KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KUGA NA ŠTAJERSKEM V LETIH 1679-1683 EMA UMEK Sedemnajsto stoletje je doba velikih kuž- nih epidemij, ki so zajele vse slovenske dežele v več valovih. Na Štajerskem je razsajala kuga v letih 1600—1603, 1608, 1614—1617, 1623—1625, 1641, 1644—1647 in 1672 ter pu- stila za seboj velika razdejanja.' Najhuje pa je bilo v letih 1679—1683, ko je gospodarila kuga po vsej deželi. L. 1678 je izbruhnila kuga na Sedmogra- škem. Ogrskem in Slovaškem ter se širila naglo proti zahodu. Januarja 1679 je že za- jela Dunaj in okolico in tu gospodarila vse leto. Na Štajerskem in Kranjskem so vesti o kugi povzročile velik preplah, ki ga je še povečalo sporočilo, da bodo v deželi nasta- nili vojake regimenta grofa Rabatta. Ti so bili dotlej na okuženem področju. Deželni stanovi obeh dežel so odklonili nastanitev vojakov. Tako je moral regiment najprej prestati karanteno pri Radgoni, preden je prešel na Kranjsko in Štajersko.^ V letu 1679 so nastala na slovenskem Šta- jerskem tri kužna žarišča: Celje s celjskim okrožjem, mariborska okolica in predel med Radgono in Cmurekom. V Celje so zanesli kugo trije študentje, ki so se vračali iz Gradca v Gorico. 27. avgusta so prišli do Celja; ker zaradi suma okužbe niso smeli v mesto, so se nastanili pri kovaču Luki Drešniku v predmestju na Bregu blizu kapucinskega samostana. Tu je eden izmed študentov umrl že 29. avgusta sumljive smrti. Mestni padar ni ugotovil pri njem značilnih kužnih znakov. Ti se niso pokazali niti pri šestih ljudeh iz bližnje hiše na Bregu, ki so kmalu nato umrli v teku štirih dni. Mestni padar je označil njihovo bolezen za ogrsko mrzlico. A zaradi previdnosti so to hišo za- prli.s Pravi kužni znaki so se pokazali šele pri štirih umrlih otrocih celjskega meščana in špitalskega mojstra Sibenitschki, ki so se okužili v stiku z otroki iz hiše na Bregu. Hišo so takoj zaprli. Vest o pojavu kuge je v mestu povzročila velik preplah. Meščani so bežali iz mesta v okolico, v vinograde in gradove. Da se ne bi širila kuga po mestu, je dal mestni sodnik zapreti še hiše mizarja, ključavničarja, duhovnika in mestnega pa- darja, ki so bili v stiku z umrlimi otroki. Pred mestna vrata so postavili stražo, ki je preprečevala prehod iz mesta ali v mesto.* Kljub temu so še našli Celjani izhod iz mesta, da so trgovali in nakupovali sol v Laškem in Trbovljah in s tem prenašali kugo dalje.-'* Graška vlada je imenovala 6. novembra 1679 posebnega kužnega komisarja Karla Sigis- munda grofa pl. Gaisrukha, da bi nadzoro- val ukrepe za preprečenje kuge." Kuga se je v Celju naglo širila. Pobirala je predvsem otroke, mladino in ljudi sred- njih let.' Posebno mnogo žrtev je zahtevala med ljudmi na Bregu in pod gradom. Svoj višek je dosegla epidemija v mesecu novem- bru. 14. novembra je bilo okuženih že 20 hiš, in sicer hiše: špitalskega mojstra Sibenit- schki, kramarja Merve, Jurija Lembscherja, mesarja Vida, mestnega sekretarja, kovača Papsta, Prescholerjeve vdove, Schmeidlerja, Tomaža Maurerja, Hutterja pri gornjih mest- nih vratih, tesarja Grimca, Luke na Bregu, Pischotka, Predca, sla Zenzla, Urbana pl. Urbanija, uslužbenca mestnega sveta Abra- hama, kaplanija pri župnišču in še dve drugi hiši. Kot sumljive so bile označene hiše pl. Gablkovna, mestnega sodnika Jurija Khni- spergerja, kovača Stadtlerja, Robide in le- karnarja Philomella.8 Konec novembra sta bila na novo okužena hiša mesarja Poscherla in kapucinski samostan." Od začetka kuge 19. septembra do 13. decembra, ko je začela epidemija pojemati, je umrlo v mestu brez Brega in pod gradom 65 ljudi: iz hiše špital- skega mojstra Sibenitschki deset, mestnega sekretarja osem, Prescholerjeve vdove pet, kovača Stadtlerja šest, mesarja Vida tri, Schmeidlerja dve, kramarja Jurija Lemb- scher dve. Urbana pl. Urbanija dve, kramar- ja Merve dve, uslužbenca mestnega sveta Abrahama dve, sla Zenzla šest, tesarja Grim- ca dve, brivca tri, usnjarja »auf der Schitt« dve, mesarja Poscherla ena, Nessline ena, kaplanije sv. Martina ena in iz špitala tri osebe.^" Decembra je kuga popustila. V za- četku januarja je bilo okuženih še 18 hiš z devetimi bolniki. Za okužene so bile označe- ne konec januarja 1680 še hiše: mesarja Tomaža Poscherla, Abrahama Grafa, kovača Hansa Stadtlerja, Jožefa Bratca, Roka Moli- narija, mizarja Hansa Fekla, tkalca Matije Orešnika, Simona Rosmana, Gašperja Lede- rerja, brivca Ivana Feigla in Jakoba Wollfar- ta. V teh hišah sta bila le še dva kužna bolnika.*^ V času od 13. decembra 1679 do februarja 1680 je umrlo v Celju še pet Ijudi.i^ Februarja so prestali Celjani karanteno, a mesto je bilo zaprto še do 16. marca. Vse okužene hiše so očistili, sežgali slamo in posteljnino. Begunci iz mesta so se vračali na domove in tu prestali karanteno." Begunci iz mesta, trgovci s soljo in berači so prenesli kugo iz Celja po okolici. V hišo Martina Gajška na cesti med Celjem in 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Št. Jurjem jo je zanesla neka ženska meseca oktobra iz okužene hiše na Bregu.'^ 14. no- vembra je okužila vas Podlog stara žena z oblekami okuženih iz Celja. Novembra se je kuga bliskovito razširila, zajela je vasi Trnovlje, Dobravo, Pristavo, Dobrišo vas, Tremerje, Košnieo, Pirešico, Blagovno, Re- čico nad Laškim, Trnovo, Lopato pri Do- bravi, Spodnji Podlog, Št. Janž pri Pirešici, Babno in Laško.'' Višji kužni komisar Karel Sigismund grof pl. Gaisrukh je sklical na posvet gospode deželskih sodišč in mestnih pomerij k podložniku Malegaju v Št. Peter, da bi razpravljali o ukrepih proti kugi. Po- stavili so Karla Andrijana za kužnega pod- komisarja za predel od Savinje do Vran- skega. Sklenili so, da bodo zastražili okužene kraje. Celjanom, ki so še vedno hodili iz mesta, so to prepovedali.'* Kuga je najhuje divjala v Košnici, Tremerjih, Rečici in La- škem. Se decembra 1679 je bilo v Laškem okuženih deset hiš. V Tremerjih in na Bregu so bile okužene vse hiše razen šestih. Kuga je tu trajala do srede januarja 1680." Iz Tremerij je zanesla kugo v začetku febru- arja v vas Turje neka ženska, ki je šla v Tremerje po dediščino. Ponovni pojav kuge v Turjah je povzročil velik preplah. Vas so zastražili.'^ Toda kuga se ni več širila. Iz Celja je zanesla kugo v šoštanjsko in velenjsko okolico beračica z dvema otroko- ma. Kuga je razsajala v Šoštanju in okolici, na Ravnah, v Velenju, pri Št. Janžu na Vin- ski gori, nad Topolščico, pri Sv. Duhu, For- steneku, Št. Janžu pri Pirošici in Zabrdu. Kužna epidemija je bila tu šibkejša in je prenehala konec decembra 1679.'» Le 20. ja- nuarja 1680 je še umrl v Slovenjem Gradcu neki popotni kmet s sumljivimi znaki, zato so hišo zaprli.^" Pregled kužne epidemije v celjski, šoštanj- ski in velenjski okolici nam kaže naslednja tabela, kolikor so znani podatki.** ] Celje okoli leta 1580 (po Vischerju) Kranjski deželni stanovi so poverili ob prvih vesteh o kugi v Celju Juriju Henriku Heinricherju pl. Grienthallu, prejemniku stanovske mitnine na Vranskem, nalogo, da obvešča stanove o širjenju epidemije. Posta- vili so višjega kužnega komisarja Johanna Antona barona Lewenburga, ki je nadziral deželno mejo in dajal navodila kužnim pod- komisarjem. Ti so bili postavljeni v Sevnici, Rajhenburgu, Brežicah, Loki, Radečah, Litiji, Motniku, Trojanah, Crnilcu in Gornjem gradu. Z deželnim patentom 17. oktobra 1679 so zaprli kranjski stanovi deželno mejo in ukazali zmanjšati število brodov na Savi. Prepovedali so vstop v deželo vsem ne glede na stan in fedo iz Celja ali drugih okuženih krajev. Ukinili so trgovino s Štajersko, ra- zen trgovine s soljo. Tovorniki iz Kranjske niso smeli več zamenjavati sol za žito. Trgovi- no s soljo so dovolili le pri Vranskem in pri zastraženih brodovih na Savi.^^ Trgovanje ob brodovih na Savi so stanovi začasno celo prepovedali, da so se dogovorili o načinu prodaje z zemljiškimi gospodi. Zaradi zmanj- šanja trgovine s soljo je cvetelo tihotapstvo. Tovorniki so podkupovali kužne straže, da so jih pustile preko meje,^' štajerski podlož- niki pa so se nameravali upreti in vdreti na kranjska tla po sol.^* 6. novembra 1679 so dovolili kranjski deželni stanovi prevoz soH na Štajersko še pri Radečah in Sevnici. V Radečah je prevzemal sol Andrej Danijel baron Mordax, v Sevnici pa Ernest Engel- breht Fabianitsch, ki jo je vskladiščil v svoji hiši nasproti sevniškega broda. Vzrok izredne vestnosti pri zapori deželne meje nasproti okuženi Štajerski je bil poleg bojazni pred okužbo tudi strah kranjskih deželnih stanov, da bi sicer zaprli deželne meje Goriška, Trst in Reka proti Kranjski, kar bi ohromilo trgovino s soljo, železom in platnom.^' Zato so stanovi odbili vse prošnje štajerskega kužnega komisarja Karla Sig- munda grofa pl. Gaisrukha, da bi tovorili kranjski tovorniki sol od Vranskega dalje do broda čez Savinjo nad Št. Petrom ali k podložniku Malegaju v Št. Peter, Rečico in Mozirje.^' Ko se je novembra širila kuga, so prenesli trgovino s soljo z Vranskega na Tro- jane, dovoliU pa so tovornikom prehod do Gornjega gradu. Sol so tovorili na Trojane KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kranjski tovorniki v ponedeljkih in petkih, prevzeli so jo pooblaščenci štajerskega kuž- nega komisarja, ki so jo ob drugih dneh da- jali štajerskim tovornikom.^' Prepoved to- vorjenja soli na Vransko je vzbudila med podložniki mnogo protestov. Izjavljali so, da se bodo uprli in vdrli na Kranjsko, saj jih je že dovolj prizadela prepoved o zame- njavi žita za sol. Poleg tega se je cena soli še dvigala zaradi prekupčevanja upravite- ljev gospostev in meščanov Žalca in Voj- nika.^8 Kranjski deželni stanovi so morali popustiti, zlasti ker je zahtevala 16. decem- bra tudi notranjeavstrijska vlada, da kranj- ski tovorniki znova dovažajo sol do Vran- skega.2' A ko so pripeljali v Slovenske Ko- njice 30 q kamene soli, se je položaj spre- menil. Morska sol na Vranskem ni šla več v promet in nastala je nevarnost, da vderejo kranjski tovorniki s soljo preko meje in jo gredo prodajat v okužene kraje. Morali so pomnožiti straže na deželni meji.^" Ko je januarja prenehala kuga v celjskem okrožju, so znova dovolili trgovanje z žitom in soljo na Vranskem, v Radečah, Sevnici in med Rajhenburgom in Brežicami, a le pod nad- zorstvom komisarjev in straž. Komisarji so tudi nadzorovali Savo in prevažanje vina po njej.'' Februarja pa so tovorniki smeli iti tudi preko Vranskega.'^ Deželno mejo so od- prli stanovi šele 12. aprila 1680. Le stanov- ski mitničarji so še pregledovali fede in nad- zorovali prevoz blaga, za katerega so me- nili, da prenaša bolezen: volno, volovske kože in predivo. Dežela pa je zaprosila no- tranjeavstrijsko vlado in dvorno komoro, da bi posredovali, če bi zaprle Goriška, Reka in Trst meje proti Kranjski.'" Komaj mesec dni so bile odprte deželne meje, ko so prišle vesti o novem širjenju kuge na Štajerskem. Že jeseni 1679 se je po- javila kuga v Slovenskih goricah v več kra- jih: Sambertu, Velki, Sladki gori, Sv. Ja- kobu in pri graščini Stanov.'^ Maja 1680 je bila okužena radgonska okolica, Ptuj z oko- lico, Haloze in Dravsko polje. V radgonski Maribor s prilstajiom v 18. stoletju (ipo pomožnHkem potnean listu) okolici so bile okužene vasi Zepovcd, Apače in Lašbah. Kuga je bila lažje oblike in je v omenjenih vaseh umrlo le 16 ljudi, drugi oboleli pa so ozdraveli.'^ Kranjski deželni stanovi so nameravali zapreti deželno mejo, ker jim pa tega notra- njeavstrijska vlada ni dovolila, so zastražili deželne meje z mušketirji, nastanjenimi v deželi. Imenovali so ponovno za kužnega komisarja Johanna Antona barona Lewen- burga s podkomisarji Jurijem Ehrenreichom Heinricherjem, Hansem Ludvikom pl. Ho- henwartom, Jurijem Sigismundom pl. Aichel- burgom, Wolfom Engelbrehtom baronom Gallom, Sebastijanom Draxlmayerjem, Han- sem Jurijem Aparnikom, Francem Kiirch- bergerjem in Johannom Benaglio, ki so nad- zorovali deželne meje. Prehod v deželo so dovolili le tistim, ki so imeli fedo potrjeno v zdravih krajih. Fede so izdajala zemljiška gospostva, mestni župani ali mestni sodniki, v Ljubljani pa provisores sanitatis. Prepo- vedali so potovanja v sumljive kraje. Kužne straže so postavili ob meji na Crnilcu, pri Cemšeniku, Trojanah, Motniku, Sv. Jakobu, brodu pri Litiji, Zagorju, Zidanem mostu, Radečah, Kompolju, Sevnici, Krškem, Jese- nicah, Čatežu in Tariški vasi.'* Fede so trgovci zlahka dobili in se niso mnogo ozi- rali na nevarnost okužb.'' Na ptujsko pro- ščenje je prišlo polno kramarjev in kmeč- kih trgovcev iz Kranjske kljub kugi. Rade- ški podložniki barona Mordaxa pa so s svo- jimi čolni prepeljavali ljudi brez fede preko Save. Zato so morali kranjski deželni sta- novi poostriti nadzor nad Savo. Podložnikom so ukazaU izročiti čolne stražam in prepo- vedali pod smrtno kaznijo prevažati ljudi iz Štajerske preko Save.'^ Junija so nadzor na deželnih mejah še poostrili, ker se je kuga širila v Mariboru in Gradcu. Prepovedali so prehod preko meje vsem sumljivim ljudem, posebno pa še študentom iz Gradca, tovor- nikom, romarjem in beračem. Apaltni voli, ki jih je gnal apaltator Luka di Lelio v Be- netke, so morali prestati karanteno na Tro- janah. Njihove vrvi so sežgali, najeli druge gonjače, vole pa gnali skozi tekočo vodo, da ne bi zanesli kuge." Kranjski deželni sta- novi niso upoštevali niti fed, ki sta jih izdala notranjeavstrijska vlada in magistrat v Gradcu, ker so se bali, da bodo zaprli Trst, Reka in Goriška meje proti Kranjski. Kajti ljubljanskemu trgovcu Blažu Snedicu so se- žgali na Reki ves tovor klobukov kljub ljub- ljanski fedi. Mnogo trgovcev s platnom Re- čani niso spustili niti v mesto. Ker je za- htevala notranjeavstrijska vlada, da kranj- ski stanovi upoštevajo graške fede, so o tem razpravljali 6. julija 1680 na deželnem zboru. 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Prosili so, da ne bi izdajali fed v Gradcu, dokler ne bo kuga prenehala, kajti Benečani, Goriška, Gradiška in primorska mesta so izjavila, da bodo zaprla svoje prehode proti Kranjski, če bodo tu upoštevali kranjske fede. S tem bi se zmanjšala trgovina in z njo tudi deželne mitnine, ki so bile za de- želo bolj donosne na ozemlju med Ljubljano in Primorjem kot med njo in Štajersko.*" Julija 1680 je vdrla kuga iz Ptuja, kjer je morila, na vse obširno področje Slovenskih goric in preko Drave. Znova so kranjski sta- novi poostrili nadzor na deželnih mejah po- sebno pri Gornjem gradu, kjer so prehajali preko meje tihotapci. Ukinili so vsa pro- ščenja ob deželni meji, kamor so prihajali s Štajerskega. Kljub kužnim stražam je pri- šlo na sejem v Zagorju 29. junija okoli 100 ljudi iz Štajerske. Kranjski stanovi so za- htevali, da so postavila štajerska obmejna deželska sodišča in mesto Celje straže, ki so pridržale ljudi iz Gradca in Slovenskih go- ric v karanteni. To je bil pogoj, da so ostale deželne meje odprte za prehod s fedo in da eo dovolili tovoriti sol na Štajersko.** Avgusta je prišla kuga že do Novevasi pri Slovenski Bistrici, kamor so jo zanesli iz Le- skovca. Okuženi so bili kraji Breg pri Ptuju, Radgona, Negova, Sv. Trojica, Sv. Duh, Polj- čane in Studenice. Najhuje je divjala kuga v Mariboru, saj je zbolelo samo v Gosposki ulici preko 100 oseb.*^ Posledica je bila omejitev trgovine s soljo. Tovorniki so smeli tovotriti sol le do Vran- skega in to v ponedeljkih. Ob sredah pa so prihajali po sol na Vransko štajerski tovor- niki.*' Kljub tem ukrepom so zaprli Gori- ška, Reka in Trst prehode proti Kranjski, trgovina z njimi je prenehala. Zato so v za- četku 1. 1681 kranjski stanovi odlašali, da bi odprli prehode proti Štajerski brez fede, če- prav je tu kuga pozimi prenehala, da ne bi zapora obmorskih krajev še trajala.** Šele na mnoge ukaze notranjeavstrijske vlade so odprli 18. aprila 1681 deželne meje*' in za- prosili, da bi tudi Goriška, Reka in Trst od- prli svoje. Ti pa so to odklonili vse dotlej, dokler bodo držali zaprto mejo Benečani. Zato so se kranjski deželni stanovi obrnili na Franca Ulriha grofa Thurna-Valsassina, cesarskega poslanika v Benetkah, in ga pro- sili za posredovanje. 1. junija 1681 so Be- netke odprle prehode.*' Junija 1681 so deželni stanovi na Kranj- skem dobiU nove vesti o širjenju kuge na Štajerskem pri Radgoni, v Novi vasi pri Rad- goni, Trnovcih pri Ormožu, Grabah, Spod- njih Šalovcih in na Vodranskera vrhu. Znova Tovorniki s konji (po Valvasorju) so prepovedali prehod meje ljudem iz sum- ljivih krajev, dovoljeno je bilo priti preko meje le s fedo. Imenovali so prejšnje kužne komisarje, postavili straže na mejo, prepo- vedali prevažati vino po Savi, obsavskim podložnikom prepeljavati ljudi iz Štajerske, pa čeprav so imeli fedo, pod kaznijo 1000 dukatov v zlatu. Ohranili so trgovanje s Celjani s fedami razen z volovskimi kožami, volno in predivom.*' Celjani in okoliška de- želska sodišča so zastražiH svoje meje in pre- povedali prehod iz okuženih predelov. Ven- dar tega niso preveč strogo izvajali. Tako je prišlo na dan sv. Ane na proščenje v Teharje mnogo kmetov z okuženega Ptujskega polja. Kranjski stanovi so zato prepovedali obisk proščenj in romanja na štajersko stran.*^ Ju- lija so prepovedali goriški stanovi prehod ljudem iz Štajerske in vso trgovino s Štajer- sko tudi s fedo. Prepovedali so celo gonjenje apaltnih volov iz Štajerske.*' Isto so zahte- vali v sporazumu s Trstom in Reko, tudi od kranjskih deželnih stanov, sicer bodo zaprli mejo proti Kranjski. Notranjeavstrijska vla- da je morala posredovati, da je obdržala Go- riška odprte prehode v Kranjsko s fedami.^" Julija 1681 se je kuga širila po Slovenskih goricah. Vendar ni bila težke oblike, ker je po kužnih poročilih ozdravelo mnogo bol- nikov. Kuga je tu domovala do konca 1.1681. Okuženi so bili kraji: Gornja Radgona, Kog, Šalovci, Obrez, Pušenci, Libanja, Pavlovski vrh, Mihalovei, Ivanjkovci, Spodnji in Zgor- nji Brebrovnik, Anašak, Jeruzalem, Križevci, Ključarovoi, Bunčani, Stara Nova vas. Nova vas pri Križevcih, Bučkovci, Vučja vas, Šar- dinja, Bolenšak, Ljutomer, Travnik, Št. Pe^ ter pri Radgoni, Sv. Miklavž, Trnovci pri Ptuju, Ptuj, Negova, Runeč, Strigova, Rado- slavci. Št. Jurij ob Sčavnici, Kraljevci, Slap- tinci, Biserjane, Bodkovci, Hvaletinci, Jan- ževski vrh. Gomile, Zagaje, Grajena, Gornji in Dolnji Ločki vrh, Jastrebski vrh, Jastrebci, Vodranci, Vodranski vrh. Središče, Stanovno, Lešnički vrh, Sejanci, Hum, Velika Nedelja, Iljaševci, Selišči, Vinski vrh. Svetinje, Vitan, Veličane, Kajžar, Sv. Duh pri Središču, Sve- tinci, Ločič, Janeževci, Gobošak, Drsteljski vrh, Gmci in št. Ožbalt pri Ptuju. Najbolj je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO morila kuga v Trnovcih pri Ptuju, kjer je po- brala do 22. julija 162 ljudi, še avgusta 1681 je tu umiralo dnevno po 10—12 ljudi, tako da so ostala trupla nepokopana. Župnija Sv. Urbana pri Ptuju je bila popolnoma oku- žena in komaj ena tretjina prebivalcev je ostala pri življenju. Višek je dosegla kuga v avgustu, nato je začela pojemati, a trajala je do januarja 1682. Pregled kužne epidemije v Slovenskih goricah kaže naslednja tabela:'* Februarja 1682 so odprli kranjski stanovi deželno mejo, ko je prenehala kuga na Šta- jerskem.'^ Toda v maju je izbruhnila z vso silovitostjo ponovno v Ptuju in okolici in morila tu vse leto. Ko je prenehala 1. 1683 štiri leta trajajoča epidemija kuge na Štajer- skem, so se oddahnile od strahu pred kugo vse sosednje dežele, posebno pa še Kranjska. OPiOMBE Vse navedeme arhivalije hrami Državni airhiv LRS T Ljubljani. /. Peinlicli R., Geschichte der Pest in Siteiermark, I.