14 40 — Srebri 106 —. — Cos. kr. cekini 5'42 — 20Napoleon 9 21.
Kranjsko
čebelarsko društvo
ima v sredo 26. januarija svoj tretji občni zbor ter si voli po odstopu bar. Rožiča novega predsednika, oziroma izida volitve tudi druge odbornike.
Vse čebelarje vabi vljudno k obilnem vde-leževanju.	(6 — 1)
Nove mere in nteži (kemblji)
po nizki ceni se dobivajo v prodajalnici železja pri
Albinu Slitscherju,
(2—7)	v Ljubljani na dunajski cesti št. 64.
Počastim se p. n. občinstvu naznaniti, da sem prodajo krasne podobe
Juff DslaYij a
izročil prodajalaici podob Ken!. Kildl-a, v hiši banke „Slovenije" ob „zvezdnem drevoredu" (Sternalle) v LJubljani; tu bo dalje na ogled postavljena in na prodaj.
Z odličnim spoštovanjem
E. F. Bothe
v Zagrebu.
V tej prodajalnici se dobivajo tudi raznovrstne druge slike, kopije najslavnejših mojstrov, po nizki ceni in tudi na obroke.	(5 — 1)
ne da bi bila pograbljena ali kaznovana zato, dasiravno tudi ona stojita pod nadzorstvom postave in sta se povsod brez ovire raznašala in brala. Po vsem tem za nas ni bilo ne najmanjšega vzroka misliti, da je to, kar sta pisala, neresnično, to tem manj, ker je sploh znano, da narod srbski je vnet za vojsko s Turki in zato z vedenjem kneza malo zadovoljen. Nekaj tega, kar naznanja članek, se je že spolnilo, namreč zarota zoper knezovo življenje in prestol, drugo se utegne še spolniti."
Po nekterih drugih enakih razlogih doka-zovavši, da je bilo za članek dovolj istinite podlage, sklene zagovornik rekoč, da se nadja, da bo po vsem tem sodnija uslišala njegovo pritožbo in zasege, oziroma razsodbe prvega sodišča ne potrdila.
O drugem članku, dopisu „Iz Dolenjskega", čegar predmet so znane dogodbe pri volitvah za kupčijsko zbornico in oproščenje učitelja g. Stanonika po novomeški sodniji, opomni gosp. Alešovec le ob kratkem blizo to-le:
„O tem dopisu ne bom obširno govoril, ker sem imel enkrat že ua tem mestu priliko izreči svojo misel o ravno tisti reči. Tudi smo že večkrat ponujali se to reč pred porotniki razpraviti, a brez vspeha. Da bi bil pred porotniki, ne vstrašil bi se zagovarjanja, tu pa opomnim le nekaj, kar se tiče današnje obravnave. Nedavno je poslal nekdo zaklano pe rutnino s Hrvaškega v Ljubljano. Kljubu jasnega napisa je romala po svetu ali ležala kje čez štirnajst dni ni ko jo je prejemnik v roke dobil, bila je le škatlja še za rabo. Tako je tudi s „Slovencem", o kterem je danes obravnava. Če bi bil tudi oproščen in bi ga jaz nazaj dobil, bi bil le še papir kakih lodo 12 kr. kilogram vreden, ker je bil list zasežen 9. novembra 1875, danes pa je že 20 januarija, tedaj list že skoro poltretji mesec star."
Na to vstane državni pravnik in skuša dokazati, da je članek o Srbiji vsakako nevaren, da urednik sicer pravi, da je srbski narod za vojsko; a za vojsko je le srbska „Omladina", ktere udje pišejo v „Iztok" in ,,Graničarja". Članek ua vsak način utegne vznemirjati sosedne dežele avstrijske po govoricah, kterih se je le ena, namreč ona o skrivni zarotbi zoper kneza vresničila; druge pa se še niso vresni-čile, čeravno je že za tem več nego dva meseca preteklo. O dopisu „iz Dolenjskega" ostane pri razlogih prve razsodbe, kterih ovreči urednik še skušal ni, in pri tem, da članek hujska zoper sodnijo in njene organe.
Gosp. Alešovec ugovarja kratko: „Čudno se mi zdi, da je državni pravdnik tako pod-učen o razmerah v Srbiji. Pravi namreč, da ne narod srbski, ampak le srbska „Omladina" je za vojsko. Recimo, da je to res. Potem pa se je čuditi moči in vplivu te „Omladiue", da sme iu more tako postopati v Srbiji, kakor se vidi. Če je tako mogočna, ima gotovo korenine globoko v narodu in narod se po nji ravna. Saj imamo enake izglede tudi drugje, n. pr. tu v Ljubljani. „Konštitucijonalno društvo" nasvetuje pri volitvah kandidate, neui-škutarji jih volijo in če dobe večino, potem se ne piše po časnikih, da je zmagalo „konštitucijonalno društvo", ampak da je zmagala ustavoverska misel, „der Verfassungsgedanke". In takih gotovo neresničnih baharij in poročil ne konfiscira noben državni pravdnik. Dalje trdi državni pravdnik, da je članek o Srbiji v stanu, vznemirjati sosedne dežele avstrijske. A po teh deželah bivajo večidel Slovani, ki imajo z zatiranimi brati v Turčiji usmiljenje iu simpatizirajo ž njimi; pri teh utegne taka novica ne nemir, pač pa veselje
Bennrstvene cene. 20. januarija.
Državni fondi.	D<nar.| Kla«u.
6°'0 avstrijska papirna renta .	.	68.95 J 69.05
5% renta v srebru.......| 74.1<> 74.20
Srečke (loži) 1854. 1..............106 25 1106.50
„ „ 1860. 1." celi.....112 35 j 112.60
„ „ 1860. 1., petinke . . .	122.50)123 75
Premijski listi 1864. 1.,......,132.35 132.50
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5°/0 ................95.— 96.--
Kranjske, koroške in primorske po 5°0	95.— —. —
Ogerske po 5%................77.10 77.50
Hrvaške in slavonske po 5°/0 ....	85.— 85.50
Sedinograške po 5°'0 ............76 25 77—
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke.......915.— 917.—
Unionske banke..............74.— 74.25
Kreditne akcije................192.80 193 40
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	670.-- 675.—
Anglo-avstr. banke..............91,50 91.75
Srečke (loži).
Kreditne	po 100 gld. a. v. .	161.50 162. ~
Tržaške	„ 100 ., k. d. .	U.60 14.—
„	„ 50 „ „ .. •	56.— 56 60
Bndenske	„ 40 gld. a. v. .	29.— 29 50
Salmove	„ 40 „ „ „ .	! 39 50 40.50
Palfii-jeve	„ 40 „ „ „ .	28 25 2S.76
Clary-jeve	,, 40 ,. „ ,. .	28 — V8 50
St. Geuois	„ 40 „ „ „ .	32,— 32.—
Windisebgrätz-ove „ 20 „ ..........«3 25 23.75
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	24 25 23.75 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . , •............5.43 5.44
Napoleonsd'or.........9.20 , 9 20
Srebro	................105.60 | 106 70
Voščene sveče
in zavitke (Wachsstöckl)
vsake vrste za cerkve, pogrebe in trgovino po najnižji ceni prodaja in se častiti duhovščini kakor tudi slavnemu občinstvu priporoča zagotovljaje, da bo vsem najbolje in hitro postregel
Oroslav Dolenec,
(3 — 3) svečar, glediščne ulice št. 140.
Po 10 kr.
se dobiva pri bukvarji II. Ničmauu, knjigarji v Ljubljani, ravnokar izišla v slovenskem jeziku:
Hitra pomoč
pri račuujenji cene po stari meri in vagi v ceno po novi in narobe — s kratkim podukom vred.
i Ta knjižica obsega 37 strani v i lični, pripravni obliki in služi posebno i pri naglem kupovanji in prodajanji, i ker ni treba si z računanjem glave , ubijati.	(4—1)