PROBLFMSKA KONFERENCA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Malica namesto bonov Let<.3je po sklepu republiškega sveta ZS Slovenije treba zaostriti merila pri izplačevanju regresa za prehrano med delom v obllkl vrednc&tnih bonov za nakup živil v trgovini. Priporočilo je posredo-vala ttt tja konferenea ZS SJovenl/e, ki /e govorila o soc/a/ni poliUki. Sklep m priporočho izhajata Iz preproste ugotovitve, da so mnoge OZD pokazale nemaren odnos do organizirane prehrane med de-lom. Hkrati pa so s takšnim načinom regresiranja neodgovorno In mimo vseh družbenih dogovorov umetno povečevale predvsem osebne dohodke delavcev, prl tem pa pustlle vnemar akrb za pre-hrano med delom. Vse to je tudl Izničilo osnovni namen regreslra-n\a, k\ ostaja slefkoprej enak: z prganizlrano prehrano med delom /e treba nadomestltl porabljerio energijo v prvf polovid delovnega časa. Da bl v občlnl Lfubljana Center uresnlčlll usmerltve in kriterije republlškega sveta ZS, je občlnskl slndlkalni svet prlpravll problem-sko konierenco na temo »Prehrana med delom«. V uvoonem nagovoru je predsedni-ca delovne skupine občinskega sindi-kalnega sveta Sonja Makarovič pou-darile da narašča število delavcev, ki prejeraajo vrednostne bone, da pa se zrr>qnjšujejo zmogljivosti obratov dru^bene prehrane, poleg tega pa po-.saiuezne obrate tudi ukinjajo. S tem je treba prenehati, je dejala Makaroviče-va iii izrazila zahtevo, da mora vsaka OZD poskrbeti, da bo sleherni delavec dobil takšno hrano, ki bo ustrezala na-ravi njegovega dela. Urejena prehrana med delom pome-ni tudi odnos do delavčevega zdravja, njegovega počutja v delovni organiza-ciji in posredno vpliva tudi na njegovo storilnost. Na voljo je dovolj oblik, ka-ko omogočiti zdravo in redno prehra-no med. delom, zato se ne bi smeli izgovarjati, da je ne moremo organizi-rati. Pri organiziranju prehrane med delom morajo OZD računati tudi z de-lavci, ki se morajo podrediti dietni pre-hrani. Da bi dosegli pravi namen regresira-nja, je Sonja Makarovič predlagala, naj bi v večjih DO organizirali posebne skupine delavcev, ki bi se dogovarjali s pripravljalci hrane, da bi ta vsebova-la toliko kalorij, kolikor jih delavec porabi med delom v teh prvih štirih urah. Kjer ni mogoče pripraviti toplih obrokov, je treba vztrajati pri hladnih obrokih, hl^rati pa odpraviti ali zelo poostriti kriterije za izplačevanje re-gresa v obliki vrednostnih bonov. V samoupravnih sporazumih je treba skladno s potrebami delovnega proce-sa natančno opredeliti regresiranje prehrane. Zahteve po soglasju občin-skega sveta ZS za izplačevanje vre-dnostnih bonov in dogovarjanje z SDK pa mora biti sestavni del tega postopka, je sklenila Sonja Makarovič. Boni samo kot izjema Božena Čarič, strokovna sodelavka republiškega sveta ZSS za vprašanja družbene prehrane, je dejala, da je tre-ba letos pripraviti vse potrebno za uki-nitev ali omejitev regresiranja z vre-dnostnimi boni. Prihodnje leto teh ne bo več, razen v izjemnih primerih, ko posameznim delavcem narava del in nalog onemogoča organiziranje pre-hrane med delom, pa v primerih, ko. imajo delavci predpisano dietno pre-hrano, pa takšne hrane ni mogoče za-gotoviti v okviru delovne organizacije, izjemoma tudi vsem delavcem delov-ne organizacije, če sama zares ne zmo-re pripraviti ustrezne prehrane med delom. Delavci v delovnih organizacijah in njihovi samoupravni organi so dolžni zajeti takšna stališča tudi v svojih sa-moupravnih aktih. To morajo storiti do konca letošnjega leta. Pri tem mo-rajo biti osnovne organizacije sindika-ta pobudnik akcije. Priporočilo repu-bliškega sveta ZS se nanaša tudi na to, da naj delovne organizacije že v drugi polovici leta začno restriktivno izdaja-ti vrednostne bone, seveda ob soglas-jih občinskega sveta ZS ter v dogovo-ru z SDK. Le tako bodo namreč pri-pravljeni za prihodnje leto, ko bonov in soglasij ne bo več, je dejala Božena Carič. Zakaj učitelj ne je v šoli? Franci Novak iz občinskega sveta zveze sindikatov Ljubljana Center je dejal, da je prišlo letos že 22 tisoč pro-šenj za soglasje, vendar jih je občinski svet dal le slabih 5 tisoč. Hkrati pa se je Novak odločno zavzel za odpravo ne- smiselnega izdajanja vrednostnih bo-nov zlasti tam, kjer za to ni opravičlji-vih razlogov. Tako ima na primer vsa-ka osnovna šola svojo kuhinjo, v kateri ne kuhajo slabe hrane, pa vendar uči-telji dobivajo vrednostne bone. Zasilne rešitve niso dopustne Janko Miklavžin iz Gradisa je dejal, da ni namen te akcije, da bi se kakor-koli povečala tako imenovana družbe-na režija, da bi organizacije silili v gra-ditev obratov družbene prehrane. Gre namreč za to, da naj bi se različne DO ustrezno organizirale in medsebojno povezovale. Pri tem bo odigralo odlo-čilno vlogo gostinstvo, ki bo moralo veliko prispevati k pripravi ustreznih pbrokov za delavce, pri tem pa vseka-kor ne sme služiti s pretiranimi cena-mi. Sindikat mora vztrajati pri tem, da bo hrana dobra in ustrezne kalorične vrednosti. Nobene zasilne rešitve niso dopustne, saj Iahko pripeljejo do ra-zličnih zastrupitev, kakršnih je bilo la-ni v Ljubljani precej. Sindikat naj ne bo le pobudnik akcije, marveč mora v njej tudi vsebinsko sodelovati. Kot je dejal, je v gradbeništvu večinoma do-bro organizirana prehrana za delavce, veliko bolje, kot na primer v šolah, kjer kuhinje so, pa vendar brez hrane. Dogovar jajo se in pripravljajo Irena Jeza, predstavnica železnice, . je dejala, da imajo pri njih že dalj časa težave s tem vprašanjem. V zadnjem času se dogovarjajo s TTG, načrtujejo tudi graditev lastnega obrata, hkrati pa se pripravljajp na sklepanje pogodb z gostinci. Kot je povedala, se pojavlja-jo odpori pri delavcih, veliko pa jih je, ki bi se morlai hraniti dietno. Dejala je tudi, da bodo pri vseh »dietalcih« pre-verili, ali gre zares za takšne težave, in bodo v prihodnje upoštevali le mnenje Specialistov. Kje so nekdanje menze? Janez Rijavec iz Komunalnega po-djetja Ljubljana je dejal, da imajo pri njih težave z zagotavljanjem ustrezne-ga prevoza za tople obroke. Poleg tega je imel pomisleke glede kakovosti takšne prehrane. Dejal je, da je že pred leti prišlo do napake, ko so zapirali majhne obrate in jih združili, ravno zdaj pa bi predvsem tistim delovnim organizacijam, ki nimajo lastne kuhi-nje, prav ti, deceritralizirani obrati prav prišli. Pojavljajo pa se tudi odpo-ri. Eno je cena, za katero nekateri me-nijo, da je previsoka, pri tem pa ne upoštevajo, da so v njej zajeti vsi stro-ški, ki nastanejo s pripravo hrane, in je zato razumljivo dražje, kot če bi si vsak sam kupil živila v trgovini. Odpo-ri so tudi zaradi tega, ker v posamez-nih delovnih organizacijah brez last-nih kuhinj to zahteva namestitev ser-virk, ki bodo delile hrano. Mnogi de-lavci pa niso pripravljeni sprejeti tega, ker bi tako povečevali neproizvodni del zaposlenih. Zastarela miselnost Marta Hrovatin iz zavoda za šolstvo je opozorila na bistveno različne pre-hranske navade otrok, ki pridejo iz vrtcev, od tistih, ki so bili pred začet-kom šolanja v domačem varstvu. Takšne razlike so tudi pri odraslih. Od-pori do družbene prehrane izvirajo, po njenem mnenju.Jz našega tradicional-nega gledanja na prehrano kot na ne-kakšen intimen obred v družinskem krogu. To je mogoče premostiti le z visoko kakovostjo hrane pa tudi s pri-merno vzgojo. Glede na družbeno po-membnost akcije je treba pripraviti se-rijo oddaj in člankov, ki bi bili objav-ljeni v vseh sredstvih javnega obvešča-nja in bi govorili o pomenu takšne družbene prehrane. Kot je dejala tovarišica Hrovatin, je že 35 let tega, kar so začeli v osnovnih šolah graditi kuhinje, pa še danes niso zaživele tako, kot bi morale. Po nje-nem mnenju so resnično potrebne ko-misije v DO, ki bodo skrbele za ta vprašanja. Hkrati pa bi morali dosle-dno upoštevati zdravniške ugotovitve, kdo potrebuje dietno prehrano in kdo ne. Poleg tega pa je prav presenetljivo, da živilski tehnologi ne najdejo zapo-slitve, medtem ko ekonomisti vodijo obrate družbene prehrane, kar kaže predvsem na nesmotrno izkoriščenost razpoložljivih kadrov. Kot je ob koncu poudarila Marta Hrovatin, je treba ta vprašanja postaviti v ospredje, pri tem pa poskrbeti za višjo prehransko kul-turo delavcev, ne nazadnje tudi z lepi-mi in estetskimi, predvsem pa čistimi obrati. • • • Razprave so pokazale na številne probleme, ki jih bo treba rešiti, hkrati pa tudi na različen odnos do tega vpra-šanja v posameznih okoljih. Te odnose bo ponekod potrebno spremeniti v te-melju. Družbena prehrana je točno opredeljen pojem, ki ima jasno začrtari namen. Dopustna niso nobena izkriv-ljanja, ki gredo predvsem na račun de-lavca in njegovih delovnih razmer. Te pa so pomembne, če naj bo čim bolj učinkovit. Jureij Popov