PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI f Geslo: Za vero in narod — «a pravico in resnico — od boja do tmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IJ* SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ŠTEV. (NO.) 33 CHICAGO, ILL., TOREK, 25. APRILA-*— TUESDAY, APRIL 25, 1944 LETNIK (VOL.) U1I Ameriški udar na Novo Gvinejo II. I ■■■■■"■■' - ■ I I ■ ■ L _ II. I I ———^ ■ 1 '- '■ ■ -- ----------------— I ■ gg 60/000 JAPONCEV V PASTI; JAPONSKA MOČ ZNIŽANA _ • v Zavezniški stan v Južnem Pacifiku. — Ameriške čete so se po skrbni pripravi izkrcale v soboto na severnem obrežju Nove Gvineje, 400 milj navzgor od dosedanjih ameriških pozicij pri Bogadjimu. Točke, kjer so se izkrcali Amerikanci, so Hollandi-ja in Aitape, dve najvažnejši japonski bazi v Holandski Gvineji. Od teh točk je do Filipinskega otočja le še 1375 milj. Obenem je severno gvinejsko obrežje velike vitalne važnosti za kontroliranje vseh morskih zvez med otočji južnega Tihega morja.» Udar so AmerikaAci pripravili dokaj skrbno in z#največjo hitrostjo in spretnostjo. Vse je Šlo po načrtu. Japonce so oči-vidno iznenadili. Na Novi Gvineji se nahaja še kakih 110,000 Japoncev, od katerih je zdaj do 60,000 popolnoma odrezanih in jim preti popolno uničenje. Skupna moč Japoncev je štela še lani tu in po bližnjih otokih do 250,000 mož, od katerih je ostalo zdaj še kakih 110,000, zdaj pa tudi temy o-stanku preti uničenje. Boji bodo seveda še hudi, vzdržali pa Japonci ne bodo. Ameriška ofenziva nadaljuje in Amerikanci naglo utrjujejo zasedene pozicije. Ameriška mornarica in letalstvo kontrolira-morje in zrak. Dosedaj so zasedli dve važni japonski letalski bazi in obenem so si ustanovili dobra oporišča. O Japoncih poročajo, da hite japonski oddelki od smejri od Wewaka, (Dalje na 4. strani) . -O- RUSI PRIPRAVLJAJO NOV UDAR; SKRBI RADI INVAZIJE London, Anglija. — Na ruski fronti so boji vsled otajanja, ki povzroča mehka pota, nekoliko zastali zadnje dni. Rusi sicer ne mirujejo. V Rumunijo stalno pritiskajo naprej. Na severu pa pripravljajo-obsežno ofenzivo, ki bo začela, kakor pričakujejo vsporedno in ob istem ča- su z invazijo na zapadu. Načrt nove ofenzive na severu bo očistiti ves Baltik sovražnika. Istočasno bo nadaljevali ruska ofenziva na balkanski polotok. Rusi so v zadnji ofenzivi zajeli velikanske množine nemškega materiala, ki ga bodo zdaj uporabili proti Nemcem. V sredini fronte pod pripet-skim močvirjem so Nemci zadnje dni ljuto protinapadali, a z napadi niso vspeli. Iz Stockholma poročajo, da v Nemčiji vlada velika nervoz-nost radi pričakovane invazije. Nemške straže stojijo že več mesecev z največjo pozornostjo čakajoč vpada, ki ga pa ni. Dolgočasno čakanje neprijet- POSLANIKOVO KRSTO SPREMLJAJO Kot častna straža spremljajo vojaki Is armace Zedinjenih držav krsto s truplom pokojnega poslanika Peru Ti je Senor Don Manuel de Freyre j Santander. Sprevod v Washingtonu, D. C., je rmr-no dospel do katedrale sv. Mateja« kjer so bili opravljeni žalni obredi, nakar je bilo truplo poslano domov. Kako sodijo IM Sansu? o Govor Josipa Zala rja, blagajnika SANSa, pri seji 3 , izvršnega odbora 12. aprila 1944. J (Konec) SANSova naloga je narodu no vpliva. Zadnje dni govore po Nemčiji, da bo invazija izvedena kar na petih točkah istočasno. Na dveh točkah v Franciji, na eni v Holandiji, na eni v Norveški in celo v južni Franciji iz Sredozemskega morja jo. napovedujejo. Nemce najbolj skrbi, kje bo glavni udar.- * Z italijanske fronte ni nobenih važnejših sprememb. Nemci srdito napadajo oporišče pri Anzio in bi radi potisnili zaveznike v morje, kar se jim pa ne bo posrečilo, ker oporišče iz-borno krije mornarica in letalstvo. Zračni napadi nad Evropo stalno nadaljujejo, drugih sprememb zadnje dni ni. MEDNARODNI VALUTNI SKLAD V NAČRTU Washington, D. C. — Šestintrideset zastopnikov, večinoma strokovnjaki za denarstva in valute raznih zavezniških narodov, so se zedinili za načrt, da se pe va^ni -ustanovi Medna- vlad rodni valutni sklad z glavnico 8 bilijonov dolarjev. Združene države bi prispevale v sklad delež $2,750,000,000.00; Anglija $1,250,000,000.00 in Rusija $1,000,000,000.00. Ostanek $2,750,000,000.00 pa bi prispevalo ostalih 33 držav. Ta ] Mednarodni valutni sklad in pa i delež vsake države v njem bi < bil podlaga in pa merilo vred- \ nosti valute vsake včlanjene i države. Načrt in program za nameravano ustanovo bo zdaj predložen vsem 36 vladam v odobritev. Kakor hitro ga bodo , države sprejele in odobrile, se bo začelo z delom za organizi-*anje in ustanovitev te med-larodne ustanove. -o- NAZIJI SO ŠE VEDNO NEUMNI ZA HITLERJA Fort Lewis, Wash. — Nemški vojni ujetniki so v tukaj-šnem taborišču hoteli zadnji četrtek ^proslaviti Hitlerjev rojstni dan. Celo nazijsko zastavo so hoteli razobesiti. Ameriške vojaške oblasti so to opazile in preprečile. Nazijske vro-čekrvneže pa so disciplinarno kaznovali s tem, tja so jim za tisti dan dovolili le vodor in kruh. -o- KARDINAL O'CONNELL UMRL Boston, Mass. — V soboto večer je preminul visoko spo-tšovan in znani ameriški kardinal Nj. Eminenca William O'-Connell, v starosti 84 let. Pokojni je bil enajsti otrok O'Con-nellove družine, rojen v Lowell, Mass. Bil je eden najstarejših kardinalov na svetu. V kardinala je bil povišan kot nadškof bostonske nadškofije 27. novembra 1911. -o- EMANUEL BO ZAPRISEGEL NOVO VLADO Neapelj, Italija. — Maršal Qadoglio je sestavil novo vlade za osvobojeno Italijo. Mal: kralj Emanuel, ki kljub odpo-i vedovanju še vedno sedi na ita . lijanskem tronu bo isto danei v ponedeljek zaprisegel. KRIŽEN SVETA FRANCOSKA TAJNA ARMADA ŠTEJE DO 150,800 M02 London, Anglija. — V Departmentu (provinciji) Haute-Savoie, ki meji na Švico v alpskem gorovju, delujejo neprestano tajni francoski uporniki. Svoje omrežje imajo razpleteno po vsej Franciji. Organizirano imajo tajno armado, ki šteje do 150,000 mož, ki bo posegla v akcijo takoj, ko pride do invazije Francije. Ta armada ima načrt, da bo naglo zasegla nemška skladišča orožja in mu-nicije, sabotirala nemški promet v Franciji in bo storila vse, da Nemce zaposli ob istem času po vsej Franciji, da ne bodo mogli vse svoje pozornosti o-bračati le invaziji. Francosko tajno armado vodijo bivši francoski rezervn častniki. Vodstvo te tajne sik izvaja že dolgo po vsej Franci ji "čistko", da tajnim poton ubija vse, ki prodajajo Franci jo Nemčiji in z njo sodelujejo V alpskem gorovju v Haute Savoie Departmentu imaji francoski patriotje organiziran alpinski lovski bataljon, ki je dobro založen z Orožjem in mu Nemci dosedaj še niso mogli do živega. Vse te sile, pravi poročilo, bodo vstale in prišle na plan ob invaziji. Glede zavezniške invazije špekulirajo v nemških in španskih krogih, da pride enkrat med polno luno in mlajem, ki bo med 22. aprilom in 8. majem. Nemško štabno poveljstvo pa je mnenja, da pride ob koordiniranem napadu na vzhodu od strani Rusov in na zapadu od strani zaveznikov. Čakanje na invazijo hudo deluje na nemške živce. — Alžir, Afrika. — Francoski narodni odbor v Alžiru je poslal angleški vladi v London protest; radi angleške odredbe,j da diplomatje razpih ubežnih vlad »e smejo neirAn-glijo in ne iz Anglije. Angleška i vlada bo protest najbrže ignorirala. — Lisbon a, Portugalska. — Berlinski večerni list objavlja, da so Nemci organizirali v Franciji vso industrijo za izdelovanje pohištva, da zdaj proizvaja na debelo postelje in drugo pohištvo za nemške begunce, ki so pregnani od zračnih napadov na nemška mesta. — London, Anglija. — "The Daily Sketch" objavlja poročilo iz Švice, ki je došlo iz Nemčije, da so nemški glavni poveljniki prisilili Hitlerja, da mora sprejeti poseben odbor svetovalcev in da se mora za naprej po njihovih nasvetih ravnati. Slepa udanost Hitlerju torej ^odpoveduje. — Stockholm, Švedska. — V Bergen na Norveškem se je dogodila velikanska^ eksplozija. Do 200 ljudi je bilo od eksplozije ubitih in do 2000 ranjenih. Do 4000 ljudi pa je brez strehe. Razstrelba je bila povzročena od sabotefjev, pravi poročilo. — Gary,, Ind. — Požar je u-ničil v tukajšni lokalni trgovini Sears, Roebuck and Co. za $150,000.00 raznega blaga. U ničenih je do 150 električnih ledenic in mnogo avtomobilskih obročov in drugih pred metov, ki se zdaj; v vojnem času zelo težko dobijo. — Neapelj, Italija. — Zavezniška letala iz Južne Italije v soboto bombardirala Be- NAČRT ZA NOVE DAVKE NA DOHODKE PRED KONGRESOM Washington, D. C. — Kon- , cem zadnjega tedna je bil. predložen kongresu nov davčni i | načrt. V veljavo bo priš^J, če bo sprejet prihodnje leto s 1. januarjem 1945. Forme za dav-! čne prijave bodo veliko lažje od letošnjih za izpolniti. Dav-i ki bodo pa višji od sedanjih.! | Od zaslužka $25 na teden se bo j j odtegovalo samcem $3.10; o-ženjenim brez otrok $1.10; o-ženjenim z enim otrokom 40c., — Od $50 na teden: Samcem $8.20; oženjenim brez otrok $6.30; z enim otrokom $4.40. — Od $75 na teden: Samcem $13.70; oženjenim brez otrok $11.6$; z enim otrokom $9.50 itd. Načrt je seveda za enkrat samo Še predlog in bo prišel v [ vejjavo le, če bo v kongresu od obeh zbornic sprejet. Sigurno j bo v kongresu mnogo debat radi načrta in bo brez kakega na-1 daljnega dodatka težko prišel skozi. -o- BENEŠ PRIČAKUJE NEMŠKO UDAJO — London, Anglija. — Dr. Be-' neš, predsednik češke zamejne vlade objavlja mnenje, da kakor hitro bodo Amerikanci in Angleži izvedli uspešno invazi-i jo, ne bo vzelo tri mesece, da se i bodo Nemci podali. Borba bo - huda, a ko bo prišli do nemške 1 zemlje, bodo Nemci jenjali. ŠVEDI ODKLONILI ANGLO-AMERIŠKI PROTEST . . ijHHHppig Stockholm, Švedska.—Švedska vlada je odklonila protest Anglije in Zd. držav, ki zahteva, da Švedi jenjajo prodajati Nemcem tečaje na krogi je (ball bearings), ki jih izdelujejo Švedi. Slednji trdijo, da je količina, ki se prodaja Nemcem majhna in zavzema le tri odstotke proizvodnje. | Nemčiji morajo ^delati kakor j sužnji, pravi vest. — Maple Mount, Kentucky, Prve redovnice, ki so dospele \ .Severno Ameriko so bile Uršu linke. Dospele so v Kanado 1 ' avgusta 1639. pomagati do osvoboditve m pomagati osvoboditi izpod tujče- * vega jarma vse one slovenske v * C kraje, ki po vsej pravici Slove- j niji pripadajo. To je naša naloga, notranje zadeve pa pripa-dajo* narodu onstran morja sa- t memu, da jih reši in določi, kakor jih sam hoče. s Zato je pa potrebno, da SANS sedanjo politiko opusti in vodi posle v smislu resolucij j in to popolnoma nepristransko. ^ Da je bil SANS do sedaj ze- j lo enostranski, bi lahko nave-^ cM razne dokaze, mislim pa, da je dovolj, če spregovorim^ samo o "Ponatisu" iz ljubljanskega Jutra od 23. in 24. sep- ' tembra. Ko je omenjeni list "Jutro" poročal o umeščenju Leona . Rupnika kot predsednika ljub- ^ ljanske uprave, je povedal, da . I je Rupnik v svojem govoru tudi škofa Rozmana pozdravil. " Iz tega je torej sklepati, da se ^ i je dotične afere tudi škof Rož- ( man udeležil. Uprava SANSa je to poročilo ; takoj pograbila in dala pona- ; tisniti v raznih časopisih. Zakaj je bilo to napravljeno? Ali zato, ker je bil general Rupnik imenovan za predsednika ljubljanske uprave? Zdi se mi, da ni bilo to storjeno iz razloga, ker je bil Rupnik ustoličen za predsednika ljubljanske uprave, pač pa je bilo to napravljeno v prvi vrsti zato, ker je bil pri dotični ceremoniji prisoten tudi škof iRožman. i Po mojem mnenju je bilo to napravljeno namenoma, češ, le poglejte, kaj delajo "klerikalci" ! Le poglejte jih, kakšni so! j Ko je bil zastopnik Hitlerjeve , bande umeščen za predsednika ljubljanske uprave, je bil navzoč celo škof Rožman. To je bilo namenoma na-: pravljeno, samo da se zopet nekaj blata vrže na katoliško misleče Slovence. Iz Rupnikovega govora je tolmačiti, da pri njegovem u-meščenju ni bil navzoč samo škof Rožman, pač pa da so bili prisotni oblastni predstavniki, predstojniki raznih uradov in visoki uradniki pokrajinskih uprav. Prepričan sem, da to niso bili samo "klerikalci". Gotovo je bilo med temi visokimi uradniki precejšnje število liberalcev, nacionalistov, socijalistov in raznih brezvercev, toda Izmed vseh teh se je vzelo samo škofa Rožmana na piko. To je dokaz, kako enostransko se pri SAN-Su dela. Zato pa proti takemu početju prav odločno protesti ram. Jaz nisem pooblaščen škofg i Rožmana tukaj zagovarjati. Oi so netke v severnem Jadranu. Bombe so porušile več mostov in tudi železniška postaja in proge so poškodovane. — London, Anglija. — Poročilo iz Jugoslavije omenja, da so Titovi partizani začeli z o-fenzivo proti Nemcem v Nikši-čevem okrožju v Črni gori. Hudi boji so v teku tudi v dveh [drugih okrožjih. — New York, N. Y. — Red Krščanskih Bratov je dobil obvestilo da so Nemci internirali v zasedeni Franciji več, kakor i 100 bratov njihovega reda. V tudi v dveh ' Nemgiji morajo delati kakoi sužnji, pravi vest. mojega zagovora luai ne potrebuje. Rečem pa, da kdor pozna škofa Rožmana vsaj toliko, kot ga poznam jaz, mi bo potrdil, da ga ni v Sloveniji bolj navdušenega Slovenca, kot je škof Rožman. Osebno ga poznam in „ vem, kaj govorim. On ni samo cerkveni predstojnik, pač pa tudi predstojnik in voditelj zavednega katoliškega naroda v Sloveniji. Ce se je škof Rožman odzval povabilp in se udeležil Rupnikovega umeščenja, je storil to, kar bi vsakteri izmed vas napravil, če bi bil na njegovem mestu. , Ako ste obkoljeni od sovražnika, ki vam grozi s smrtjo in nnfčenjetn vsega kar imate in kar nastopate, se boste ukazu pokorili, or else . . . Takim ukazom se v starem kraju dandanes pokori marsikateri Slovenec, bodisi katoličan ali nekatoličan. Vpoštevaii je i prišlo med ameriškimi Slovenci, Srbi in Hrvati do prijateljskih odno-šajev. Je li SANS vršil to nalogo? Ravno nasprotno! Danes je med Srbi in Hrvati večji razdor, kot je bil kedaj poprej. In ne samo to, danes je večji nesporazum med ameriškimi Jugoslovani, kot je bil kedaj med nami. To pa še ni vse. Celo med nami ameriškimi Slovenci so gotovi člani SANSa uničili ono (Nadaljevanje na 3. strani) "Amerikanski Slovenec" dela is 53 let za svoj narod amebikl Amerikanski Slovenec kupujte vojne sonde! Stran 2. AMER1KANSKI SLOVENEC Torek, 25. aprila 194' » AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene 1 list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1801 Established 1891 Izhaja mk torek in petek Issued erfrj Tuesday and Friday Izdaja in tiska: * * Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina« Subscription: Za celo leto_______$4.00 For one year------$4.00 Za pol leta____2.00 For half a year--.- 2.00 Za četrt leta ___,___ 1.25 For three months---1-25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto__£4.50 For one year-----$4.50 Za pol leta_- 2J25 For half a year----- 2.25 Za četrt leta_______1.501 For three months..............— 1-50 Dopisniki so proieni. da dopise poiljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi ▼ uredništvu najkasneje do petka s jutra j prej sni teden.1 Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _____ POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June iO, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ _ ROOSEVELT IN DEWEY ! ■ i Odkar je Herbert Hoover ostal poražen leta 1932 v ] tekmi z sedanjim predsednikom Franklinom Ifcooseveltom, < republikanci niso imeli sreče, da bi imeli na razpolago ka- . kega res močnega in vplivnega voditelja, ki bi ga mpgli po- j staviti pred narod z gotovostjo, da mu bo narod slediL Raz- I logi za to niso v tem, da bi narod zavračal republikansko stranko kar iz navade, marveč so v tem, da so republikanski voditelji zadnjih dvanajst let in še več v nekem zastoju, iz katerega ni nobenega živahnega gospodarskega in socialnega programa. Narod, ki ^e v Hooverjevih štirih letih brodil skozi največjo depresijo, se je naveličal samih praznih obljub, katerim ni sledilo nobeno dejanje. Hoover je govoril o "piski v vsakem loncu" in o "dveh avtomobilih na vsakeni dvorišču". Bilo pa ni ne prvega ne zadnjega in še več, banke so pokale, trgovina je propadala, brezdelje je naraščalo kakor še nikoli. Ljudje menda vsega tega še niso pozabili. • Tekom zadnjih dvanajstih let bi kdo pričakoval, da se bodo republikanci prebudili, da bodo sestavili kak zanimiv gospodarski program, ki bi nudil ljudstvu kaj več kakor sariie obljube. Toda tista stara neplodnost, ki se je držala republikancev v Hooverjevem času, se jih drži še danes in k njihovih vrst ni nobenega novega svežega gospodarskega programa, ob katerem bi zaživelo zanimanje ljudstva za republikansko stranko. Ne da hočemo le zabavljati in kritizirati, ampak kar je res je res, republikanska gospodarska in socialna mentaliteta je kakor srednji vek proti sedanjemu novemu veku, če jo primerjamo z živahnim go- j spodarskim in socialnim programom demokratske stranke, ki jo vodi predsednik Roosevelt. ; . Roosevelt je segel takoj po sredstvih, ki so spremenila .gospodarsko in socialno politiko dežele. - Preuredil je socialno oskrbo s tem, da je uvedel nove zakone, ki so dali ljudem zaščito pred pomanjkanjem, brezdeljem, itd. V okviru Rooseveltove socialne politike je mali človek zopet zadihal, zopet začel živeti, kar preje v republikanskem vzdušju ni mogel, marveč je le propadal in umiral. Vse to je lahko videl vsak, če je le hotel. Wendell Willkie je edini mož med republikanci, ki je kazal nekaj razboritosti. V njem je nekaj neke sile, ki bi se rada začela udejstvovati in se rada razmahnila, a mu stranka te prilike ne da. Kako je to, da mu je ne da? Vzrok ni drugega kakor to, ker republikansko stranko še vedno kontrolirajo ljudje starega socialnega republikanskega duha. Višjim voditeljem republikanske stranke, ki so povečini iz onih vrst, ki posedajo bogate industrije in druge bogate gospodarske ustanove, se Rooseveltova gospodarska in socialna politika ne dopade, ker ta posega v njihovo območje, omejuje njihovo svobodo, da bi svobodno kopičili svoja bogastva, ne da bi hoteli pri tem sprejemati tudi odgovornost za gospodarsko in socialno stanje v deželi. Iz tega razloga so proti Rooseveltovim zakonom, ki določajo socialno oskrbo vsem, ki so take oskrbe potrebni, to je postarani, onemogli, brezposelni in drugi taki, ki si sami ne morejo pomagati. Zato tudi ne marajo Willkie ja, ker se jim zdi, da je preradikalen in da bi začel uvajati nove programe, s katerimi bi pokazal, da se da tudi v okviru republikanske stranke napraviti nekaj, če bi bilo v njej več demokratičnega duha, kakor pa ga je. Kakor vse izgleda, postaja ljubljenec republikancev newyorski governer Tomaž Dewey, ki je res odličen odvetnik in drugače pošten javni uradnik države New York. Ni pa tako radikalnega duha, kakor je Willkie. Posebno pa ugaja republikancem Deweyevo stališče do zunanje politike Amerike. Smatrajo ga za previdnega voditelja Amerike, ki bi ne zapletel Amerike v preveč nevarne mednarodne zveze, pač pa da bi ostal z Ameriko vedno dovolj varno oddaljen od prevelikega in nevarnega sodelovanja v mednarodnih zadevah. Ta republikanska mentaliteta cika na neko zaljubljeno osamljenost ali izolacijo, ki se republikancem kaj dopade, četudi je prav zdaj preveč ne nagla-šajo. Republikanci so pač še vedno tistega ozkosrčnega H. 1 t t Rogelj pravi: Le objavite v J posebni brošuri najnovejše iz- ^ jave slovenskih političnih strank! Ko bodo naši ljudje vi- ^ deli, da se stranke obračajo na > kralja Petra, boste dosegli rav- j no nasprotno kot nameravate! ( Janku Roglju sem na kratko < odgovoril že na seji. Bolj na ši- £ roko moj odgovor na tem mestu: Kdo smo mi, da bi smeli ( predpisovati svojim rojakom I doma, če naj se obračajo na kralja ali ne? Jasno je, da nam Amerikancem "kraljevska roba" ni simpatična. Toda če tam mislijo, da je obračanje na kralja in njegovo vlado v njihovo korist, spet vprašam: Kdo smo mi, da si lastimo pravico vse bolje vedeti kot oni, ki so tam in poznajo položaj in vse bridkosti dneva in noči sami preživljajo? Obračajo se na kralja in njegovo vlado z zahtevo, 'da vztrajata, na protikomunistič-nem in protidiitatorskem stališču ter da skrbita za uvedbo prave demokracije v novi Jugoslaviji. j Kaj je v tem obračanju na kralja, na kar 4bi mi morali! pljuvati ?Da jih ni komunistič-; ni teror prisilil, apelirati na kralja za protikomunistično stališče, bi pač govorili samo o uvedbi demokracije, kakor so sprva govorili, ko so v imenu Slovenske Zaveze razširjali j svoj program za novo Jugosla-jvijo, ki je zahteval demokracijo v federativni Jugoslaviji. To so storili naši rojaki ^oma davno preden je bilo kaj znanega o Ribarjevem programu. Komunistični teror jih je prisilil, da so svoj apel razširili in povedo zdaj več kot so nekdaj. To je vse. Tudi meni kot Amerikancu osebno ni simpatična "kraljeva roba". Toda skušam jo razume- { ti, ne s svojega stališča, ampak s stališča onih v stari domovini. i In to je moja naloga in naloga nas vseh. Lahko je kričati od i tu, od amerikanskih polnih loncev, kako neumno je obdržati kralje in se jim klanjati. Lahkoj je od tu učiti, kako je treba, to-j da biti tam in te lepe nauke izvajati, je pač nekaj drugega. Jaz se ne sramujem javno , povedati, da če bi bil ostal v starem kraju, bi bil danes "kra- K SANSOVI SEJI DNE 12. APRILA 1944 P. Bernard Ambrožič prepričanja: Vsak zase skrbi in glej, da boš za svojim plo- j < tom varen, za druge se pa ne meni! To prepričanje je vo- j1 dilo republikance tudi po zadnji svetovni vojni. Senator ; j Lodge, Reed in nekateri drugi so s tem prepričanjem po-j, razili Wilsona in njegov 6ijajni mednarodni program. In h posledice so bile, da se je v svetu skuhala nova godla^ katero moramo zdaj Amerikanci za pokoro uživati, pa če joj hočemo ali nočemo. Baš v tem imamo vsi .največji dolcaz, da se ta dežela ne more umakniti na svoj kontinent, potemj pa se obdati z visokim zidom in na ostali svet pozabiti. Ni-kakor ne. Lahko se to stori, ampak kaj bodo posledice čez nekaj časa? Iste in hujše, kakor so bile posledice, ki so sledile našemu stališču po porazu Wilsonovega progra-i ma za mednarodno sodelovanje. - % J Yes, Roosevelta lahko porazimo in zavržemo. Smo še vedno svobodni in lahko delamo slabo ali dobro, ampak komu bomo koristili s takim početjem? Samim sebi? Prav ' nič ne, ne sebi ne drugim. Le škodovali si bomo. Bogata i Amerika je del sveta, ki ni tu zato, da bi sama imela vse dobrine, za druge bi se pa nič ne brigala. Ne, ne, samo tu, da skupaj nosimo težave in križe, pa da tudi skupaj ' imamo kar je dobrega na svetu, seveda na pametni podlagi. ' In tisti, ki imajo, jim je od božje Previdnosti naložena na-- loga, da nosijo skrb tudi za druge in da druge pametno in 1 srečno vodijo. To- sicer ni prijetno,, ampak potrebno je. " Saj je nazadnje vse človeštvo le ena sama družina na zemlji. V tej družini narodov pa so slabi in dobri, kakor v vsaki povprečni družini. Dobri morajo voditi |n slabe vzgajati. Odgovornost je pri tem in brez odgovornosti ni 7 nič in tudi brez žrtev %i nič. Kdor to odklanja občuti po-, sledice sam prej ali slej. . Trenutna korist odvaga vse. nje ičelna vprašanja se v takih gr< sih ne rešujejo. Če se bo 'alj zazdel koristna domača vei val Zaveznikom, ga z vso agi- vei cijo ne boste podrli. Ce jim mc j bo potreben, ga bodo pori- pa ili v kot brez vaše propagan- di b. Naša stvar pa je, da naro- m< □vo mišljenje in zlasti čustvo- ko an je skušamo razumeti in ga vz rav tolmačiti. To in nič več — pc teh časih I Sila nikjer ni mila! va PRIPIS: Ta članek sem z\ rugimi vred odposlal uredni-; bi tvom dne 16. aprila. Dne 18. vi priia pa dobim New York ži ^imes z dne 11. aprila, kjer be- j« em, da je dan poprej dr. Smo- d; tlaka, Titov zunanji minister, k ned drugim izrekel naslednje n >esede: . ji "The question whether Yu- v joslavia will be a republic or a I< nonarchy is for the people to iecide . . . Assuredly, it is dif- n ricult to combine a monarchy 1< svith the federal idea as repre- t: sented in Switzerland or the j United States, but if the people v wish it, they can have it. The 1 question of a monarchy will I not be decided until after the 1: war." ] Če se ne gode čudeži! Da je 1 sam Smodlaka, zunanji mini- 1 ster tistega Tita, ki je nedolgo 1 tega slovesno odstavil Petra ne l šele za po vojni, ampak že za < sedaj — naenkrat prišel z iz j a- j vo, ki potrjuje moje besede, prav nič pa he potrjuje Roglje- ] vih in njegovega kroga! Hudi-mana! Razlika ie samo ta, da sem jaz napisal cel članek o tem, Smodlaka je pa povedal v par besedah — kratko in je-dernato. Mn Rogelj, zdaj je tudi Smodlaka "kraljevaš"! In ker izjavlja Smodlaka, da govori vse, kar govori, tudi v imenu Tita, je zdaj vsekako tudi j Tito "kraljevaš". -o- 0 POKOJNI MARIJI STERLE Cleveland, O. V soboto. J5va,pr?la se je raznesla žalostna novica, da je pol ure pred polnočjo, ravno ko je dovršila svoje dnevno delo, o-medlela in malo kasneje umrla blaga soproga in čislana mati Marija Sterle, rojena Hrovat, stara 45 let. Pokojna zapušča 8 otrok, namreč 5 sinov, izmed katerih so trije v vojni službi, in 3 hčere. Bila je hči spoštovane Hrovatove družine iz 6713 Edna Ave. Njen oče John Hrovat, 76-letni pionir, je desna roka v fari sv. Vida za gospodarska dela in o-pravila, ki jih iz prijaznosti vrši dnevno, doma pa zopet z vso ljubeznivostjo pomaga ! vzgojevati družine svojih o-itrok Mati rajne blage Mrs. Sterle je umrla že pred 8 leti. Rajna Mrs. Sterle je bila tu rojena in v verskem duhu vzgojena od mladosti. Svoje življenje je nadaljevala v istem duhu. Bila je vzgledna in vzorna, vedno veselega zna-j čaja, delavna od zgo'dnje ure zjutraj do pozne ure zvečer. 1 Ravnala se je po izreku: Moli in delaj. Zaslužila je, da jo je Bog poklical k sebi, saj je do- i vršila svojje materinske dol-. žm>sti; storila je več kakor . marsikatera mati in soproga, ki si pripisuje veliko zaslug. Bila je pripravljena stopiti . pred svojega Stvarnika in pre-; jeti plačilo, ki je obljubljeno onim, ki spolnujejo njegove zapovedi. Mi ljudje večkrat ne more-' mo razumeti, zakaj poseže i smrt tam, kjer bi po naši sodbi ne smela. Pozabimo namreč na ■ to, da dolgo življenje samo na . sebi ni vedno najsrečnejše. . Zdi se, da je daljše življenje i marsikateremu potrebno zato, [ da polagoma spozna, kako je i j vse na svetu brez pomena in l veljave, kako je vse življenje ■ prazno, če ni bilo urejeno po l duhu vere in božjih zapovedi. . Vera pa uči, da se pravo in , vredno življenje začne šele pri i grobu. Saj smo ravnokar pra-. znovali velikonočne praznike, ■ I ki so nam jasno oznanjevali, - da je s Kristusovim Vstaje- ljevaš". Od leta 1908 naprej smo "mladi" videli v srbskem kralju Petru'"nekak simbol za osvoboditev Jugoslovanov izpod švabskega jarma. Ko je prišla Jugoslavija, je bil Peter že v kotu, za njim je prišel Aleksander, ki ni bil sicer niti od daleč tisto, kar je bil njegov oče. Ali simbol je ostal, jugo-slovanstvo je vsaj deloma doseglo svoj cilj.-Ko smo videli, da se bratje Srbi niti meniti nočejo 0 tem, da bi kralja odslovili, se tudi mi nismo upirali. Ko je šlo za tako velike reči, smo se ravnali po besedah Mr. Kristana, ki pa pri njem pač veljajo le za kakega Adamiča: Pripravljeni smo bili prezreti tisoč malenkosti, samo da poglavitno dosežemo . . . Šlo nam je za svobode Jugoslovanov izpod švabskega jarma in to nam je prinesla Jugoslavija brez kralja ali s kraljem. To nam je bila malenkost. V tem je narod živel vso dobo Jugoslavije. Notranje težave so zadnja leta Jugoslavije gotovo zelo oslabile pomen tega simbola. Diktatura in take dalje. Na novo je pomen simbola zaživel dne 27. marca 1941 Sem že napisal članek o teir 1 pod naslovim: Priča Savic£ Kosanovič. Vzemite razmere kakor so bile. Ali je bilo splot mogoče tisti dan izvesti, kar s« je izvedlo, če bi se ne bilo izvedlo z nastopom vlade Petrs II.? Za vse, kar je prevevale i tisti dan in pozneje srca Juga slovanov, hočem reči: jugoslo vansko čutečih Jugoslovanov je bil vsekakor simbol Peter II Skušajte se vživeti v čustvova nje širokih narodnih mas. Al je mogoče tako čustvovanje > par letih spremeniti z nekin naukom golega mrzlega razu ma, ki pravi: "kraljeva roba' je v 20. stoletju nič drugega k< reakcionarstvo! Vse to je zapisano ne v o ;brambo kralja in njegove, via j de, napisano je v obrambo na roda v Sloveniji. Trdim, da n prav, pljuvati na ta narod/rad tega, če še ni vrgel iz svojih sr< in svojih načrtov kraljevegj prestola. Pustite mu čas! Zgo ,dovina nima rada prevelikil (skokov. Tudi! ni zdrfcvo, veno mer pritiskati na Zaveznike naj zataje kralja. Danes j« vojna in vojaški oziri so prvi Saj vidite sami. Z golega načel inega stališča se jako malo zgo njem strahota smrti uničena in 77— grob ni več strašan. \\ Ko bi se vsega tega prav za- f(i ve dali in res prav žive1!, bi se )) veselili trpeti in unlred. Stori- \\ mo svojo dolžnost, vse drugo jf(i j pa prepustimo božji volji. Tu-; di se ne čudimo in ne tarnaj-,mo, če mati umrje, ki je otro- > ^ kom tako potrebna, d& bi jih j vzgajala. Za vse to bo že Bog ^ poskrbel, kakor je še vedno ^ vselej in povsod. j pu Življenje Marije Sterle je - ■ bilp razmeroma kratko. Tukaj . vidimo, kako pametno je tako ' £ živeti, da smo vedno pripravi- . • jeni na smrt, pa naj pride ka- na - dar hoče. Ona je umrla pri de- ^ lu v pozni noči. Zapustila je 3 najlepši vzgled ne samo svojim otrokom in sosedom, tem- - več celi mlajši generaciji. Ma- ^ a Io takih tu rojenih hčera! žu 0 Kakor omenjeno, žaluje za njo razen soproga Johna Ster- . y leta, ki je doma iz Loža na No-s- tranjskem, petero sinov in tro- ^ e je hčera. Žal, da se trem sino- „ e vom, ki so v vojni službi, ni bi- _ e lo mogoče udeležiti pogreba. II Eden je v Indiji, drugi pri ie bombnikih v Angliji, tretji pa pri mornarjih nekje na morju. ^ ie Kako bodo siromaki žalostni, 7 i- ko bodo zvedeli o smrti svoje :o ljubljene mamice in spet, ko ^ ie bodo prišli domov, pa jih ne bo :a čakala na pragu mamica, da bi J a- jih objela. B e, V naši elevelandski metro-e- poli neprenehoma zvoni mrt-li- vaški zvon. Med tem to naši la fantje v trumah odhajajo na o vojsko, nam smrt pobira ne v samo stare pionirje, temveč ^ e- rojake in rojakinje vseh staro-u- sti. Resni časi so. Ko povrh In vsega tega še beremo, kaj se j ^ ;o- dogaja z našimi ljudmi v bra-i Le- I tomorni stari domovini, nam ^ di silijo solze v oči. Molimo, da j bi bili dnevi bridkosti njim in j ^ nam prikrajšani. LE Anton Gsdina. -o- iz- IZ AMERIŠKEGA UJETNICI ŠKEGA TABORIŠČA je 19. marca, 1944.. j (Kakor znano, je v italijan-;i 1F~ ski vojski tudi precej Sloven- i na cev iz tistega dela Slovenije, ki 1 na je po prvi svetovni vojni prišel < n.a pod Italijo. Zato je med itali- j1 S1" janskimi vojaki, ki so jih Ame- j 1 .V rikanci zajeli v Afriki in posla- , * ^ li v ujetniška taborišča v Ame- < ru~ riko, tudi marsikateri Slovenec. • 'f11 Eden teh naših fantov nam je poslal naslednje pismo. Določ- J j be glede vojnih ujetnikov so stroge, zato ni mogoče priobči- >stl ti raznih podrobnosti.-) k Z Spoštovano uredništvo Am. 1 a Slovenca! o- rs Pretekli teden sem z nepo--j pisnim veseljem prejel dve šte-vilki Vašega lista. Bodite za se-thu prisrčno zahvaljeni. Si ne 0je morete predstavljati mojega i js_ dušnega razvedrila s tema dve-in ma izdajama, kateri sta mi pri-na_ šli kakor kapljica vode človeku ^ v puščavi; takoj jo povžije in er že zahrepeni po drugi. Srce mi [0jj je vskipelo od radosti in kri mi je je znova zavrela po žilah v hre-penenju po maščevanju nad so-vražnikom, ko vidim, da v A-^ meriki kljub vsej vihri in pro-pagandi sovražnikovi obstoja ug' in se prosto razvija tako kre-p^j pak in duhovno značaj en kato-re liški slovenski narod. Da bi le tudi meni posijal žarek one ' svobode, v kateri bom vsaj del-! no lahko sodeloval in pripomo-' gel k popolnemu uničenju smrt-~ nega sovražnika, ki si že od jj^j nekdaj prizadeva streti dušo in na telo poštenega Slovenca. na Posebne zavoje s časopisi in 5 pratiko, ki ste mi jih odposlali • še decembra meseca, še nisem to prejel. Za vedno Vaš zvesti t\ in -1 ' Bje| 'ZATO! po "Papa," priteče domov Pep-idi. ček, "sosedov Jurček je rekel, in da izgledam prav tako kakor pri ti." >ra- "Nu, in kaj si mu na to od-: ke, govoril?" ali,I ."Nič — ko je pa toliko večji ije-iod mene I"_____. _ • DOGODKI i med^SloTOcipo (ll ' ■ " Izvoljen ▼ šolski odbor Vaukegan, 111. — Pri volit-t 8. aprila je bil izvoljen.za &ega odbornika naš rojak )ozdravnik Dr. Andrew; rlan, ki je dobil 2599 gla- 5a vse ameriške Slovence je nembno in častno, da pride-naši rojaki na taka odgovor-mesta. Rojakom v Wauke-nu in Dr. Furlanu Častitamo. Na novem kraju Chicago, III. — Vojaški du-vnik in prejšnji pomožni ppik pri Sv. Štefanu Rev. L. »golin je bil te dni premeščen Californije v North Carolino. iegov sedanji naslov je: Ch. »onard E. Bogolin, 0535832, iq. Co. 1135th Engr. C. Grp., imp Butner, N. C. Prvo obhajilo in birma Chicago, III. — V nedeljo, ie 7. maja pri sv. maši ob :30 zjutraj bodo naši mali rejeli prvo sv. obhajilo. — Lete bo tudi birma v naši cerkvi 1 sicer v ponedeljek 5. junija rečer. Birmovat pride škof ernard J. Sheil. Častitamo! Chicago, 111. — V soboto 15. prila zvečer so v šolski dvora-i pri Sv. Štefanu prijatelji pri-jdili "surprise party" za Mr. 1 Mrs. Justin Pavlin iz 2459 o. Avers Ave. o priliki 25-let-ice njune poroke. V nedeljo 16. aprila pa sta Ir. Nick Šimec in soproga Ma-y, 2056 W. Cermak Rd., pra-novala 45-letnico svoje poro-;e. V ta namen je bila darova-a slovesna sv. maša ob 11:30. ' »'- - Dve poroki Chicago, ni. — Pri Sv. Štefa-iu sta se v soboto 15. aprila po-očila Joseph A. Trojanowski n Miss Helen Mesek, hčerka £r. Antona Mesek iz 1654 W. 51. Pl.; nevestina mati je že lmrla. Zadnjo soboto* 22. aprila, pa jta se poročila Mrs. Sophie Kune - Hoji; in vojak Charles Schifler iz Loomis St. Obema paroma želimo vse lajboljše. Eden ven, drugi noter Chicago, 111. -«- Domov iz bolnišnice sv. Antona je prišel Mr. John Fale, v bolnišnico sv. A.ne pa se je podal Mr. Joe Kukman, ki so mu naenkrat uoge začele nekaj nagajati. Krst Chicago, 111. — V nedeljo 16. aprila je bil v cerkvi sv. Štefana krščen Matthew Gla-vach, ki je bil rojen 30 marca in je sinček znane družine Mr. in Mrs. Andrew Glavach. - Prestal dve operaciji Milwaukee, Wis. — Naš župnik Rev. Anton Schiffrer je že nad mesec dni v St. Mary's bolnišnici. Srečno je prestal dve težki operaciji in je zdaj izven nevarnosti. Farani ga težko pogrešajo. Rojakinja umrla Milwaukee, Wis. — Dne 11. apr. je po daljši bolezni umrla Mrs. Antonija Kozmuth, rojena Sluga, soproga lastnika znanega Kozmuth parka na So. 92nd in W. Beloit Rd. Stara je bila 47 let, doma pa iz Straž-gonjcev pri Pragerskem. V A-meriki je prebivala 31 let. Zapušča soproga Wenzla, tri hčere in enega sina, mater Mrs. Elizabeth Uhan in teto Mrs. Elizabeth Krapshe. V Na dopustu Chicago, 111. — Na dopustu so bili zadnje dni šentštefanski fantje vojaki Joseph Fajfar Jr.,^ John Toplak in Leo Kregul. _ Torek, 25. aprila 1944 AMER1KANSKI SLOVENEC JAPONSKA ZALOGA Zapadna (jUsh 7vat5I i Slovanska W^VeZa DENVER, COLORADO NtiWv in Imenik cevnih nrada&Bf UPRAVNI ODBOR: > : ! Predsednik: Leo Jnrjovec, 1B40 W. 22rid Place, Chicago. IIL • Podpredsednik ta mladinski nadzornik: Goo. J. Miroelavich, 3360 Viae ! Street, Denver, (16) Colo. | 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St, Lockport, IIL Tajnik: Anthony Jsriin, 4676 Washington St, Denver, (16) Colo, t Blagajnik: Michael P. Horvat 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. ■ ! | Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bids, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: ». Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St, Denver, (16) Colo. [ 2. nadzornik: Mike Popovich, 1849 Grove St, Denver, (16) Cola i 3. nadzornik: Anton Rnpar, 408 E- Mesa Ave, Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: ! Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. > 2. porotnica: Johanna V. Mcrvsr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O, | » 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. | 4. porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmere Ave, Cleveland, Ohio. j 5. porotnik: Candid Gnnek, 9537 Ave. M, So. Chicago, IIL UEADNO GLASILO: [ "AmerlkansVi Slovenec". 1849 W. Cermak Rd, Chicago. UL Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-[ nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- \ > inje za sprejem v odrasli oddeiejc, spremembe zavarovalnine, kakor tudi j I bolniške nakazaice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. | Z. S, Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dni- ! > gih narodnosti, id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J ! Kdor feli postati član Zveze, naj se oglasi pri tajnflcu oajbliinjega dru- < I itva Z. S Z. Za ustanovitve novih drnštev zadostuje osem oseb. Glede J > ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila 1 [ in potrebne Hstine. * - J | 8LOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVBZOI J POROČILO ZAVARUJTE DRUŽINO KAMPANJE ZSZ s. Do 31. marca je v tekoči "ZAVARUJTE DRUŽINO" kampanji pristopilo 99 novih članov in članic. Društvo Trail Blazers št. 41, v Denverju, "CHAMPION" od zadnje kampanje, je zopet zavzelo prvo mesto z 18 novimi člani. Društvo North Eagle št. 21, v Ely, Minn., je na drugem mestu z 12 novimi člani. Na tretjem mestu je dr. Slovan št. 3, v Pueblu, Colo., zli novimi člani. Dr. Sv. Katarine št. 29, v Clevelandu in dr. Golden Eagle št. 59, v Central City, Pa., imata vsako po 7 novih članov. Šesto mesto zastopata dr. Planinski Bratje št. 5, v Leadvillu, Colo, in dr. Hrabri Slovani št. 17, v Fredericku, Colo., vsako z šestimi člani. Na osmem mestu je dr. Sv. Martina št. 1, v Denverju, s petimi člani. Po tri člane so pridobila sledeča društva: Sloga Slovencev, št. 14, v Spring Glen, Helper, Utah; Washington št. 52. v Clevelandu; Three Star št. 33, v Chicagi; Hribski Bratje št. 45, v Ruth, Nevada in Oak Creek at. 60, v Oak Creek, Colo. Po dva člana so pridobila sledeča društva: Napredni Slovenci št. 9, v Canon City, Colo.; in Svoboda št. 36, v So. Chicagi. Po enega člana so vpisala sledeča društva: Triglav št. 15, v Bingham Canyon, Utah; Vijolica št. 28, v Pittsburg, Kan.; Royal Gorge Circle št. 46, v Canon City, Colo.; Whispering Pines št. 51, v Trinidad, Colo.; Western Star št. 53, v Aguilar, Colo.; Columbine št. 54, v Crested Buttle, Colo.; Pioneers št. 55, v Aspen, Colo.; in Atlas št. 61, v Atlas, Pa. Ostala društva se do sedaj niso še poslužila kakih aktivnosti v pridobivanju novega članstva v sedanji "ZAVARUJTE DRUŽINO" kampanji. Zato upam in prisrčno želim, da v prihodnjih dveh mesecih, ko bo razpisana še posebna kampanja v počast 36 letnice ZSZ, se bodo poslužila vsa, prav vsa krajevna društva, da ne bo niti enega društva, ki bi ne pridobilo najmanj po enega člana. Večja društva bi pa morala pridobiti najmanj vsako po 15 novih članov v mesecih maju in juniju. Za omenjena dva meseca je poleg te kampanje razpisana še posebna kampanja, in sicer: Za vsakega člana, ki bo pristopil v mladinski oddelek v razred JA (kjer so asesmenti samo po 15c mesečno) , se bo plačalo še nadaljnih 25c Članu, ki jih bo pridobil » najmanj 10; in ravno tako za vsakega člana, ki bo pristopil v razred JB ali JC, kakor tudi za vse Člane, ki bodo pristopili v aktivni oddelek, se bo plačalo poleg navadnih provizij, še na-daljnih 50 centov. Nadalje bo Zveza popustila prvomesečni asesment za take družine, kjer bodo vsi člani družine pristopili. To velja tudi za take družine, kjer je že en par članov pri Zvezi, če pristopijo še ostali člani družin?, tem ne bo treba plačati pr-vomesečnega asesmenta. V slučaju pa, da otroci pristopijo v razred JA od takih staršev, ki so že člani ZSZ, bodo pa otroci prosti trimesečnih asesmentov, pod pogojem, da vsi otroci pristopijo. V slučaju, da samo oče spada v ZSZ, mora pristopiti tudi mati in njih otroci, da bo njih mati upravičena do prostega prvomesečnega asesmenta in otroci pa do treh mesečnih asesmentov v razredu JA, ali pa do enomesečnega prostega asesmenta, če pristopijo v razreda JB ali JC. Otroci, ki so že zavarovani v enem razredu, se lahko zavarujejo še v drugem razredu. V takem slučaju se bodo všteli ravno tako kot oni člani, ki na novo pristopijo, in bomo plačali enake provizije kot plačamo za člane, ki na novo pristopijo. Priporočljivo je, da so vsi otroci zavarovani v dveh razredih, oz. v razredu JA, kjer so asesmenti samo po 15c mesečno in pa .tudi v 20 letni plačilni zavarovalnini, kjer boste plačevali za njih samo za dobo 20 let in potem bo vaš otrok do smrti zavarovan, ne da bi moral plačati kake nadaljne asesmente. Nadalje lahko zavarujete otroke v 20 letni ustanovni zavarovalnini, kjer plačujejo asesmente samo 20 let in po omenjeni dobi Zveza njim izplača v gotovini celo vsoto čertifikata. V slučaju pa, da otrok umrje predno poteče 20 let od datuma njegovega pristopa, boste pa Vi prejeli posmrtnino takoj po sjnrti otroka. To je torej veliko bolje, kot pa da bi denar za Vaše otroke na kako banko vložili, kajti pri nas ne varčujete samo, ampak imate vašega otroka obenem zavarovanega za posmrtnino, in poleg tega pa otrok prejme več ven kot pa Vi za njega vplačate v dobi J20 let. V slučaju, da Vašega otroka takoj ob njegovem rojstvu vpišete za $1000.00 ustanovne zavarovalnine (Endowment Insurance), boste plačevali po 3.45 mesečno za dobo 20 let. Vi bi torej vpla čali Zvezi samo $828.00 v 240 mesecih, Vaš otrok bi pa preje od Zveze $1000.00. V slučaju pa, da bi on preje umrl, bi p* Zveza še prej izplačala celo posmrtnino kot določeno v taken POLJAKI V RUSIJI PROTI UKRAJINCEM Moskva, Rusija. — "Wolna Polska", ki je glasilo Unije 1 Poljskih Patriotov v Rusiji zavrača zahteve Ukrajinskega 1 višjega sveta, ki zahteva, da se vključi v Ukrajinsko sovjetsko republiko tudi ozemlje zapad-no od Curzonove linije. List pravi, mi smo proti temu, ne da bi tam ne bilo Ukrajincev, marveč Curzonova linija je bila u-radno priznana od Rusije po zadnji vojni in se nam vidi tudi najbolj pravična. -o- "LEND-LEASE" PODALJŠAN Washington, D. C. — Kongres je te dni odglasoval z 334 glasovi proti 21 za podaljšanje "Lend-Lease" zakona za dobo enega leta. Dodali pa so zakonu dodatek, ki prepoveduje predsedniku kake posebne dogovore s tujimi vladami s tem v zvezi. -o- ZDAJ PA UČITELJICO IŠČEJO "Koliko plače bo imela?" je vprašala učiteljica tipkanja na višji šoli v Dallas, ko se je neki delodajalec obrnil nanjo, naj mu priporoči kako stenografko. "Za začetek bo dobivala ■ $175 na mesec . . i Učiteljica je vedela za ravno . pravo osebo in od tedaj tista , učiteljica ne poučuje več . ... -o- NOV IZGOVOR i Učitelji in učiteljice v šoli - slišijo vsa mogoča in nemogo-i ča opravičila, če kateri otrok t pride prepozno; v tem oziru - zanje skoraj ne more bitic nič Amerikanci so tako naglo pognali Japonce is Lorengau, na otoku Ma-nus v Admiralski skupini, da so ti morali pustiti svojo zalogo živeža. Sedaj bo zadosti "kai-kai" — po naše hrane — za domačine, ki jim bodo Amerikanci vse to darovalL certifikatu. Ali morete kje drugje dobiti boljše pogoje? Po mojem mnenju, NE! Torej raztolmačite zgoraj omenjeno Vašim prijateljem in znancem, in prepričan sem, da ne boste imeli nikakih neprilik, da njih otroke vpišete v ZSZ v tej še posebni veliki članski kampanji. Bratski pozdrav! ANTHONY JERSIN, gl. tajnik. ZSZ SOLVENTNOST JE 138.58%. RAZNOTEROSTI novega več, vendar 6-letni Teddy Zarief v New Yorku — njegova mati je pred kratkim po-/ila četvorčke — je pa, kakor je mlad, "pogruntal" nov izgovor, kadar je pretekle mesece prišel v šolo prepozno. "Zato ni mogel priti pravočasno, ker je moral pomagati svoji mamici obuti si čevlje, kar ji je težko, ker pričakuje četvorčke 1" Tako je povedal učiteljici pred celim razredom. Doma je namreč slišal, kako..je zdravnik njegovi mamici po preiskavi naznanil, naj bo pripravljena na porod jčetvorčkov. -o- 2rvi V KOTLU Znani Frederick B. Snite Jr. je pred več kot osmimi leti dobil infantilno paralizo ali otroško ohromenje v mestu Peiping na Kitajskem. Od tedaj naprej kljubuje smrti, kar pa mu je mogoče edinole s tem, da neprenehoma, razen par trenutkov na dan, leži v nekakem posebno zgrajenem železnem sodu ali "bojlerju", ki mu nado-mestuje pljuča. Ta boj med 33-letnim Chicažanom in smrtjo je nekaj novega v celi zgodovini zdravništva. Kakemu siromaku bj kaj takega seveda ne bilo mogoče. Mr. Snite Jr. je oženjen in ima dve majhni hčerki. Udeležuje se tudi žogo-metnih iger in drugih zabav, ki jih lahko opazuje s pomočjo raznih ogledal, pritrjenih ob njegovem "bojlerju". Naučil se je govoriti kitajsko in izdaja list, ki ga pošilja 2,000 dopisnikom. -o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC" I KAKO SODIJO O SANSU? s (Nadaljevanje z 1. strani) slogo in ono edinstvenost, ki je r bila med nami potom kongresa d dosežena. s Namesto sloge se seje razdor t in nesporazum. I Bo li SANS to delo nadalje- š val? i Ako hočete, rispeval $6.62; in Mrs. Agnes rustin, Valley, Washington, je poslala $5.00. Dne 1. aprila je bilo v blagajni JPO,SS skupno $70,873. 54. Vseh stroškov je imel od-3or sedaj samo $79.50. Oidbdr za nabrani denar ku-kuje vojne varčevalne bonde, katerih ima danes za vsoto $67,346.94. To je poročilo za dva meseca, v katerih nismo apelirali za denarne prispevke. Brat Louis Champa, blagajnik lokalnega odbora čt. 6 JPO,SS, mi poroča, da so na Elyu, Minn., nabirali denarne prispevke od hiše do hiše, in sicer pod vodstvom sedanje tajnice Mrs. Frances Jenko. Poslal je glavnemu blagajniku že $500.00, in nabiranje se vrši še kar naprej, Mr. John Kershisnik iz Bur-ley, Ida., mi je poslal še februarja $10.00. To je menda že njegov tretji ček. Tako je poslal vsoto $7.00 Mr. Ignac Benkše iz De Pue, 111. Mrs. Ka-therine Penica pa mi je poslala vsoto $125.00 iz Klein, Montana. Naša pomožna akcija gre svojo nemoteno pot naprej. Čas pa se približuje, ko bo potreba temeljito pospešiti naše delo, da bomo nabrali kaj več denarnih prispevkov. Konec vojne se bliža, Slovenija bo kmalu osvobojena, in takrat bo potreba takojšne pomoči za vse one hrabre slovenske borce: Očete, matere, fante, dekleta, otroke in starce, ki vsak po svoje branijo svojo sveto slovensko zemljo pred sovražnikom. Nad Slovenijo brnijo sedaj tudi ameriški. zrakoplovi-osvo-boditelji, brnijo bližajoče se svobode in rešitve. Prihajajo od tam, kjer se rdečijo škrlat-nordeče- večerne zarje, a od kristalno rumenih jutranjih zarij že svetlika žarek slovanskega bratoljubja. Nova in združena Slovenija vstaja iz tisočletnega robstva in trpljenja, iz triletnega boja in umiranja. To je naša krvaveča rodna gruda, katere del smo tudi mi ameriški Slovenci. Kaj imamo, da lahko damo v tako velikih in zgodovinskih časih. Dobro besedo, bratsko tolažbo in ameriški dolar. Vse lahko damo, ' saj smo svobodni, prosti in zdravi. Daj, brat, daj; pomagaj sestra! Janko N. Rogelj. -o KOLEDARČEK ZA ODMERJANJE Meso, maščoba, itd. — Rdeče znamke A8 vse do M8, vsaka za 10 točk. (Veljavne za neomejen čas). Dne 23. aprila postanejo veljavne tudi znamke N8, P8 in Q8. Čevlji — Znamka št. 18 v knjigi št. -1 je dobra do 30.. aprila. Nadalje znamka št. 1 v knjigi št. 3 je dobra za neomejen čad. Dne 30. aprila postane nova znamka za Čevlje veljavna. ,A. Sladkor — Znamki 30 in 31 v knjigi št. 4, vsaka' za 5 funtov. (Veljavni za neomejen čas)/ Znamka št. 40 za 5 funtov, izdana za konserviranje in veljavna do konca febr. 1945. Za živež v konservah (kan« tah) — Plave znamke A8 vse do K8 v knjigi it. 4. (Veljavne . za neomejen čas). Kurhmo olje — Kuponi za 4. ; in 5. perijodo. (Veljavni do 30. | sept.). , Gasolin — Kuponi A-ll ve-. ljavni do 21. junija. i -0- B UY WA RTBOND S mnd'ttve Ufchmnt* to fifiht i jlHFANTI L ElBftjjA|.Y5| S Stran Izbudite jih! mmmmtmmmmmmmmmmm mmmmmm ZAMENJAJTE jih za j (T vojne znamke pri vašem električnem trgovcu • i-z Čas je, da poberete električne predmete iz nemarnih . CT skrivališč in shramb. Čas je, da jih ZAMENJATE ZA VOJNE ZNAMKE pri vašem električnem trgovcu. Dosti vojnih delavcev potrebuje vaše električne predmete, ki jih zdaj manjka radi vojne proizvodnje. . ?. , Nič ne stri, če^vaši predmeti n*3o v dobrem stanju, '' vaš trgovec jih bo popravil. vi ^fc-^JL® Preiščite vašo hišo glede nedelujočih gladilnikov, toaster-jev, umivalnikov in drugih električnih predmetov še flpnes- Opomba: Commonwealth Edison Co. ne ku- TI/ BTT¥ puje nerabne električne predmete za prodajo, Sm t™ pač pa rada pomaga chicaškim trgovcem pri jOL Iraft tem patriotičnem delu. JUmSSS* f Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 25. aprila 1944 Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. "Pojdi, ljubica! Tovariši ne ugovarjajo vec. Vedo, da bi šel tudi do guvernerja terjat svoje pravice!" Pripomniti moramo, da Moreno v srcu kajpak ni verjem svojim besedam. Še zda-lee ni mislil, da je zdaj Orana njegova lastnina, bil je za to vse predobro vzgojen in prenežno čuteč. Straža je oklevala. Pogovarjali so se med seboj, kaj bi kazalo storiti. "Kdo je pa ta Moreno, ki se tako dere?" "Ali ga ne poznaš? Ponos našega letalstva!" . "Ah, naš orel! Ljubljenec generalnega štaba!" "Poslušaj me! Ne spuščaj se v prepir z njim, saj vidiš, kakšen orjak je!" "Toda s kakšno pravico nam bo odpeljal ujetnico?" % "Njegova nevesta je. Drevi se bo poročil z njo." "Oprostite, Moreno," je tedaj dejal naj-bistrejši izmed njih. "Dokažite nam, da govorite resnico. Vaša nevesta? Xli je to res?" je pomenljivo vprašal in se obrnil k dekletu. "Govori, lepotica, doslej si samo jokala, medtem ko se je tvoj ženin boril zate!" Moreno jo je še tesneje privil k sebi, boječ se, da se ne bi zmedla in dejala kaj nepremišljenega. Tiho jo je bodril: "Ne boj se, ljubica moja, jaz sem pri tebi in te ne bom več zapustil!" Potlej je pa dodal glasneje, tako da so ga vsi slišali: "Lepotica moja, kje imaš svoje listine? Dejala si, da jih boš prinesla s seboj." "Tukaj jih imaš, senor," je tiho dejala, kajti njegov tesni objem fikrog pasu je ni posebno spodbujal, še manj pa grozeči o-brazi anarhistov. Moreno ji je hitro yzel iz rok ročno torbico in jo odprl. Nekaj trenutkov je brskal po njej, potlej je pa potegnil iz nje šop papirjev in izkaznic. "Na svidenje!" je skoraj veselo zakričal vojakom. "Kakor vidite, se je moja nevesta že oborožila s potrebnimi listinami za najino poroko. Najina srečna ura se bliža. Nikar me ne prisilite, da si bom moral po drugi poti priboriti svojo nevesto!" Ujetnice so nehale jokati. Zvedavo so ogledovale vojake, mladega, lepega častnika in plavolaso dekle, ki je bila vzrok tolikšnemu prerekanju: Vse so bile velikodušno na strani mladih zaljubljencev, ve-doč, da njih samih ne čaka nič dobrega. "Ena nesrečnica manj," so šepetale med seboj, želeč, da bi nenaden zračni napad razgnal vojake ali jih pa pobil z njimi vred. . i Nekateri miličniki so se še zmerom upirali. Bilo jim je žal lepega plena. Orana je bila nedvomno najmlajša in najlepša izmed ujetnic. "Pusti jo naj gre. Morenova nevesta je. Ostalo nam jih bo še devet in trideset, dovolj za nas! Naj gre in nas pusti pri miru !" je zagodrnjal tisti, ki je imel največ veljave pri svojih tovariših. "Morda bi bilo bolje, da bi mu pognali naboj v trebuh, potlej bi šele vedel, kaj se pravi živeti," je vzkliknil porogljivo neki anarhist in se zarežal, da so se zablesteli snežnobeli zobje v čudnem nasprotju s temnim, olivnorjavim obrazom. Vsi na okrog so se zasmejali. To je bila posrečena šala, vredna pomenljivega trenutka. Ne meneč se za te opazke in za smeh, je letalec prijel pod roko njo, ki jo je trenu-4 tek poprej imenoval 'svojo nevesto*. "Pojdi, ljubica moja." je dejal nežno. "Pojdi, v nekaj trenutkih bova zvezana za vse večne čase ..." Gledal jo je zaljubljeno in nežno, kakor gleda ženin nevesto. Gledal jo je, kakor gleda zaljubljen moški tisto, ki bo v nekaj urah za zmerom postala njegova. Mimo straže gredoČ, je hudomušno po- mežijaiil, videč, kako zavistno ga vsi gle- 1 . . 1 dajo. "Hvala, tovariši za ljubeznivost! V po- , trebi računajte na mojo pomoč L Izrabil je njihovo presenečenje in je 1 nežno, toda trdno odpeljal Orano s seboj, j v*Liv- * . vojo zalogo živil preživljati ive leti. Med obema stebroma Herkula bi toliko časa ne bilo videti nobene jadrnice, ki bi priplula skozi morsko ožino. Angleži se navzlic temu vedejo zelo preprosto. Ce se pripelješ z avtom v Gibraltar, se ti kar tako slučajno pri raznih vhodih, s katerimi odtezajo I Tvoj krvavi zaklad svetovne nadvlade španski zemlji, pri-i bližajo prijazni gospodje v j tropski uniformi in si zapišejo I :me hotela, ki kaniš v njem [ prebivati. Angleži vedo zanj že kar vnaprej. Tujcu je prav I mučno, če še ne pozna tega i-mena prav tako vnaprej. Ti ljudje v tropskih uniformah se jako vljudno vedejo in niti ne zahtevajo potnega lista, je prav si prišel v najvažnejšo trdnjavo sveta. "Saj se skoraj vrnete na Vngleško?" te vprašajo ti go-?posko-obzirni cariniki, ki se iim niti ne sanja ne, da bi morel biti kak pošten človek kaj drugega ko Anglež. Ob sedmih zjutraj se spet odpro železna vrata, skozi katera prideš po lepi obrežni cesti spet na celino. Ondi se Gibraltar v svojem podaljšku mahoma imenuje La Linea in je špansko mesto. To mesto izgubi v La Linea takoj tisto o-labnost, veličastnost, ki je kot pečat na vsem, kar je angleškega. Neskončna je samozavest tega germanskega plemena, ki je s pomočjo-svoje satanske brihtnosti doseglo vse, kar so Nemci s pomočjo svoje čudovite romantike zapravili v zavojevanju syeta. V dobi med sončnim zahodom in sedmo uro zjutraj je vsak človek zazidan v Gibraltarju, v hotelih, ki imajo starinski pisemski papir in so zahtevni do ogabnosti. V razdalji, ki jo v dvajsetih minutah prevoziš z motornim čolnom, se preko zaliva svetlikajo luči iz Alge cirasa. Sama milina diha iz zaliva. Vse je en sam pokoj in mir. V somraku legajo dišave rož v plasteh druga vrh druge. Na desni je Afrika s strahotnim gorovjem. Za pet minut je še enkrat jug, a je o-čarljivo lep. Z one strani začno čez nepremično vodno gladino zaliva gibraltarske luči obsipavati GIBRALTAR >ečino. To je kot Neronova i-ja s plameni. Krog iz štirih ti-očtev topov se dviga kot kita amih luči. Kakor v sanjah. Razlike med usodo in lučjo o blazno zasajene — ko v rancoski Provenci. V beneški ■azsvetljavi so med dvema o-seanoma razporejene sreča, crotkost in mir krog granitne ►graje, ki kar piči od samih opov. Senca gibraltarske pečine je smeraj drugačna, odkoder jo pogledaš. Ce jo gledaš iz Maroka, je pečina topovska planota, ki se co kak razjarjen pes zaletava 7 morsko ožino. Če jo gledaš iz Algecirasa, je Gibraltar ko iolga žival, ki skoči. Od strani, od Sredozemskega morja in Murcie je podobna dvema ja-droma, ki se križata. A če jo pogledal iz Calete, ima pečima oni mrzki, pa drhteči vzgon, kakršnega dajo španske plesalke s svt>jim krilom, ko se s telesom zaženejo v naprostno kretnjo in z ledenim trepetom pritegnejo polet svoje obleke k sebi. Kolika sladkost, če se pripelje človek iz Maroka in pride v Gibraltar! Plavolasi, veliki ljudje. Čedne Angležinje. Saj je to pleme večkrat nepre-bavno, vendar je še večkrat občudovanja vredno. Gibraltar-mesto, ki se je naselilo ob vznožju* pranitne piramide, je ušivo gnezdo z majhnim številom ljudi mešane krvi. Vmes so angleške športne trgovine, motorna kolesa in avtomobili s šoferkami. To je majhno umazano špansko mestece, kjer kroži angleški deija?!' Uslužbenci slabo govorijo angleščino in kakor je videti, drugega jezika sploh ne znajo. Videti so kočije z bal-dahini in z vozniki, ki govorijo dva jezika, a ne razumejo nobenega. Dalje so kramarije z afriškimi čudovitostmi, ki jih natvezijo potnikom, prišedšim za eno opoldne semkaj, da bi na svojem sredozemskem potovanju spoznali, kakšen je jug. Pa še dvdje glavnih cest je v Gibraltarju. (Konec prihodnjič) ■■'■ '■■ ■■■ T " L-• m m r .__ - Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let iskuinje OPTOMETRIST 1901 So. Ashland Avenue Tei Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Rezidenčni tei: La Grange 3966 1- -3 in 7—8 P.M. razen ob sredah Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljali ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.