Štev. 3. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 13. januarja 1928. - Leto VI. Leto VI. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega lista. Naslov: Mali list, Prieste, ca-sella centro 87. — Urad : via Imbriani 9-111. Odgovorni urednik : dr. L. BERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., četrt lota 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L. MALI LIST CENA OGLASOV IN OBJAV | Za 1 cm, višine v 1 stolpen 4 L. Pri 5 kratni objavi 20°/,. v nnta. • ki objavi 80%, pri • ' ». bja - v , S TEDNIK ZA NOVICE IN POU _..jubljana 0 -ju primeren popust. -oslavija) MaJi koledar. Petek, 13. januarja: Veronika; Hilarij. r— Sobota, 14.: Feliks. — Nedelja, 15.: Maver. — Ponedeljek, 16.: Marcel; Bernard. — Torek, 17.: Anton, puščavnik; Marijan; Sulpicij. — Sreda, 18.: Stol sv. Petra v Rimu; P riška. — četrtek, 19.: Marij; Pavlin. — Petek; 20.: Fabijan in Sebastijan (Boštjan). — Sobota, 21.: Neža (Agnes, Janja). MALE NOVICE. Smrt idealnega mladeniča. V torek je nenadoma umrl v Goriški bolnišnici g. Ciril Kosmač, upravnik «Goriške Mohorjeve Družbe«, Ciril Kosmač je bil doma v Cerknem. Študiral je na slovenski gimnaziji v Gorici; radi vojne je nadaljeval latinske šole v št. Vidu pri Ljubljani. Po maturi je stopil v Goriško semenišče, da se pripravi na duhovski stan. Dovršil je že bogoslovne študije, ko se radi bolezni ni čutil dovolj močnega,' da bi mogel opravljati duhovniško službo; radi tega se je odrekel mašništvu. Vsi oni, ki so poznali pokojnika v Alojzijevišču, Malem semenišču škofovem zavodu v Št. Vidu in v semenišču bodo žalovali za dobrim Kosmačem, prijaznim tovarišem, marljivim dijakom in uradnikom, zatopljenim samim vase. Rajni Kosmač ni dosegel niti 30. leta. Bog mu daj sveti mir! Umetnliki namizni koledar. Katoliška tiskarna je natisnila in izdala namizni koledar s tedenskimi listi. Tiskan je v dveh barvah, v klasičnem slogu in je fino tipografsko prvovrstno delo. Obsega kalendarij, seznam naših knjig, tiskovin, časopisov ter 60 duhovitih rekov, ki pospremljajo vsak teden. Člani KTD. in poverjeniki ccJaselc« naj dvignejo ta namizni koledar v Katoliški knjigarni v Gorici. Tržna cena 6 lir. Kratki ukazi. Prefektom je poslal Mussolini tole sporočilo: «Opozarjam vas na lansko okrožnico, pa ne za obletno proslavo!« Hotel je reči, naj se okrožnica izvaja v dejanju. V Malem listu je bila svoje-časno objavljena. Kdo pride v Rim. Za boljševiškega poslanika v Rimu ne pride Lunačarskij, kot so prvotno nameravali; zdaj se imenuje kot kandidat za to službo Dimitrij Kuesky, dozdaj minister pravosodja. Važno za dijake. Vseučiliški dijaki, kateri vlagajo prošnjo, da se jim vojaški službeni rok preloži do 26. leta, morajo prošnji priložiti dokaz, da so izvršili predvojaške vaje. Brez tega ne gre. Če pa je bil razlog, da kdo ni mogel teh vaj delati, mora prošnji priložiti dokaz o ti okoliščini. Velika dedičlna. DedšČina za rumunskim kraljem Ferdinandom je vrgla petim dedičeifl vsakemu 76 milijonov lejev. Vrh tega je dobila hči Ileana še 5 milijonov za «poročni dar«, mali kralj Mihael pa gradova Peleš in Sinajo ter nepremičnine v Bukarešta. Med srečnimi dediči je tudi jugoslovanska kraljica Marija in bivši prestolonaslednik Karol, Mihaelov oče. Eden dol, drugi gor. Poročali smo, da je vlada v Parizu prepovedala izhajanje laškega dnevnika, «Corriere (legli Italiani«. Nasprotniki fašizma pa nočejo mirovati in so koj začeli snovati nov časnik «Glas antifašistov« (Voce Antifascista). Tiskan bo deloma laško, deloma francosko. Vlada je izdajatelju lista, francoskemu poslancu Fauretu svetovala naj ne piše tako ostro kakor je bil pisan «Corriere degli Italiani«« Za obnovitev pogodbe med Italijo in Sngoslavijo. Leta 1924. je bila sklenjeni prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Sklenjena je bila za pet let in poteče 27. januarja 1929. V pogodbi je pa rečeno, da se sama po sebi podaljša za nadalj-nih 5 let, ako je eden od pogodbenikov ne odpove eno leto pred potekom. Letos torej pred 27. t. m. bi moral eden ali drugi pogodbo odpovedati; če se ne oglasi zdaj, mora potem zopet še pet let molčati. Agenzia Ullstcin poroča iz Belgrada, -da sta se obe prizadeti vladi zedinili, naj se odpovedni rok podaljša za pol leta. 'tekom tega pol leta bosta imeli časa j dovolj o stvari porazmislifi. Kakor ve poročati ista agencija, začela se med Italijo in Jugoslavijo po- gajanja, da bi se kako dosegel sporazum v spornih rečeh. Večkrat so listi v zadnjem času poročali o posetih italijanskega poslanika, generala Bodrera, pri ministru Marinkoviču v Belgradu. Ti obiski so se polagoma razširili v pogajanja in agencija Ullstcin ve poročati, da je upati v dober završetek. Obe strani da sta pokazali veliko dobro voljo in popustljivost. Pogajanje se bo kmalu preneslo v Rim, kjer bo jugoslovanski zastopnik Rakič obiskal Mussolinija. Ista poročevalska agencija hoče vedeti, da se bosta kasneje morda sestala Mussolini in Marinkovič sama in da bosta tedaj podaljšala dosedanjo pogodbo o prijateljstvu in razsodišču. Lepa svota. Obiski na motorni ladji Saturniji so vrgli vstopnine po 5 lir skupno svoto 57.395 L, katere je Kozulič izročil faši-stovskemu tajniku Kobolu za aeroplan, ki ga kupi tržaška dežela armadi. % Cesarske ladje. V jezeru pri Nemiju sta potopljeni dve ladji nekdanjih rimskih cesarjev še iz Kristusovih časov. Eno teh ladij upajo letos spraviti na suho, s tem da bodo z električnimi sesalkami vzeli iz jezera za nekako 6 m vode. Dela bodo trajala kakih 9 mesecev. Najdba rimskih ladij t{0 sila zajemljiv dogodek za učenjake pa tudi za občinstvo. Delo bodo že to zimo pričela nekatera zasebna podjetja na lastne stroške. Prepovedan list. Jugoslovansko oblastvo je prepovedalo razpečavanje tržaškega «11 Piccolo«, «11 Piccolo della Sera« in «Le ultime noti-zie«. Svoj ukrep utemeljuje vlada z navedbo, da ti listi pišejo proti koristim Jugoslavije. Velika Skoda. Na Proseku je pred novim letom popolnoma zgorel italijanski otroški vrtec društva «Lega Nazionale«, ki je bil še skoraj nov. Materijalne škode je baje do pol milijona lir. Popravite. Poročilo ((Edinosti«, da bo s 1. januarjem Trst postal svobodna luka, je bilo nekoliko preveč veselo. Le svobodni pas ali po tržaško «Punto franco« se bo kaj razširil na to ali ono industrijo. Mesto kot tako ne bo svobodna luka; glede tega ostane vse postarem. Plačilo Izdajalcev. L. 1905. je bila vojna med Rusijo in Japanpm za Mandžurijo in Korejo. Kdor one čase pomni, ve, kako smo napeto brali poročila o strašni ruski trdnjavi Fort Artur. Le- ta je slednjič padla Japoncem v roke po izdajstvu. Visoki ruski falolje so za milijonske obljube trdnjavo prodali. Zadnji teh falotov zdaj toži japonsko vlado za obljubljene milijone. Japonci so namreč po končani vojni besedo snedli, izdajalci pa so obsedeli z dolgim nosom. Tudi ta pravda, ki jo je naperil grof Ivor Tilinski, težko da bi ga obogatila z judeževim grošem. Drugi njegovi pajdaši so že pomrli v ti dolgi dobi. Strahovit prizor se je nudil 2. januarja ljudem v Parizu pred sodnijsko palačo. Nek mož, ki je zapustil sodišče, je prišel pod avto, ki mu je naravnost odtrgal glavo. Brezglavo truplo se pa je za hip vzdignilo, zamahnilo z rokama v zrak, naredilo dva, tri korake, in potem šele padlo mrtvo na tla! To so vojaki korenjaki. Naš fant, ki služi pri vojakih, piše v zasebnem pismu nekemu prijatelju v Trstu med drugim tudi to: «Z lahkoto držim že deveto leto abstinerco«. Torej tudi pri vojakih se lahko vzdržuje vse opojne pijače. Kitko zelo koristno bi bilo tudi za druge vojake, če bi se vzdrževali pijače! Da je mogoče dokazuje ta vzgled, a treba je trdne volje in odločnosti! Reforme v Bosni. Verski poglavar bosanskih muslimanov, Čauševič, je bil v Carigradu pri Ke-mal paši. Od tam je prinesel naročilo naj se po turškem zgledu tudi hrvaški mo-hamedanci reformirajo. V glavnem se zahteva, da bodo ženske nosile obraz odkrit, moški pa namesto fesa klobuk. Starim muslimanom te reforme niso všeč, a gotovo bo zmagal mladi rod, ko sta Ke-mal in Čauševič oba za reformo. Stoletnica. «Srpska Matica«, književno društvo s sedežem v Novem Sadu je k koncu lanskega leta slavila stoletnico obstoja. V Novem Sadu so bile velike slovesnosti 28. in 29. decembra. Udeležil se jih je tudi kralj Aleksander. Ameriški tihotapci. V Ameriko se tihotapi dvojno blago: alkoholne pijače in pa izseljenci, ki bi radi prišli tja brez oblastvenega dovoljenja. Nekatere tihotapske ladj,e-združujejo obojno trgovino. Od izseljencev zahtevajo velike svote za prevoz. Slišalo se je pa, da so v nekaterih slučajih prevozniki take izseljence pomorili in v morje pometali. Dokazano dozdaj to ni, vendar sumi se. Pod tem sumom je policija na Kubi zaprla nekatere take kupčcvalce. Vojska med polloaji. V Nju Pitsburgu, Tennessee, sprli so se med seboj mestni in predmestni stražniki radi postopanja o priliki neke stavke. Bilo je šest mestnih in štirje okoliški. Streljali so se z revolverji, pa prav zares. Šest jih je obležalo mrtvih, štirje pa ranjeni. Glad nafKitajskem. Kakor se poroča iz Pekinga, je v provincah šantung in čili izbruhnila lakota. Štiri milijone ljudi je brez živil. Hranijo se s travo in drevesno skorjo. Kitajci trdijo, da je lakota nastala vsled suše in kobilic, dočim inozemski strokovnjaki smatrajo, da je vzrok večna meščanska vojna in izredno visoki davki vojaške diktature. Premena lastništva. Občina v Poli je kupila za 33 tisoč lir poslopje, kjer je bivala nekoč cirilmeto-dova hrvaška šola. MIHEC: Ta najin zvon še enkrat zazvoni, , še enkrat kliče skupaj vse ljudi. JAKEC: Vsem zbranim se zahteva razglasi: naj vsakdo Mali list si naročil Povodenj v Alžiriji. Kaj poroča očividec. Slovenec-rojak je iz mesta Saide v francoski Alžiriji pisal obširnejše pismo, v katerem popisuje strahoto november-ske povodnji. Takole poroča: Ponoči na 22. novembra se je tu v bližini zgodila velika nesreča. Pričel je -lati dež nagosto in z vetrom. Deževalo je kakor bi lilo iz škafa tri dni in štiri noči. Vode so jele naraščati. Dne 23. nov. okrog polnoči je reka, ki teče skozi mesto Mustaganem, tako narastla, da ni mogla več odtekati pod mostom. Tekla je čez most in se dvignila še 2 m više. Narastla, je tako hitro, da so bili izgubljeni tisti, ki se niso že prej pravočasno rešili na više ležeče kraje. Kjer je bilo prej lepo mesto in krasni vrtovi, leži zdaj samo blato in voda. Računajo, da je mrtvih par sto ljudi, pogrešili so jih pa 2000. V neki trgovini so našli 9 oseb utopljenih -— celo družino. Grozni so bili taki prizori. V drugih mestih in vaseh je bilo še huje: v mestu Perigouz v vaseh Makta, Getna in še drugod. Dne 24. novembra je voda predrla jez za mestom Perigouz in plaz vode, 5 m visok, je udrl proti mestu. Eno uro predno se je podrl jez, bilo je prebivalstvo obveščeno, da je nesreča neizogibna. Vse je začelo bežati v hribe. Mnogi niso mogli bežati; oviral je tudi dež, ki je še vedno padal. Kdor hi bežal, je bil izgubljen. Voda je bila tako močna, da je na kolodvoru dvignila in odnesla dve lokomotivi in več železniških voz; še sedaj jih iščejo. Skoraj en meter blata leži po mestu, ponekod pa | tudi do 5 m. i Vas Getna je ostala sredi valov, tako da jim nobeden mi mogel iti na pomoč. Z zrakoplovi so jim nosili živež in druge potrebščine. Med Perigom in Makto- je potniški vlak obtičal sredi valov, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Na vlaku je bilo okroglo 200 potnikov; štiri drii so stali sredi vode. Trpeli so lakoto; za silo so jim donašali hrane zrakoplovi; 7 potnikov je umrlo v vlaku. Mesto Perigouz je bilo zelo lepo in novo; lepi drevoredi pomaranč in dateljnov; zdaj je vse razdejano. Pretrgana je bila zveza med Saido in Oranom ter med Saido in mestom Al-žirom. V Saido je pribežalo mnogo družin jskat zavetja, ker so v povodnji vse izgubili. Videl sem enega velikaša, milijonarja, ki je ves obupan tožil. Otroke in ženo mu je voda odnesla, ostalo mu je le golo življenje. škoda, ki jo je povodenj naredila, je velikanska, pravijo da eno milijardo frankov. Za vso škodo se niti ne ve, ker vlada stvar prikriva in olepšuje zaradi obupanega ljudstva. Za družino. Vseh socialnih problemov glavni pro-iblem j c dandanes družina. Razdorna moč modernega liberalizma jc kakor •črv privrtala že do srčike človeške (družbe, če se tukaj ne ustavi, je popolu polom modernega človeštva neizogiben. Trojna je zlasti rana družine v naših časih. Prva je neomaltuzijanstvo. S to čudno besedo, ki je skovana po priimku nekega Mathusa, označuje se dandanes sistem in nauk, ki gre za tem, da se na vse nedovoljene in protinaravne načine prepreča rojstvo novih ljudi. Tisoč izgovorov se navaja proti rojstvu ljudi. «še tako nas je preveč«, pravijo. «Knm se bo vse to spravilo?« «Kako jih bomo prehranili?« «Saj je človeku bolje, da se ne rodi, da ne vidi zla na svetu«. Kar naprej dežujejo taki izgovori. Vsi taki in še bolj kunštni izgovori pa so piškavi, ničevi, zli. S takimi izgovosi se dela tuji greh (v greh svetovati, greh hvaliti, greh zagovarjati). Proti volji Boga stvarnika ni izgovorov, ki bi držali. Kdor zavestno in s preudarkom zagovarja ali priporoča neo-maltuzijanstvo, je v očitnem nasprotju s katoliško vero iir krivoverec, nič boljši od druge sorti?' krivovercev.. .. Proti neoinaltuzijanstvu pa govore tudi močni naravni razlogi. Med drugim je ta hudobija eden izmed poglavitnih vzrokov, da manjka veselja in ljubezni v družini, da se v družini naseljuje .čemernost in nezadovoljnost. Neomal-tuzijansko postopanje krivo je prav velikokrat nagnenja k pregreham, o katerih ni da bi bolj razločno govorili, krivo prav dostikrat tudi prešuštvovanja in, vsega zla, ki iz tega prihaja. Razdor zakona. Moderni svet noče več spoznavati svetosti in pa nedeljivosti zakona. V premnogih državah je postavno dovoljena razporoka, v še več državah vpeljan civilni zakon, ki mu Cerkev ne more priznavati nobene veljave za vest katoličana. Pa tudi tam, koder takih postav še ni, se širi gibanje in propaganda, da bi se dosmrtna veljavnost zakona razdrla. Pa se je celo med občinstvom začelo neko bolj ohlapno mišlenje o zakonski zvestobi. V to pripomore največ branje slabih romanov, pa takih časnikov, ki niso ne tič ne miš, ki danes govore pravo, jutri nnmigavajo krivo. Kar človek bere, tak tudi sam postaja počasi. Po kinematografih se tudi svetost zakona vlači v blato in izpostavlja zasmehu. Vse to vpliva na ljudi, da počasi pridejo sami v ta blatni tok, pa se niti brž ne zavedo, dokler niso že popolnoma prežeti od krivih načel in nazorov. Slaba vzgoja. .Tretja rana družine je dandanes docela pogrešena vzgoja otrok. Vpeljano je načelo, da je otrok gospodar v hiši, mati pa njegova dekla. Pravijo, da treba otroku vse ugoditi, ker otrok je otrok, ne ve, kaj je dobro in kaj slabo; ko bo velik, PODLISTEK.____________________ Gostačeva hči. (Spisal X.) I. Pod visoko zidano hišo, stoječo med sadnim drevjem nekoliko gori na višku, razgrnjen je prostrani travnik Korenov. Cela soseska nitna tako plodnega in priročnega zemljišča, nego je to. Trikrat na leto je prevleče bujno zelenilo, ki pade pod ostro koso, in še po tretji košnji najde goveda dovolj tečne paše. Davi je kazalo lepo. Niti oblačka ni bilo na obzorju. Oče Koren je včeraj napovedal košnjo. Kdo ne ve, kako težavno delo je to, in vendar kako polno veselja! .Praznično opravljeni, lahkih nog in radostnega srca hitč kosci na delo ter poukavajo in popevajo, da od-nevata hrib in log. In grabljice, snažno oblečene, goloroke, z belimi predpasniki, sc sučejo živahno kakor na ple- bo že sam prišel k spoznanju. Otroka ne smeš strahovati, ampak pustiti mn prosto voljo, da dela kar hoče. Po teh načelih se dandanes vzgajajo slabi otroci in slabi ljudje. Krivo je namreč mnenje, da vse odvisi od otrokovega spoznanja, ki bo prišlo. Človekov značaj se vzgaja iz volje in z voljo, ne iz same pameti.in s samo razumnostjo, če hočete v otroku dober značaj vzgojiti, »Parate vzgajati voljo, če pa sami nimate Tedne voljo, če so v družini odpoveste svojemu položaju kot starši in od Boga dani gospodarji, potem ne bo> vzgoja vaših otrok nič prida. Majhnemu1 daste vse prav, we>-likemu boste morali vse prav dati. Sa>-mi ste .se odrekli skrbem resnične vzgoje* pri malčkih: fantiči in dekline vam: odrečejo vaše pravice tudi še s svoja' Kako je Jugoslavija. I)ne 2. januarja jc bila: v Belgradu pomenljiva seja finančnega odbora narodne skupščine. Na ti seji so poslanci opozicije očitali zunanjemu ministru razne reči, na katere je potem Voja Marinkovič m odgovoril precej obširno. Iz njegovih izvajanj bomo1 podali tukaj par stvari, ki so spošno zajemijive. Razmerje do> Bolgarije. Marinkovič je dejal:: «Stavilo se je vprašanje tudi o našem razmerju do Bolgarije. Pri tej priliki so zopet nekateri smatrali za potrebno, da so govorili o potovanju dr. Korošca v Sofijo. Izjavljam, da je tir. Korošec v resnici šel z mojo vednostjo v Bolgarijo, ker je smatral, da mora kot načelnik stranke poznati razmere v sosedni državi. Nobenega razloga ni bilo, da se ne bi to potovanje* izvršilo, Jasno pa je,, da se potovanju šeifa stranke in tako uglednega politika, kakor je dr. Korošec-,, pripisuje poseben značaj.. Jaz sem popolnoma soglašal z njim. Bilo mi je milo> da je šel dr. Korošec v Bolgarijo.. Pribičevič pravi, da Korošec ne pozna dovolj razmer v Bolgariji. To mi je pred svojim odhodom dejal dr. Korošec in je bil to en vzrok več, da je šel v Sofijo. Zagotavljam vas, da je dr. Korošec zapustil v Sofiji najlepše vtise. Naš poslanik v Sofiji Nešič, ki iskreno dela za politiko sporaseuma z •Bolgarijo, mi je javil, da je dr. Koroščevo bivanje v Sofiji naredila najboljši vtis in da je v veliko korist za naše razmerje do Bolgarije. Izrecno tako sc glasi poročilo našega poslanika iz Sofije. Nasproti Bolgariji vodim politiko iskrenega zbližanja. Odkar sem na tem mestu, sem delal tako«. Druge balkanske države. »Naše razmerje do Grčije je dobro. V tem, da je . bil zunanji minister Mihalo-kopulos v Rimu, ne vidim nobene nevarnosti ali neprijetnosti. Vsak je lahko uaš prijatelj in prijatelj Italije. Sedaj se pogajamo z G^r$i_jp. Videli bomo, kaj bodo prinesla pogajanja«. sišču. Tu je doma pravo, neprisiljeno, nedolžno veselje; mlada in stara kri sc udeležuje tega skupnega dela. Truda-polno delo si izpremene vrli ratarji ne-vedoč v ljubko narodno praznovanje. In tako praznovanje se je obetalo na Korenovem travniku. Oče Joža je povabil dva najemnika in par grabljic, da jim pomagajo pri delu. Se pred pe7 telinjim petjem so prihiteli oče, sin Jurij, hlapec Andrej in najemnika nad bujno travo; predno se je posušila rosa, bila že «pobita» vsa. Kakor bi bil na svatovščini, ukal in rajal je Jurij brez konca in kraja: «Rožmarinovo jutro, Nagelnov dan«. In prav je pel! Popoldne so prišle pomagal i ženske: dve dekli, gostačeva hči Manica in dve postarni ženici, Barba in Jera, da hitreje zmešajo in zgrabijo pokošeno travo. Mrva je najlepša tedaj, kadar posušene strani. Tako sp starši večni hlapci v družini in taka družina je bolna. No ;cj Nazaj. Ko bi bil tai razvoj k slabemu kak napredek, tedaj i»e bi kazalo vpiti: naaaj! Toda o napredEm ni govora. Bolezen je. Treba- je zdravnika in zdravila. Treba je svežega zraka. EdSni recept za. ozdravljenje družiir-skega irt posredno tudi ostalega družabnega življenja je povnatek nifzaj k zdravimi naravinm načelom, načelom, ki jih katoliška cerkev nezmotljivo oznanjuje: zakon mod možem in’ ženo jš nedeljiv in svet - otroci so blagoslov božji — starši so gospodarji, od Boga postavljeni, da vodijo mladi rod z raočno roko k Do-j bremu. politiko. Glede .tlbanije zavrača Marinkovič pritožbe, da je bila v sporu » Albanijo Italija salhik. «Mi nismo proti Albaniji ali proti kaki drugi balkanslcfi državi. Med nami in Albanijo so od takrat razmere korektne. Jasno je, da: ima Albanija kot neodvisna država pravico sklepati z drugimi državami pogodbe«. Glede konvencije z Romunije*„ ki jo Pi-ibičevig neprestano omenja, pravi Marinkovič.. da- jc ta konvencija samo posledica prijateljske pogodbe is 1. 1921. Jiisno jev da; se mora prijateljska; pogodba izvrševati. Glede? načela »Balkan balkanskim narodom« je minister na stališču, da srl pot ali da bi pobral slamnik, ki mu je že davno pal z razinršene glave in sedaj poveznjen leži tam na goli senožeti. Tudi rjave, irhaste hlače ima samo še na eno nosalko pripete okoli premočene srajce: namestil gumba si je v naglici zatakni! vrbov klinček. Koren baš poseže po zvalek mrve, pa petelin, ki je tudi pripeljal z dvorišča kokošjo čredo kobilice lovit po ogolje- Razmerje do Rusije. «Glede Rusije se tukaj ne more govo-riti o razmerju do ruskega naroda. Narodi imajo medsebojne kulturne zveze. I ukaj pa gre za politične zveze. Vlada, ki (fanes obstoja v Rusiji, ne vodi nobenega računa o Rusiji. Celo rusko ime je vrgla ven. Mislim pa, da je treba tudi s to vlado imuti stik. Septembra 1924. sem poskušal z/ njo stopiti v stik. Mi smo se že pričeli pogajati. Mislil sem, da mora tudi ona nas pripoznati, ne samo mi nje. Sovjeti nikjer ne priznavajo mednarodnih pravil. Zato sem predlagal, da se jskjene posebna pogodba o' obnovi političnih zvez. S svoje strani so predlagali, da naj s.? najpreje sklene' nekakšna trgovska zveza: Za nas. so seveda bolj važne politične: Trgovske pridejo itak same od sebe. Ker Rusija ne- prizna javnega prava v mednarodnih zvezah, smo zahtevali, da se skibnp ppsebna pogodba o dolžnostih in pravicah političnih agentov. Zato sem predlagal obojestransko- reciproci-teto: Ali obojestransko nevmešavanje v notranje razmere alf pa, da dovolijo sovjeti tudi našim agentom, da-.«? lahko pomično udejstvujejo. Na to nisem dobil nobenega odgovora: Potem nisem več poskušai’ priti z njimi v stik; Tega ne mislim niti sedaj, ker je mednaroden položaj takšen, da ne smatram.-, tega dovolj 'za primerno. Izjaviti' moram; da ne tlela mo nobenih nasprotštev. Mala antanta , ne dela- v tem oziru nobenih obvez, mar-! več daje popolno prostost, kako se kateri član napram Rtisdji oiJnaša«. Marinkovič- poudarja miroljubnost. »Naša zunanja politika je miroljubna. Francosko-jugoslovanska pogodba je- samo javna manifestacija jrisrčne prijateljske- zveze med obema državama ih je samo potrditev te^ja, kar je-preje obstojalo. To je bilo tem bolj pi/tfebno, da se ne bi naše razmere do Francije tolmačile dvcnKČno«. Konkordat z \tatikanom« »Vlada stoji na stališču, da je fconkor*-ditt naši državi potreben. Če ga nimata alii imate* Francija iir. češkoslovaška, se t* nas r»e tiče. Naš položaj nami nalaga, 'la naša- držaja kortkordat sklene. Pogajanja, ki so se vodila, se nisot nadaljevala radi teg|*i ker- mediiarodiai položaj /tedaj ci bil ugoden* dl* bi se? to vpra-tšanje v tem trenutfcu uredilo. O tem smo tudi obestili' vatikanske zastopnike,- v Belgradu. Via zuitanjejjiolitična vprašžanja se urejujejo po časovnem r.fdu in. tudi to vprašanje bo prišJo na dnevni redK čim bo pobožaj za to ugoden«. Ali s;te poravnali naročnino za L 1928? Me odlašajte predolgo! nem travniku, skači za neko gomaznijo njemu na vile ter mu razgrne v*s zvalek. Oče razjarjen zavihti vile, pa spretnejši kokfcdajec se hitro umakne z nevarnega in^sta, suvaje razstre krila, zaklopoče ž njima ter smagosvestno zapoje: ’«Ki-keriki!» «Saj sem dejal —1- petelin .tudi poje popoldne, kokoši sc obirajo, in krt rije tam doli; gotovo se vreme izpreminja!« mčni Koren v drugič in skrbno pogleda kvišku. Izza juga gleda debel, groma-dast oblak. Počasi leze po jasnem obzorju proti žarkemu solncu. «Kar na kupe, na kupe ž njo! Saj je ne odtegnemo. Ne bode pol ure, da kine!« kriči zopet in videč, da gostačeva Manica nekaj odgovarja sinu Juriju, ki zmeron najraji izpred nje odjemlje zgrabke, zareži nevoljen tjekaj vpra-šajoč: «Kaj pa tvoj stari okleva, da ga tako dolgo ni sem?« «Oh! Kar nič ne morejo danes po brat M Istri. Vsako nedeljo ob jutranjih urah sem že v Trstu, pa jo mahnem na levo ali na desno. Tako sem tam ono nedeljo vzel pasaport za na južno , stran Trsta, še pri lemi sem se odpravil po žaveljski cesti do Pia v'j. Ob osmih sem bil že na Plav-jbhi Opazoval sem ljudi, kako se zbirajo k maši. Ker je bilo tisti dan opasilo, so £>"?li vsi nekam dobre volje. Začudili so se nekoliko, ko so opazili pred cerkvijo moža z veliko fajfo v ustih. Jaz pa sem počasi fajfo spravil v žep in šel za njimi v cerkev. Po končani maši sem našel znanca Toneta Korošca, p. d. Kodreta. Peljal me je na neko dvorišče in mi po- kazal lepe bele kamne, obdelane za novi oltar. Potem mi .ie šel razkazat cerkev. Na koru sem videl lepe knjižice, ki jih rabijo pevci med sveto mašo. Šla sva pred oltar sv. Roka, cerkvenega patrona. Ogledoval sem vsenaokoli po cerkvi in se čudil; zdelo se rili je kakor v nebeški veži. Korošec mi je povedal, da je vse okrašenje cerkve zasluga v prvi vrsti gospoda dekana iz Ospa. Potem sva s Korošcem, ki je dober tenorist, zapela še eno v čast sv. Roku in odšla pozdravit Kodre-tovo mamico; opoldne sem še ogledal njihov .vrt, nato pa odrinil proti Ospu. Ponoči nisem hotel ostajati v Ospu, zato sem jo začasa mahnil proti Mač-kovljam. V mačkovljanski krčmi so me sprva imeli ,za Pepota brez doma, vse me je pozdravljalo in gastilo. šele počasi sem dopovedal, da sva sicer prijatelji),. pa vendar jaz nisem Pepo in Pepo ni Deseti brat. Potlej se mi je eden pomalo začel tožiti čez Pepota, da ima predolg jezik in da njega in njegovih prijateljev ne pusti v miru. Pa sem ga pogovoril, da ni nič hudega in Pepo ima svoje prepričanje in svoj način, da pove, kar se mu zdi,'da naj se pove. Jaz seveda šeni bolj moder, ki imam fajfo v zobeh, pa jo nerad ven jemljem in devetkrat premislim, prčdno besede) povzamem. Tako sem pomodroval in se' spretno v ljudskih očeh povišal, potlej sem pa obljubil, da bom popisal enkrat, kako so v Mačkovljah cerkev pripravili. Kaj nam z dežele pišejo POVIR. Za delitev gmajne so naši jusarji potrosili mnogo denarja. Po dovoljenju kr. prefekture so namreč pričeli še pred tremi leti deliti svoje pašnike in gozd. Vsled onega kr. odloka pa, ki je veleval vložiti pristojni oblasti do 6. junija pr. 1. prijave glede lastnine skupnih zemljišč, se ni mogla 'skončati delitev. Prijava je bila sicer vložena pravočasno, a rešitve še ni. Da so ta zemljišča njihova last ter da so prešla v njihovo posest z visoko odkupnino še pred 120 leti iz rok grofa Petača, svedočijo neke stare listine. Ker pa izkazuje zemljiška knjiga, da so ta zemljišča last katastralne občine Povir se je bati, da utegnejo naši jusarji prestati še pravi križev pot v obrambo svojih pravic. Županstvo nima dolžnosti ščititi njihovo skupno last, zato bi si morali kot zadruga izvoliti odbor ter sestaviti pravila, ki naj bi jih potrdila oblast. Odbor bi proti primerni odškodnini ukreni! potrebno, da bi dosegli svoj namen ter da bi ne bilo zavrženih nad 30.000 lir. ki jih je stala delitev. Pa naj bo dovolj o jusarjih in njihovi gmajni. Sedaj ko je predpust, čas snubitve in ženitve, bi se ozrli kaj po mladih parih... še v zadnjem adventu smo imelti eno poroko. On star' 58, Ona pa 60 let, sedaj pa napbrž — «nič ne rec’ mo, nič ne bo«. Plesalo pa se bo vendar še. že trikrat so se naskakali po Božiču. Drugod se o prvih petkih v mesecu zbira mnogo zlasti katoliške inteligence k obhajilni mizi. Hoče se odzvati klicem božjega srca, da mu zadosti za žalitve, ki mu jih prizadeva hudobija, katera je skoro poplavila svet. Pri nas pa smo zadnji tak dan videli poln skedenj plesalcev in plesalk. Bog jim daj pamet. /. S. TOPOLC pri Bistrici. V naši vasi je tako kakor se bere o drugih.,. Vse tarna o slabih časih. Tembolj je žalostno opažati, kako mladina nori. Kar zasluži, to zdrobi. Fantofti še dekleta podporo da.io. Za novo leto so , jim obljubile 20 litrov vina, če bodo na- pravili ples. Tako jih še dekleta vzpodbujajo k prismodariji. Da bi se naročile na kak dober list, o tem sploh ne premišljajo. Priznali pa moramo, da je v naši vasi tudi dobrih deklet, ki so večinoma Marijine družabnice. Nekatere teh so se udeležile duhovnih vaj v trnovskem samostanu. žal se je našla ena, ki je prej in potem plesala, kar je naredilo zelo slab vtis. Za enkrat dovolj. Želel bi, naj starši bolj skrbno vzajajo svoje stroke in nanje pazijo, ker oni imajo največjo odgovornost zanje. Iz KNEŽAKA. Lansko leto je bilo za nas prav slabo. Morila nas je suša na polju, a se bolj suša v žepih. Mi živimo od lesa in gozdov. Kupčije pa kar riiČ. Zato nas je obiskala mizerija. Upamo da bo v novem letu bolje; kaže že; ker je denar ustanovljen, se bo že kupčija začela. Ljudsko gibanje: V fari je bilo lansko leto rojenih 103, umrlo pa 39. (jako malo; tu smo pa na dobičku). Poročenih je bilo 23 parov. Na dobičku srno tudi s korijero. Od K dec. dalje vozi redno med št. Petrom in Bistrico od 8 h odpelje iz št. Petra, ob 2 h iz Bistrice. Ker vozi tudi pošto, upamo da nam trajno ostane. Nevaren ukšeftv, fz Juršič poročajo da so miličniki tam ustrelili znanega «kontrobantarja» Franca Paternost iz Loža. Pravijo, da je imel potni list v redu, a je hotel uiti, ko so ga gnali na preiskavo v miličniško hišo. Vsled izkrvavitve je umrl med transportom v bolnico v Postojno. RICMANJE. Na Silvestrov večer smo imeli primerno zabave v gostilni «pri Živcu«. Med petjem in godbo smo pričakali dvanajste ure. S hruščem je v polnočni temi ((staro leto« zbežalo skozi okno in ob celotni razsvetljavi se je «novo leto« pojavilo pred nami ter voščilo srečo. Godba je zasvirala, nato je eden od pevcev izrekel novoletna voščila: vse najboljše za bodočnost, prijatelj-stvo, mir božji in složnost med prvaki.... Opozoril je še, da naj ne skvarimo prve noči po nepotrebnem, da ne bomo z neredom začeli novega leta. In res se je kmalu družba razšla in vse je šlo k počitku. Drugi dan ob 8. j.e imel g. dekan iz Doline cerkveno opravilo, pri katerem so zopet pevci lepo prepevali; popoldne ob 4. je bil sv. blagoslov. Natp je bila družabna zabava «pri Švari«, kateri je prisostvoval tudi naš priljubljeni g. dekan. V tekočem letu bo imel g. dekan pri nas vsako nedeljo sv. mašo ob 10. in popoldne ob lVa sv. blagoslov. Tudi med Urinom bo prihajal maševat in bo imel krščanski nauk v šoli. Vsi smo zadovoljni, da se je triko uredito. STUDENO. Suša nam je v preteklem letu precej skrčila pridelke, vendar v celoti pridelki prekašajo prejšna mokra leta. Pri nas nismo izpostavljeni preveliki škodi ne-po suši ne po moči. Bolj nam škodi suša v žepih. Ko smo imeli lepo vreme, je bilo malo zaslužka, sedaj pa nič. Ker prihrankov tudi ni, se čuti kriza v vsem gospodarstvu. Glede verske gorečnosti se pa ravnamo po času in vremenu. Moški podpirajo cerkev poleti na senčni, pozimi pa na splnčni strani. Ženske ostajajo pri vhodu kakor zgrevani cestninar; mladina se potakne vmes. Svojega radii potomec, HRUŠICA v Istri. Po Rožiču je umrl daleč okrog znani naš «Niriče», Ivan Mavrič. Poznali so ga od št. Petra do Rižane, od Kastva do Bazovice kot spretnega skapljarja. Smrt je prišla ponj čisto nepričakovano, zadela ga je kap, tekom enega dneva je izdihnil. Zavedel se je še toliko, da se je mogel spovedati. Pokopan je bil v petek pred novim letom. — Smrt je zadnji Čas močno pobirala po Hrušici. Umrl je znani gospodar Jakle, pa Kebrov z Vrta, pa cerkveni pevec Andrijos in še razni drugi. Bog jim daj luč nebeško! Sv. IVAN pri Trstu. . Na praznik sv. Treh kraljev se objavljajo po cerkvah številke iz župnih matic. Pri nas so bile objavljene tele številke za faro Sv. Ivan: Krščenih je bilo 151 oseb. Umrlo je vsega 96 oseb (17 otrok do 7. lgta, odraslih 79). Previdenih je bilo za smrt ,44 oseb (20 možkih, 24 ženskih), neprevidenih je umrlo 35 (13 možkih, 22 žen.škihh Vzrok, da jih toliko umrje neprevidenih, je nevednost in brezbrižnost v verskih rečeh. Porok je bilo v fari 65. VATOVLJE. Za božične praznike smo žal morali gledati žalqsten nered v cerkvi. Zlasti na sveti večer je bil višek pohujšanja. Najbolj neumna je kozlevska mladina. Takih se je nabasalo pod korom, da se ni bilo moč preriniti skozi, a naprej je bila cerkev prazna. Oni tumpci pa so odzad uganjali vsakovrstne budaJosti, ki se v cerkvi morajo zvati ostudnosti: govorili so na glas, smejali se, oponašali duhovnika, vezali dekleta po ‘dve in dve vkup. Kako naj rečemo takim dekletom, ki se tam postavijo med pijane svinjarie? Za danes naj bo; drugič, ako se še ponove taki škandali, bomo prišli na dan z imeni. Žal nam je, da s Kozjan mladina prvači v malopridnosti, ko so nekoč ravno Kozjane veljale kot vzorna vas. Kova knjiga. Dr. Ivan Pregelj : Otroci solnca. To novo Pregljevo povest je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Preglja poznamo že po »Zgodbah drja Muztiika« in letos po »Tolmincih«. Sicer pa je njegovih del že lepo število in kritika mu daje med živečimi pisatelji zelo odlično mesto, nekateri ga naravnost smatrajo za najboljšega. Rojak naših Gora se je tudi v «Otro-kih solnca« vrnil na svoje Tolminsko: »Tam je košček sveta, da mu ne vem imena, dovolj lepega. Čudovit svet, poln solnca, rož vonjev in pesmi » Poleg značaja dežele so tudi značaji oseb krepko risani, dejanje pa preveva za Preglja tako značilna romantika. Jezik je kot iz granita klesan, dikcija izvirna, Pregljeva. Primere so včasih nekoliko preveč iskane, namigavanje na poltenost pa na mestih celo škoduje umetniški Čl-štoti dela. V svoji celoti ima delo vkljub hibam visoko umetniško vrednost. Pes glavni dedič. Znano je, s kako pretirano ljubeznijo dosti ljudi visi na svojih psih. Neki ame-rikanski milijonar, ki se je nastanil v Londonu, je pred nedavnim časom to pasjo ljubezen pokazal na prav poseben način. Bil je samec in celo svoje srce je daroval svojemu psu. Imel je sicer nečake in druge sorodnike, za katere pa ni dosti maral, gotovo je imel zato svoje vzroke. Ko je umrl, ni zapustil premoženja srodnikom, pač pa svojemu psu. Odločilno besedilo v njegovi oporoki se glasi: «šele potem, ko bo ljuba živalica «umrla», se sme moje premoženje razdeliti med sorodnike!« želja ranjkega se mora seveda respektirati in sedaj je pes poglavitna skrb treh nečakov in dveh nečakinj, ki seveda vsi težko čakajo, da bi pes crknil. Izstradati ga ne smejo, zato je že ranjki skrbel, mogoče se ga je pred časom iznebiti le s tem, če mu. dajejo preveč hrane, da bi počil. Gotovo bo tisti dan, ko se to zgodi, najbolj vesel za nestrpno čakajoče sorodnike. ^'Zobozdravniški ambulatorij Dr. G. LAURINSICH •^•if^TRST — Tia delle Sette Fontane 6 — TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. koncu, tako jih trga v nogi!« odgovori Mana vsh preplašena. «Oj, dedec ti, sključeni! — Vsa mrva na travniku — tako se mudi: pa — ne more! Polega v bajti! Zato mi gostuje? Kar poderem mu jo !»> rohni Koren in jezno sune z vilami, da se jim rog ulomi. «Jurij, domov pojdi pa naprezi veliki voz. — Pa, čaj, saj grem samb reče oče in pohiti po travniku srdito hudovaje se nad svojim gostačem. Dober lučaj na desno od Korenove hiše stoji bajta. V njej leži danes Maničin oče Tomaž, onemogel starec, hrom na levi nogi. Ko prirohni Koren mimo nje, pristopi tje k steni pa zahrešči skozi okno noter: «No, motovilo! Vsa mrva pokošena na Iravniku, ploha pride vsak ‘ iis — pa ne, da bi šel in prijel malo za 'grablje!« "Saj bi rad, prav rad, pa ne moremt Vzdigniti ne morem noge, tako me boli!« pojekuje Tomaž notri. «0, poznam jaz tako bolezen. — Človek delaj in "delaj, berači pa bi polegali doma! Zato imam bajto? Precej mora vsaksebi!« zagrozi Koren, zagrabi debel kol ob steni ter ž njim izpodbije podporo,' katero je bil Tomaž ostrešju pod-slonil. Celi vogel krehaje se zaječi. "Jojmenc! Bog pomagaj!« zavpije prestrašena Manica na travniku, in vsi delavci, priče Korenove okrutnosti, gledajo tje gori. «Da, naj se bajta le sesede nanj, pa je ne bode treba podirati!« kriči Koren odhajajoč proti svoji hiši. «Primaruha — ko bi moj oče ne bili, ne vem, kaj bi rekel in storil«, mčni Jurij in vile se mu tresejo v rokah. Tudi drugi vsi milujoč pogledujejo tje gori proti bajli, in nehote se jim ustavljajo vile in grablje. Le starikave Jere navidezno vse to nič ne moti — še marneje vali mrvo vkupe. A kako pikro škili izpod čela, kako hinavsko se kremži na smeh njen zgubančeni obraz! Zadovoljno mrmra nekaj s seboj, in da ne bi se sramovala tovarišic, gotovo bi izbruhnila svoj gnjev, ki se ji kuha v srcu. Manica pa molče pusti grablje na tleh in tiho ihteč teče očetu pomagat. Plazeč se po tleh, priplazil se je ta ravno iz veže, ko je ona pritekla. «Kar nazaj pojdi, Mana, pa hiti! Res bode dež — tako mi trga po nogi! O, ko bi mogel jaz!« javka starec jako bled, in siva glava mu leze na stran. «Tu venkaj na travo lezite«, pravi hči, silno užaljena in sama pomaga očetu izpod ostrešja, boječ se, da bi sc ne ščenilo na kup. «če bodete le mogli, morate jutri kam drugam!« govori očetu in joka. »Bode že Bog dal kako«, odgovori starec mirno in udano; «pa pojdi, pojdi, menda že kaplja!« dostavi, ko se mu je utrnila hčerina solza na sulio roko. Manica hiti nazaj k mrvi in se tiho pridruži ostalim. Kmalu potem pridrvi Koren' voz in ga zapelje med zgrabke. «Brž, brž, kar na kola ž njo! Za jugom je vse že do tal, skoro bo tukaj tudi!« vpije in nakladaje mrvo v eno mčr godrnja nad svojim gostačem. Naenkrat, kakor bi odrezal, omolkne Koren pa plaho pogleda okoli sebe. Soparen veterc je pripihljal po mirnem zraku ter z voza posnel nekoliko mrve, katero sedaj tam na sredi travnika suče v podolgast vrtinec. Brž za njim potegne močnejši veter. Mrva zapleše po senoxeti, listje po drevju ria okoli trepeta, veje se razpogujejo, tam na bližnjem brdu pa šumi v borovju, kakor bi voda tekla preko njega. Koren pogleda tje; usta se mu odpro ria besedo, pa v istem hipu mu jo zaduši prihrumeli vihar, ki z divjim pi-ščem in vriščem rine in drvi preko travnika. Seno se vzdiga, leti in se trosi na vse strani. Drevje se zvija in sklanja, vrhovi po.iekujejo, veje se krchajo in daleč od debla treskajo na tla. (Se nadaljuje) Gospodarstvo Sadno drevje treba gnojiti. Kakor brez obilne in tečne krme ni debelih voldv in brez pitanja debelih prašičev, prav tako brez gnojenja ni lepega namiznega sadja. Ob ugodnih letinah je sicer tudi negnojeno drevje lahko polno. Toda kakšno je tisto sadje! Niti ena četrtina ni razvita tako, da bi se lahko odbrala za prodaj v namizno uporabo. Vse drugo je bolj ali manj zanikrno in sposobno le za domačo uporabo, najbolj za predelavo. Kdor hoče pridelati 50 in več odstotkov prvovrstnega namiznega sadja, mora drevje gnojiti. Za uspešno gnojenje je pa treba vedeti prav vsem: s čem, kdaj in kako bomo gnojili. Izmed gnojil, ki prihajajo v naših razmerah v poštev, so najvažnejša: hlevski gnoj gnojnica, straniščnik, pepel, kompost in pa umetna gnojila. Glede časa je dokazano, da sta pozna jesen in zima najugodnejša letna časa za gnojenje sadnega drevja, zlasti če gnojimo s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili. Pa tudi tekoča gnojila, kakor gnojnica in straniščnik, ki sicer učinkujejo naglo, se uporabljajo pozimi najlaže in najbolj uspešno. Posebno važno je vprašanje kako gnojiti, da bo res kaj zaleglo in da se bo čimbolje izplačalo. Gnojenje sadnega drevja je posebno težavno, ker raste izvečine v travnatem svetu. Prvo pravilo za uspešno gnojenje bodi: Gnoj najsibo kakršenkoli, spravi tje, kjer ga korenine lahko dosežejo! Hrano iz zemlje sprejemajo pa samo najskrajnejše lasaste koreninice, ki. segajo na širino najmanj tako daleč od debla, kakor segajo veje drevesnega vrha in deloma tudi precej globoko v zemljo. Iz tega vsakdo lahko posname, kako nespametno ravnajo tisti, ki količkaj odraslemu drevesu gnoje tik debla in nemara mislijo, da se bodo redilne snovi razlezle po zemlji tako na široko kakor segajo sesalne koreninice. Skoro vsako gnojilo zleze v zemljo ondi, kamor ga denemo, in se le prav malo širi v vodoravni smeri. Tudi v globino prodirajo gnojila zelo različno. Dušičasta gnojila (n. pr. gnojnica, čilski soliter i. dr.) ler apno lezejo rada in hitro globlje plasti, zato jih polivamo in tro simo po vrhu. Manj ugodno prodirajo v globino kalijeva fosfornata gnojila. Zato bi jih morali podkopati, da bi prišla čim prej in čim popolneje do sesalnih korenin. Ker pa imamo pod drevjem povečini travnato rušo, ki je ne smemo prekopati, moramo trositi tudi ta gnojila po vrhu. Le v posameznih slučajih jih spravljamo v zemljo na ta način, da jih zakopamo v jarke, ki jih izkopamo v krogu pod ka-pom krone, kjer je največ sesalnih koreninic. Tekoči gnoj vlivajo tudi v luknje, ki jih s posebnimi svedri izvrtajo v primernih razdaljah pod drevjem. Dalje si zapomnimo, da vsako gnojenje zaleže največ, ako pognojimo enakomerno vse zemljišče na katerem raste sadno drevje. Prav v bližini debel ni treba gnojiti. Gnojnico polivajmo po sadovnjaku vso zimo, bodisi da je kopno ali pa sneg. Hlevski gnoj, ki naj bo kolikor mogoče predelan (star, droban), trosimo — če le mogoče — tik pred dežjem ali še bolje pred snegom. Tudi po snegu velja. Straniščnik je najbolje razvažati po snegu. Kompost najbolje uporabimo za gnojenje sadnega drevja, ako ga zakopavamo v jarke pod kapom drevesnega vrha. Pepel in umetna gnojila trosimo po snegu kakor navadno gnojimo travnike. Pri gnojenju sadovnjakov nikdar ne pozabimo, da ho imela glavni delež od gnoja trava in šele ostanek bo prišel v prid sadnim rastlinam. Zato je treba tem obilneje gnojiti, če hočemo, da bo tudi za sadno drevje kaj ostalo. Kakor pri vsakem delu,'tako je treba tudi pri gnojenju sadovnjakov najprej prevdariti, kako se ho delalo, da bo čim-več zaleglo; napravili je treba primeren načrt, vpoštevaje število sadnih dreves, ki jih hočemo pognojiti in sredstva, ki jih imamo na razpolago. Paziti je posebno na to, da damo drevju z gnojem vse tri redilne snovi (dušik, kalij in fosforovo kislino), ki jih povsod primanjkuje, zlasti pa po naših sadovnjakih. Tudi gnojenje z apnom je jako potrebno, kjer ga že od narave primanjkuje v zemlji. Ali se gnojenje sadnega drevja izplača? Gotovo, kakor vsako gnojenje! Kdor redno in pravilno gnoji, bo imel tudi redne in obilne pridelke, ki bodo tudi glede kakovosti vredni dva-, trikrat toliko kakor ista množina iz negnojenega sadovnjaka. Dne 11. januarja si dal ali dobil: Za 100 dinarjev 33.— L » 100 čeških kron 56.— » » 100 franc, frankov 74.25 » » 100 švicarskih fr. 365 » » 100 nemških mark 450.— » » 100 avstr, šilingov 260.— » » 1 dolar 18.50 » » 1 angleški funt 91.50 » iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiuiuniiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ACQUA DELLALABARDA ; proti izpadanju lan. Vsebuje kinin in j« vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ga-stellanovich, lastnik F. Boliafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Cartiucei 9 pri Fiegel. ipogrutia Fratelli Mosettig — Trieste. Razveljavljene znamke S kr. odlokom od 15. dec. 1927 št. 2379 so bile razveljavljene znamke z napisom Tassa di bol-lo lusso e scambi od L 0.10, 0.20, 0.30. 0.40 ! 0.50, 0.00, 1, 1.50, 2, 2.50,' 3, 5, 10, 20, I 25 in 50. Te znamke so bile vpeljane s j kr. odlokom od 20. marca 1921 št. 318. Veljavo imajo samo še do 1. februarja 1928. Kdor poseduje navedene znamke, naj zahteva do 29. feb. 1928 pri registrskem in kolkovnem uradu, da mu jih zamenja z drugimi znamkami. Slaven čebelar. Svetovno znani 'razpo-šiljatelj kranjske čebele v vse dele sveta, g. Jan 'Strgar, trgqvski čebelar v Bitnjah j pri Bohinjski Bistrici, je bil na čebelarski razstavi na Angleškem, katera se je vršila v septembru, odlikovan za razstavljene čebele s prvim odlikovanjem, krasno srebrno kolajno, katera mu je dospela. S tem odlikovanjem je dosegel v kratki dobi poslovnih let že 70 odlikovanj. V zadnjih par letih pa je dosegel tudi svetovni rekord s pošiljatvami celih čebelnih družin v velike daljave. Poslal je cele panje z živimi čebelami, delom, zalego in medom preko Hamburga, Gibraltarja, Sueškega prekopa, Singapurja v Tokio, katere so po devettedenskem potovanju dospele v dobrem, brezhibnem stanju na Japonsko. Dosegle so popolno lll!ll[|l!llllllll!ll!llllllll!llllllllll!ll!lll!ll!llll!lllll!lllllill!lll!l!llllllllllll!ll!lll||||nill||||!||||||||j||]|||1 MALI OGLASI j VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonic 5. Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo Št. 5 (Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) ZLATO kupuje v vsaki množini po S! najvišjih cenah. § KRONE plačuje više kot vsi drugi. S ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Andrej Purtc TRST Via Media št. 6 mojster IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne og.raje in rnrtžja - akojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Popravespopolnitve Trgovina z železnino WEISS TRST - Via Udine štev. 67. Prodaja po najnižjih cenah štedilnike | (sparherde), peči, cevi in kljuke za oik | prijavo dima, železne plošče in obroče I za štedilnike, železje za vrata in okna, | orodje, vijake, žeblje itd. - - Kuhinjsko-j posodo, aluminijasto, emajlirano, porcelanasto. Stekleno posodo. Oljnate barve. Igrače. Metle in krtače. Brez konkurence! Najnižje cene! I fJIIIIIDII Zobozdravnik | dr. Sardoč D.1 ordinira | v Trstu S via M. R. imbriani 16III g (Prej via S. Giovanni) Najvišje cene plačujem za KOZE kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH g ■ Via Battisti št. 10 II. nacist, vrata Ifr od 9-12 in od 3-7. Zelefon Inter. št. 36-65. Sprejemajo se pošiljatve po pošti. zadovoljnost cesarskega čebelarskega za- , ^TIIIIIIlIillllllllllllllllllllllJtlllll.illJdilliJifliiliiliiiiii.iiiiMi.jiii;!!!!!;!!!!!^^,;!^!:^ voda na Japonskem. Dosedaj še ni znano, ' da bi katerikoli čebelar na svetu z do-v fbrim uspehom in z jamstvom za živo dospelost v tako velike daljave pošiljal cele čebclne družine. Tajništvo in naša pošta. Surina Jožef — Jelšane. V vaši zadevi smo tretjič posredovali. Uradnik nam je vnovič obljubil, da bo takoj našel vašo prošnjo. V kratkem ga bomo zopet nadlegovali, ako ne bo prošnja prej rešena. Metlikovec Martin — Volčjigrad 31. Od vas je finančna intendanca zahtevala, da prijavite škodo na hiši tudi kot vekvizicijo. Zglasite se v našem uredništvu, če mogoče s kakim dokumentom, iz katerega je razvidno, koliko odškodnine ste zahtevali za hišo in za koliko ste sklenili konkordat. Žigon Anton •—Brje. Intendanca ima vpisano vašo prošnjo glede rekvizicij pod št. 20529/V Requis. reg. C-Trieste. Za Merkuževe naslednike ni posebne prošnje; treba je še ugotoviti, ali ni ta prošnja združena z vašo. Nebula Alojzija — Volčjigrad. Računski dvor (Corte dei Conti) ni prejel re-kurza pod imenom šemec Al. vdova Rebula. Imale kak dokument, da ste re-kurz res odposlali? Bole Antonija — Dobravlje. O stanju vaše pVošnje se bomo informirali v Rimu. Kante Anton — Mali Repen. Iz Rima so nas obvestili, da ni upanja, na ugodno rešitev rekurza. Stroški za odvetnika bi vam torej bili samo v zgubo; tako se bo razprava vršila, ne da bi vi imeli posebne stroške. F. O. Zakraj. V vaši zadevi sc bomo informirali na finančni intendanci. Na vsak način boste morali še mnogo čakati, predno bo prošnja rešena. 0 o Kje pa vi kupujete obutev ? Najboljšo devljarnico v Trstu ima Matija Pahor Trst — Via Aroata 19 — Trst :-: LASTNA IZDELOVALNICA :-; čevlji delani samo na roko Tvrdka znana po vseh pode-želskihjejmih. Velika izbera. % IPrijiiziia postrežba!— Zmerne cene. 0 s cioaaaooeaoicsiDoaaai Cevljaraioa F0RCE5SIN Trst odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo - via Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trsti Zima prikima ptičke spodi. Do Korcessina človek hiti. Kdor zmrzovati noče v nogč, hitro nabavi čevlje novč. Cena je prava, dobro blagč. Vsi Foroessinu hvalo dajo.