
P51(2023/2024)1
11
Pevec kot inštrument
A L
Glasbo izvajamo z glasbenimi inštrumenti. Na-
ˇ cin vzbujanja zvoˇ cnih valov je pri inštrumentih
zelo razliˇ cen. Godala in brenkala uporabljajo na-
pete strune, ki nihajo v zraku. Pri trobilih nihajo
glasbenikove ustnice, pri pihalih pa tenki jeziˇ cki.
Pevci ne potrebujejo inštrumenta, inštrument so
kar sami. Zvok tvorita glasilki, tenki opni v grlu
pevca. Preden se zvok razširi v okolico, se od vira
v instrumentih še oblikuje. Pri godalih za to skr-
bijo resonanˇ cne škatle, pri trobilih in pihalih cevi,
pri pevcih pa ustna in nosna votlina.
Glasilkenenihajopovsemharmoniˇ cno,boljkotne
se iz njih širijo hitro ponavljajoˇ ci se poki, ki v ustni
in nosni votlini vzbudijo nihanja z dvakrat, trikrat,
štirikrat ...višjimi frekvencami, kot je frekvenca teh
pokov, ki ji reˇ cemo osnovna frekvenca ali osnovni
ton. Zvok pevca je zato sestavljen iz številnih to-
nov,jetorejnekevrstezven. Toneprivišjihfrekven-
cah od osnovne imenujmo formante in prav jakosti
zvoka teh formantov loˇ cijo dobre pevce od slabih.
Pri vrhunskih opernih pevcih jakost zvoka v danem
formantu lahko moˇ cno preglasi zvok orkestra, kar
omogoˇ ca,daslišimopevcatudiobglasnispremljavi.
Zanimivo vprašanje je, kako glasbeniki zadevajo
predpisane tone v skladbi. Pri glasbilih s tipkami je
to vprašanje odveˇ c, saj s pritiskom na tipko dobimo
danzven,nanjegovoosnovnofrekvenconemoremo
vplivati, pravilnost frekvence zagotavlja dobra ugla-
sitev inštrumenta. Pri godalih mora izvajalec posta-
viti prst na doloˇ ceno mesto na struni in pri hitrih
menjavah not navadno nima možnosti kaj prida po-
pravljati frekvence. Pri trobilih mora glasbenik kar
se da natanˇ cno nastaviti napetost ustnic, da izzove
ustrezen ton. Iz izkušenj z igranjem kljunaste flavte
sklepam,datrobilceminpihalcempomagajopritido
ustreznegazvenaresonancerazliˇ cnodolgegaocevja.
Njegovo dolžino spreminjajo z odpiranjem in zapi-
ranjem ventilov, luknjic ali pri pozavni z izvlekom
cevi.
I
C D E F G A H
velika oktava
110 Hz (A2)
¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯ c d e f g a h
mala oktava
220 Hz (A3)
¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯ G
c
1
d
1
e
1
f
1
g
1
a
1
h
1
enoˇ crtana oktava
440 Hz (A4)
¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯ c
2
d
2
e
2
f
2
g
2
a
2
h
2
dvoˇ crtana oktava
880 Hz (A5)
¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯ ¯ G
c
3
cis
3
/des
3
d
3
dis
3
/es
3
e
3
f
3
fis
3
/ges
3
g
3
gis
3
/as
3
a
3
ais
3
/hes
3
h
3
triˇ crtana oktava
1760 Hz (A6)
¯ 4¯ 2¯ ¯ 4¯ 2¯ ¯ ¯ 4¯ 2¯ ¯ 4¯ 2¯ ¯ 4¯ 2¯ ¯ SLIKA1.
Helmholtzov naˇ cin predstavitve ok-
tav. Vzadnjivrsticisovokvirjihzapi-
sane note, ki jih na klavirju zaigramo
z istoˇ crno tipko.


P51(2023/2024)1
12
Kako pa je pri petju? Tu resonance ne pomagajo,
zazadetekpravefrekvencemorapevecustreznona-
peti glasilke, da oddajo zven s pravo osnovno fre-
kvenco. Na prvi pogled se zdi taka naloga povsem
neizvedljiva. Zavedati se moramo, da je v oktavi,
torej frekvenˇ cnem intervalu z zaˇ cetno frekvenco ν
in konˇ cno 2ν, predpisanih kar 12 frekvenˇ cno toˇ cno
doloˇ cenih tonov in da drugi niso dovoljeni. Še veˇ c,
natanˇ cno je predpisana tudi frekvencaν, torej zaˇ ce-
tek oktave. V rabi je veˇ c naˇ cinov, kako predstavimo
oktave in posamezne tone znotraj nje. V glasbenih
šolah uporabljajo Helmholtzov naˇ cin, ki je predstav-
ljen na prvi sliki.
Preprostejši (znanstveni) naˇ cin pa podaja slika 2.
Imenu tona preprosto pripišemo številko oktave, pri
ˇ cemer je tista s predpisano frekvenco tona A ν
A4
=
440 Hzˇ cetrta oktava (ton A4), iz tega pa sledijo fre-
kvence tona A drugih oktav (A3 pri 220 Hz, A5 pri
880 Hz ...). Toni oktav se zaˇ cnejo z oznako Cn, po-
tem pa sledijo toni Cis, Dn, Dis, En, Eis ... do Hn in
nato spet C(n+1). Razmerje frekvenc med posame-
znimi zaporednimi dovoljenimi toni je vedno 2
1/12
,
torej je frekvenca naslednjega tona 1,0594631 ...
krat veˇ cja od prejšnjega. In ne pozabimo, da dobro
slišimo kar 8 oktav, torej je v kromatiˇ cni tonski le-
stvici predpisanih kar okrog 100 tonov. Na sliki 2
smo predstavili dovoljene tone v intervalu med 100
Hzin2000Hzzvodoravnimiˇ crtamiizmenjajezmo-
dro in rdeˇ co barvo. Imena tonov so v obeh naˇ cinih
predstavitve oktav paˇ c enaka.
Dovoljenefrekvencesotorejvglasbinatanˇ cnodo-
loˇ cene. Na njih so uglašeni inštrumenti, jasno pa
jih vidimo na klaviaturi inštrumentov s tipkami, kjer
vsakitipkipripadatakdovoljeniosnovniton. Igranje
v skupinah seveda terja pristop z dovoljenimi fre-
kvencami, sicer bi se glasba slišala zelo razglašeno
inzauhoneprijetno. Nasnitinebozanimalokajveˇ c
kot to, kar smo povedali.
ˇ
Ce koga zgodovina glas-
benih lestvic bolj zanima, najde na spletu pregleden
Presekovˇ clanekMarijeVenceljznaslovom Glasba in
matematika, 1. in 2. del.
Kako pevci pridejo do zvena s predpisano osnov-
no frekvenco? Pevci imajo pretanjen posluh in vedo,
kdaj je osnovna frekvenca zvena prava. Na misel
nam zato pride princip povratne zanke, ki je splo-
šno uporaben pri vsakovrstnih merjenjih in regula-
cijah. Pri povratni zanki primerjamo dve koliˇ cini –
referenˇ cno, torej predpisano, in opazovano (izmer-
SLIKA2.
Kromatiˇ cna tonska lestvica, ki jo zadnjih 300 let uporabljamo
v zahodni glasbi. Oktave štejemo od tonov C, poimenovani so
toni šeste oktave.
jeno), ter na osnovi njune razlike spreminjamo opa-
zovano, da se kar se da hitro približa referenˇ cni. To
v našem primeru pomeni, da bi pevec poslušal svoj
glas in ga spreminjal toliko ˇ casa, da bi se približal
predpisanemu. Pa preizkusimo to možnost! V ta na-
menbomonatanˇ cnoanaliziraliposnetopetjekakega
znanega pevca. Zame je Luciano Pavarotti daleˇ c naj-
boljši operni pevec, kar sem jih slišal, analizirajmo
torej njegovo petje. V operi Andrea Chenier skla-
datelja Umberta Giordana, je Pavarotti pel skupaj z
Montserrat Caballe in Leom Nuccijem ter v sprem-
stvu orkestra angleške Nacionalne Opere. Posnetek
opereimamnavoljonadvehCDplošˇ cah,torejlahko
pomilivoljianaliziramdigitalnizapiszvoˇ cnihvalov.
Na CD plošˇ ci najdemo digitalni zapis signala iz
dveh mikrofonov, vzorˇ cenega 44100-krat v sekundi.
Vsak vzorec je predstavljen z dvema baytoma, torej
16 biti. V zapisu sledita baytoma za levi mikrofon
bayta za desni. Podatkovne datoteke so zato zaje-
tne, arija Andree v prvem dejanju opere, na primer,
vsebujenekajnad48megabaytov. ZapisanaCDplo-


P51(2023/2024)1
13
šˇ ci moramo pretvoriti v obiˇ cajno .wav ali .mp3 dato-
teko, da prenesemo zvoˇ cni zapis v spomin raˇ cunal-
nika. V ta namen sem uporabil na spletu dostopen
program (Switch Sound File Converter), sam pa sem
napisalprogram,kizapisprevedevobiˇ cajniASCIza-
pisv.datdatoteko. Predtemsemmoralizzajetnega
.wav zapisa izrezati košˇ cke, ki sem jih analiziral. Za
to sem uporabil na spletu dosegljiv program Auda-
city,skaterimizrežemo,prestavljamoinlepimodele
glasbenega zapisa iz .wav datoteke. Tudi ko pevca
ne spremlja orkester ali zbor, je zvoˇ cni val videti
presenetljivo zapleten. Na sliki 3 je kot primer pri-
kazan val zaˇ cetka petja brez orkestrske spremljave.
Vidimo, da je val postopoma vse bolj intenziven, vr-
hovi so vse višji, vmes pa se zaˇ cnejo pojavljati tudi
vrhovi višjih frekvenc. Pavarotti v tem primeru za-
poje, kar je z notami zapisano takole:
G
> p
? E
2
- ˇ vol-
- ˇ li
- ˇ pien
- ˇ d‘a-
- ˇ mo-
2
- ˇ re
- ˇ pre-
- ˇ gar!...
ˇ` Var-
( ˇ SLIKA3.
400 ms dolg zvoˇ cni val Pavarottijevega vstopa v ariji Colpito
qui m
,
avete ...v 1. dejanju opere, ko sam, brez spremljave
orkestra ali zbora, zaˇ cne peti E volli pien d‘amore pregar! ...
Sedajpoglejmo,kakojepevecprilagajalfrekvenco
svojega petja. V ariji Andree Colpito qui m‘avete
ov‘io celo geloso v prvem dejanju opere sem izre-
zal zaˇ cetni del verza E volli pien d‘amore pregar!, ko
pevcanespremljaorkesteralizbor. Kerješelezaˇ cel
peti, je imel dovoljˇ casa, da bi nastavil napetost svo-
jih glasilk toˇ cno na želeno frekvenco. A na sliki 4 vi-
dimo,dajezaˇ celprecejnižje,skorajceladvatonain
se potem v kakšnih 300 ms približal pravi frekvenci.
Prehodni ˇ cas 300 ms je prekratek, da bi poslušalec
zaznal ta glissando, to je zvezno spreminjanje fre-
kvence s ˇ casom, ko slišimo vse vmesne, torej tudi
prepovedane tone. Poleg tega pa je na zaˇ cetku glas
pretih, da bi ga poslušalec dobro slišal, kar vidimo
v posnetem zvoˇ cnem valu na vrhu grafa. Frekvenˇ cni
potek kar dobro potrjuje, da je pevec poslušal sa-
mega sebe in postopoma prilagajal glasilke pravemu
osnovnemu tonu. Analiziral sem veˇ c vstopnih toˇ ck
invselejprišeldopodobnegagrafa. Kopevecžepoje
in zvezno preide na precej višji zven, pa njegov glis-
sando, ˇ ce smo le dovolj pozorni, dobro slišimo. V
takemprimerusevedapevecmoramedpetjemspre-
minjati napetost glasilk in je relativno poˇ casen pre-
hod neizogiben, morda umetniško celo zaželen.
SLIKA4.
Frekvenˇ cnipotekosnovnegatonazaˇ cetkaPavarottijevegapetja
E volli pien ... Na vrhu slike je s ˇ crno barvo nakazano nihanje
tlaka ob mikrofonu, kot je zapisano na CD-ju. Tu vidimo, kako
se glasnost zapisanega zvoka spreminja sˇ casom.
Gledenapovedanopevecpotrebujekakih200ms,
dazadenepraviosnovniton. Kajpa,ˇ cetegaˇ casapre-
prostonima? SpomnimosearijeKraljicenoˇ ciizdru-
gegadejanjaMozartoveopere
ˇ
Carobnapišˇ cal. Pritej
ariji,kislovikotenanajtežjihvvsemopernemreper-
toarju,morapevkaveˇ ckotdesetkratnahitro,vsakih
100 ms, zapeti in odpeti razliˇ cne glasove izredno vi-
sokih frekvenc. Ker nima na voljo prav niˇ c ˇ casa za


P51(2023/2024)1
14
kakšno prilagajanje, mora v kratkem presledku med
dvemaglasovomanastavitinapetostglasilkinzapeti
na ves glas in kar zapoje, paˇ c zapoje. Ker imam na
voljo prenovljen posnetek (iz leta 1963) te opere na
dveh CD plošˇ cah, sem analiziral petje slovite slova-
škesopranistkeLuciePopp. Delpetja,kisemgaana-
liziral, je v notnem zapisu oznaˇ cen z rdeˇ co barvo.
G
2
‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ ‰ˇ SLIKA5.
Notni zapis dela arije Kraljice noˇ ci iz Mozartove opere
ˇ
Carobna
pišˇ cal. Analiziran je bil del petja, zapisan z rdeˇ co barvo.
Na sliki 6 je prikazan potek njenega petja v delu
arije, kjer poje posamezne glasove nepovezano
(staccato), torej vsak glas loˇ cen od drugih. Potek
valovanja kaže dele s petjem, sledijo pa precej tišji
intervali, ki so le odmevi delov s petjem. V ˇ casu od-
mevapevkaprilagodisvojeglasilkezanaslednjiglas.
Glasovisehitroizmenjujejo,vdvehsekundahpevka
odpoje 9 razliˇ cnih glasov. Iz ˇ casovnega poteka fre-
kvencvidimo,danekatereosnovnetonezadenepov-
sem natanˇ cno, nekaterih pa ne, razlike med zapetim
in napisanim so lahko tudiˇ cetrtino tona. Te napake
pa pri poslušanju ne motijo, ker se toni tako hitro
menjavajoinsovednovmespovsempravilnozapeti.
Ko pa ta pevka v isti ariji zapoje dalj ˇ casa trajajoˇ co
noto, se spet po kakšnih 200 ms približa pravemu
tonu z obilico vibrata.
Pri hitrem igranju violine so glasbeniki v podob-
nem škripcu, Za prilagajanje ni ˇ casa, ˇ ce pa violinist
igra solo brez orkestra, nima niti tonalne zaslombe
prinjem. Izraelsko-ameriškiviolinistItzhakPerlman
jetakohitroskladbo,kjermestomazaigrakar10not
v sekundi, predstavil na enih svojih CD plošˇ c z Ba-
chovimi sonatami in partitami za violino solo. Ana-
liza pokaže, da nekateri toni pri tem niso povsem
natanˇ cno zadeti, a je napaka povsod manjša kot ˇ ce-
trtina predpisanega tona.
Za konec naj povemo, da s to analizo nismo imeli
namena kakorkoli kritizirati omenjenih glasbenikov.
Lahko se leˇ cudimo, kako so z vajo in izrednim glas-
benim posluhom prišli do skoraj popolnega izvaja-
nja. Omenili smo le petje in igranje na violino, a
SLIKA6.
Dvesekunditrajajoˇ codlomekizarijeKraljicenoˇ ciizMozartove
ˇ
Carobne pišˇ cali. Nekateri osnovni toni niso povsem natanˇ cno
zapeti.
ne dvomimo, da nekaj podobnega velja tudi za glas-
benike na drugih inštrumentih. Prav zanimivo bi
bilo prouˇ citi igranje trobilcev, morda tudi pihalcev
in ugotoviti, kako oni pridejo do predpisanih osnov-
nihtonov. Ofizikipetja,posebnoozvenupevˇ cevega
glasu, pa bo bralec veˇ c izvedel v ˇ clanku The Acou-
stic of the Singing Voice avtorja Johana Sundberga,
objavljenega v reviji Scientific American marca leta
1977.
Ob strani smo pustili vprašanje, kako smo prišli
do iskanih osnovnih tonov pri glasovih. Ker so zvoˇ c-
ni valovi praviloma izjemno zapleteni, je metoda s
preštevanjem vrhov v izbranih ˇ casovnih intervalih
prepoˇ casna in nezanesljiva. Kot reˇ ceno, so zveni pri
petju hitro zelo zapleteni in niti ne vemo, ob kate-
rem ˇ casu se pojavi kak vrh. S to metodo sem sicer
zaˇ cel, akmaluuvidel,dabommoralanalizoavtoma-
tizirati. Tak avtomatski naˇ cin iskanja spektrov, to
je tonov v danem zvenu, ni prav zelo zahteven za
nekoga, ki pozna osnove tako imenovane Fourierove
analize signalov, a o tem morda kdaj drugiˇ c.
×××