63
VZGOJA IN
IZOBRAŽEVANJvE 2001 XXXII
Informiranje staršev z nivojskim poukom
matematike
V zvezi z nivojskim poukom matematike v osmem in
devetem razredu devetletke naj učitelji matematike
(skupaj z vodstvom šole) poskrbijo, da bodo dobili starši
in učenci jasno informacijo o pomembnih elementih
nivojskega pouka matematike:
• kako poteka in kakšne so pravice učencev in
staršev v procesu razvrščanja učencev v nivoje;
• o načinu preverjanja in ocenjevanja znanja na
posameznih zahtevnostnih ravneh;
• o kriterijih ocenjevanja znanja;
• o možnostih prehoda med ravnmi zahtevnosti.
literatura
Ferbar, J. (1992). Konstruktivizem in začetno naravoslovje.
Razvoj začetnega naravoslovja. Kaj smo slišali in brali.
Nova Gorica: Educa.
Magajna, Z. (2000). Tretja mednarodna raziskava matematike
in naravoslovja TIMSS 1995 in dosežki slovenskih
učencev. Študija v okviru projekta Tretja mednarodna
raziskava matematike in naravoslovja IEA TIMSS in
Druga mednarodna raziskava o informacijski tehnologiji
v izobraževanju IEA SITES ter vključevanje izsledkov v
slovenski izobraževalni sistem. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Marentič - Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka.
Ljubljana: DZS.
Peklaj, C. (2001). Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve.
Ljubljana: DZS.
Piciga, D. (1995). Od razvojne psihologije k drugačnemu
učenju in poučevanju. Nova Gorica: Educa.
Rugelj, M. (1996). Konstrukcija novih matematičnih pojmov.
Doktorsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Šetinc, M., Trobec M., B. (1997). Znanje matematike in
naravoslovja učencev sedmih in osmih razredov osnovnih
šol. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Žakelj, A. (2001). Kako učenec konstruira svoje znanje. V:
Zupan, A. (ur.): Zbornik prispevkov 2001 (str. 46-50).
Ljubljana. ZRSŠ.
Žakelj, A. (2001). Matematično znanje slovenskih dijakov.
Vzgoja in izobraževanje. 1/2001, 40-46. Ljubljana: ZRSŠ.
Žakelj, A., Magajna Z. (2001). Uvajanje žepnega računala v
osnovno šolo. Matematika v šoli 1-2/2000-2001, 45-52. m
Ljubljana: ZRSŠ.
Žakelj, A. (2001). Študija v okviru projekta Nova kultura
preverjanja in ocenjevanja znanja. Predmetno področje
Matematika (delovno gradivo). Ljubljana: ZRSŠ.
Učni načrt Matematika (1998). Nacionalni kurikularni svet,
PKK za osnovno šolo. Predmetna kurikularna komisija za
matematiko. Ljubljana.
Nacionalna komisija za uvajanje in spremljanje novosti in
programov v vzgoji in izobražeavnju (2000), Izhodišča za
pripravo nacionalnih preizkusov znanja v devetletni
osnovni šoli, Ljubljana.
M
MATEMATIKA V TRETJEM
TRILETJU
O novostih v devetletki je bilo že veliko napisanega. Večina prispevkov se ukvarja s prvimi tremi leti šolanja, manj pa z
zadnjo triado. Sam poučujem matematiko, zato bom v nadaljevanju predstavil svoje izkušnje in poglede na prenovo, ki so
vezane na ta predmet. Upam, da bom odgovoril na vprašanja, ki si jih danes marsikdo postavlja: Kaj je novega v devetletki?
Kako poteka delo? S kakšnimi problemi se srečujemo? Ali je prenova prinesla pozitivne spremembe?
Pouk matematike je doživel kar nekaj korenitih sprememb, ki pa jih (vsaj nekatere) v prehodnem obdobju uvajajo tudi že
v osemletki. Imamo nov, prenovljen učni načrt (končno), ki je modernejši. Vanj so vnesene nekatere nove vsebine, ki so bile
nujno potrebne, kot so npr. obdelava podatkov in osnove statistike. Nekaj vsebin je zaradi preobsežnosti učnega načrta
izločenih, nekaj pa samo premeščenih na kasnejše obdobje - razred.
Predvsem pa devetletka uvaja nove oblike in metode dela, ki so modernejše in primernejše za današnji čas in
današnjega učenca. Učenci s pomočjo raziskovanja pridejo do novih ugotovitev in novih znanj. Če je le možno, se pouk
zastavlja problemsko - poti do rešitve pa je ponavadi več. Uvaja se pouk z osebnim računalnikom, uporaba žepnega
računala pa je ne samo dovoljena, ampak celo predpisana.
Največ novosti je pri organizaciji pouka (pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku), in sicer zaradi diferenciacije oz.
razvrščanja učencev v skupine glede na njihovo uspešnost, sposobnosti in želje staršev. Najmočnejši vpliv oz. zadnjo besedo
Pri izbiri skupine imajo starši.
CO
O
>
O

6 2001 XXXII
64
GOJA iN ZOBRAŽEVANJE
UJ
:r:
>t/>
D
M
N
|
m
o
>
o
V sedmem razredu se izvaja fleksibilna diferenciacija, učenci so razdeljeni v skupine le pri četrtini vseh ur. Za izvedbo
teh ur je pri sestavljanju urnika potrebno predvideti njihovo izvedbo katerikoli dan v tednu. Samo tako so te ure lahko
izvedene res kvalitetno, saj učitelj ni vezan na njih časovno - določen dan v tednu, ampak uporablja ure glede na predelano
snov - ko se pokaže potreba. Tak način pa zahteva sestavo urnika s prekrivanjem ur matematike v vsem tednu, poučevanje
dveh učiteljev v dveh oddelkih (za tri oddelke potrebujemo tri učitelje) in v terminu ur matematike še prostega tretjega
učitelja. V preteklih letih smo za pouk po nivojih imeli v urniku fiksirano eno uro na teden (petek ali ponedeljek), letos
imamo možnost izvedbe v dveh dnevih in menim, daje to prineslo novo kvaliteto pouka, saj lahko v enem tednu opravimo
dve uri nivojskega pouka ali pa nobene.
Pri teh urah učenci ločeno, glede na svoje znanje in sposobnosti, samo vadijo, torej je ta čas namenjen izključno
utrjevanju in poglabljanju snovi. V prvi skupini utrjujejo samo temeljna znanja in rešujejo preproste primere. Po potrebi
slišijo ponovno (poenostavljeno) razlago, tako da bi le dosegli vsaj tiste minimalne cilje, ki smo jih načrtovali že pri redni
uri. V drugi skupini utrdijo znanje, ki so ga pridobili pri rednih urah. Rešujejo tudi zahtevnejše vaje, odvisno od sposobnosti.
V tretji ravni pa učenci hitro preskočijo iz preprostih na zahtevnejše vaje. Tako ne izgubljajo časa s preprostimi nalogami, ki
jih znajo reševati, temveč ga porabijo za poglabljanje, sintezo in uporabo znanja v novih situacijah in v praksi, saj rešujejo
veliko primerov, ki so povezani z vsakdanjim življenjem.
V osmem in devetem razredu je uvedena zunanja diferenciacija. Učenci na treh ravneh (v treh skupinah, pri vseh urah
matematike) pridobivajo nova znanja, vadijo, utrjujejo snov in so tudi ocenjeni, To pa pomeni, da razlaga ni več enaka za
vse učence. Podrejena je njihovemu znanju in sposobnostim. Prav tako učitelj pri poučevanju uporablja drugačne metode
dela - v želji (oz. s ciljem), da bi učencu olajšal delo in poenostavil razumevanje na osnovnem nivoju. Na višjem nivoju pa je
treba učenca usmerjati v samostojno delo in samostojno iskanje zakonitosti ter uporabo pridobljenega znanja v novih
situacijah.
Učenci so s takim načinom dela zadovoljni, še posebno učenci, ki so bili prej v razredu neuspešni. Sedaj tvorijo bolj
homogeno skupino, v kateri lahko vsak pokaže svoje znanje in je uspešen. Podobna situacija se kaže tudi v drugi skupini,
kjer stopajo v ospredje tisti učenci, ki so dokaj sposobni, vendar so bili prej v razredu nekako vedno v drugem planu. Morda
se še najmanj zadovoljstva kaže v skupini najboljših. Ti so prej z lahkoto ali pa z malo truda dosegali zastavljene cilje (v
heterogenem oddelku) in so lahko precej časa tudi lenarili. Zdaj pa so se znašli v skupim, kjer je potrebno ves čas delati in
se dokazovati, če želijo biti uspešni. Torej več dela, vendar tudi za boljšo kvaliteto.
Ocenjevanje, ki je najbolj občutljiva tema, prav tako poteka v nivojski skupim. Podrejeno je učenčevemu znanju in ga ne
omejuje pri pridobivanju višje ustne ocene. Po nepotrebnem pa ga tudi ne obremenjuje s pretežkimi primeri. Pisni preizkus
je lahko enoten za vse - manj sposobni učenci so težko uspešni, ostali lahko izgubljajo točke zaradi površnosti. Lahko pa se
pišejo trije testi, naravnani na določeno oceno. Učenec si v tem primeru sam izbere tisti test, za katerega meni, da ga bo
dobro rešil. Uspešnost takšnih preizkusov je veliko boljša.
Ob koncu še nekaj o učbenikih, ki jih za devetletko žal ni. Uporabljamo stara učbenika in delovni zvezek za pouk
matematike v sedmem razredu avtorice Sonje Hernja, ki je edini napisan za tri nivoje. Pogrešam torej nove učbenike in še
kakšen delovni zvezek.
Poskušal sem odgovoriti na zastavljena vprašanja iz uvoda. Upam, da je kdo našel kakšno novo in zanimivo informacijo.
Ob prihajajoči devetletki pa kar brez strahu. Po mojem mnenju prinaša dosti več dobrega kot slabega.
In za konec: Sola stoji ali pa pade z učiteljem in njegovim delom - tudi devetletka.
Mnenja učencev:
- Matematika v devetem razredu je zanimivejša in lažja, saj imamo nivojski pouk. Všeč mi je, da smo razdeljeni po znanju,
saj se tako več naučimo. (Melanie, 9. razred)
- Nivojski pouk v osmem razredu mi je zelo všeč, saj tako pridobim veliko več znanja, ker se lahko učitelj veliko bolj
posveča posameznemu učencu. (Darko, S. razred)
- Meni je pouk matematike všeč, ker se izvaja po nivojih. Suma sem v 3. skupini in tam rešujemo naloge, ki jih pri rednih
urah ne. To mi ho mogoče kasneje pomagalo pri delu v srednji šoli. Všeč so mi tudi delovni zvezki, v katerih so naloge
razdeljene po nivojih, (Taja, 7. razred)
Zmago Planinc
Osnovna šola Maksa Durjave Maribor