— 3 — Dopisi. Ornigovo gospodarstva. a. Veliko je dosegel Ornig za ptujsko občino, še več je dosegel za svoj žep. Občina v celoti je imela malo dobička od Ornigovih naprav, Ornig sam in njegovi ožji prijatelji pa so obi ga-teli. Glavni znaki Ornigovega delovanja so bili: Slavohlepnost, dobičkaželjnost in svojeglavost. Slavohlepnost. Pri vseh zgradbah: v mestni hiši, v gimnaziji, v dijaškem domu v bivši dekliški šoli, sedanji Mladiki so značilne mramorne plošče, na katerih se v zlatih črkah blišči njegovo ime. Prospekti dijaškega in dekliškega doma se začnejo s slavospevom na župana in častnega meščana Orniga k >t ustvaritelja teh zavodov. Pri uličnih imenih velja sedaj načelo, da se razen po vladarjih ne imenujejo po možeh, ki še živijo Ornigu ni zadostoval „Ornigkai", moral je dobiti še j „Orniggasse." Vsi Ptujčani so to Ornigovo slabost prav dobro poznali, nekateri so si kovali dobiček iz nje, drugi so se mu posme-hovali. Neti ugleden Nemec je hudomušno konštatiral, da bi Ptuj že imel tudi kanalizacijo, ako bi se ta naprava videla če mogoče iz celega Ptujskega polja. Dobičkaželjnost. Seznam ptujskih hiš iz 1 1910 izkazuje 9 hiš, ki so bile last Ornigove rodbine, 3 obrtniške koncesije so bile v posesti te rodbine. Dijaški in dekliški dom sta bila dobra odjemalca Ornigova. Zato se pri raznih napravah ni gledalo toliko na solidnost, od česar bi občina imela trajno korist, ampak delalo se je površno za trenutni uspeh Gimnazijsko poslopje lahko služi za vzgled, kakršno ne sme biti šolsko poslopje; hodniki ¦ so ozki in temni, prostori za zbirke in knjiž-| niče so nedostatni, profesorska govorilnica je j odrezan konec hodnika, istotako prirodopisni \ kabinet in učiteljska zbornica. V govorilnici i je nakopičena podporna knjižnica in dijaška knjižnica, v zbornici učiteljska knjižnica, katerih vsaka bi morala imeti svoje prostore. Še hujše je skrpucalo dijaški dom. Dekliški dom je na videz impozantna stavba; kdor pa pogleda v podzemeljske in podstrešne pro-j store, se mora zgražati: v podzemeljski li-[ kalnici so vsi likalniki zrjaveli do nerabno-i sti, kopalnica in bolnišnica za gojenke j sta umeščeni tako, da naravnost ško-j dujeta zdravju. Pa bo bili strokovnjaki, ki so opozarjali na razne nedostatke, toda Otni-; gova svojeglavost ni dopuščala ugovora. Kdor i ni slepo pel slave Ornigu in njegovim na-| pravam, ta je bil nemogoč v Ptuiu in godilo : se je vse le po Ornigovi volji. Sokrivi so pač \ tudi njegovi pomagači, ki so ali iz dobička-| željnosti ali iz političnih ozirov brezpogojno \ podpirali Ornigov režim. Ti bodo zdaj skup-I no z nedolžnimi morali nositi posledice Ornigovega mestnega gospodarstva, ako niso • kakor on pravočasno odnesli pet. Iz seje mestnega sosveta dne 8. in 9. julija 1919. Dnevni red: 1. Rešitev vprašanja j mestnih nameščencev. 2. Glasbena šola in i kino. 3. Disciplinarna zadeva Centrih. Mestni nameščenci se nastavijo začasno s četrtletno obojestransko odpovedjo, plača se nakaže dosedanjim zopet sprejetim dosedanja, novim pa po posebni pogodbi. Imena se ob-! javijo, ko bodo dostavljeni dekreti in bodo imenovani izjavili, da sprejmejo. Ako ima občinstvo upravičene pritožbe proti kateremu nameščencu, naj jih javi mestnemu uradu. Službi otroških vrtnaric se zopet razpišeta. Z odpustom dosedanjih uslužbencev je rešena tudi tretja točka dnevnega reda. Glede glasbene šole se še vrše pogajanja z „Musikve-reinom." Kino se začasno zapre zaradi pomanjkanja premoga. Pri slučajnostih se izvoli odbor (kuratorij) za Mladiko in Dijaški I dom, predsednik Vajda, ter gospodarski odsek za določitev cen, predsednik Rože. Sklene se razpis nadzorovalnega osobja za Mladiko in Dijaški dom. Obisk iz češkega. Naš rojak prof. Jos. Skrbinšek je prišel v domovino, da si ogleda Ptuj v slovenski obleki. Potoval je iz Prage skoz češko in Nemško-Avstrijo, ter nas bla- — 4 — gruje, da zivimo v Jugoslaviji, zatrjuje, da je tu se najboljSe. Pripovedoval je tudi, ka-ko so gospodarili madjarski boljSeviki na SlovaSkem. CeSke uradnike in ucitelje so stra-hovito trpincili, naravnost krizali. Napisi V Ptuju lezejo pocasi na dan. Raze se pa gospodarjev upornost ali pa zabitost. Tu ne velja izgovor, da je firma tako ali tako protokolirana. Protokolacija se lahko vendar spretneni, saj toliko denarja so ze mendar znadrli z naa konzurnentov. Tudi Pirichova Lederfabrik in niestni Bad Se malo izzivata. Upam, da mi ne bo treba ve6 dre-gati, ker Jugoslovani smo sedaj vsi in mora-mo ziveti drug poleg druzega, ce ne v lepem, bo pa Slo v hudem. — Op. ured. Pustimo jim to veselje, poznali jib. bodemo po njih perju. Tvrdka Ml. Leposcha v Ptuju nam porofia, da je pritozba glede prenizkega pladevanje usluzbencev neopravicena. Doticni usluzbe-nec dobi res majbno placo, toda tvrdka ga je le na izrecno ocetovo proSnjo se obdrfcala v sluzbi, dasiravno za njega ni mesta. Usluz-benec aam nam to potrjuje in pravi, da mora biti zadovoljen vsaj s to sluzbico, ker druge ni mogoce dobiti. RaCunski sklep ptujskega okrajnega zastopa za leto 1918 je vsakemu davkoplacevalcu v 14dnevni dobi na vpogled razpolozen. Petrole] in tobalc prodajajo nekateri tr-govci naSega okraja, zlasti ob prejSnji hrva-Ski meji, kakor sliSimo pritozbe naSega ljud-stva, za oderuSke cene crez mejo, med tern ko domace prebivalstvo teh stvari ne dobi. Opozarjamo doticniko, katerih imena so nam I znana, da bodemo prihodnji6 pri&li z imeni j na dan in jih ovadili drzavnemu pravniStvu, j ce se bode to ponavljalo. Cudno se nam do- ! zdeva, da ne uvidijo ti trgovci, da Skodujejo s tern ravnanjem celemu trgovsk.emu stanu in Se povecujejo ogorcenost, ki je ze itak j med ljudstvom. Dostavljanje poJte po dezeli postaja v ne- j katerih krajih vedno slabSe in mcozijo se pritozbe, da ostanejo lezati vsi dopisi pri poStnem uradu ali poStni nabiralnici tudi v takih krajih, kjer so nastavljeni in placani raznaSalci. Opozarjamo poStne vodje, da po-svetijo dostavljanju poSte strankam vecjo po-zornost in skrbijo za to, da ne ostanejo dopisi lezati cele tedne na poStnem uradu, ker bi bili drugace primorani te pritozbe poslati na pristojno mesto. Iz Obreza. K znanjim dopisom iz naSega kraja bi Se imel dostaviti sledece; Odvodne grabe, ki zbirajo in odvajajo vodo crez polje proti Dravi ze niso bile iztrebljene in oci-Scene mnogo let. Vsled tega zaostaja ob de-zevju iz bregov prihrumela voda in poplav-lja, kar bi se ne zgodilo, ce bi bile ociScene odvodne grabe. To cutijo posebno posestniki iz zgornjega konoa. Pozivljamo zupanstvo in naS okrajni zastop, da ukaze obmejnim po-sestnikom, te grabe ocistiti kakor se je to zgodilo prej in s tern bo prepreceno poplavljanje in zginilo blato iz cest in klancev. Temelji-tega ociScenja sta potrebna tudi oba potoka Libonja in Bobot. Zelezniska nesreca. Na Pragerskem je po-vozila lokomotiva te dm zeleznicarja Javor-nika, vrlega mladenica zavednega Slovenca. N. p. v miru. Nesreca. V Mariboru na kolodvoru je ponesrecil zeleznicar ZafoSnik. Lokomotiva mu je stria nogo Kaj fcaka vlada, da Se ni odstavila vseh nemcurskih obcinskih predstojnikov. Mnogo je ze odstavljenih, pa v obcini Q. Pristava, kjer kraljuje MerkuS, zoper katerega je vsa obcma, Se danes ni reSitve.. Zato pa so tudi ceste tako slabe, da se po njih ne more voziti. Vinogradi. Vsled naliva je peronospora ze napadla grozdje, nekateri trsi so postali rumeni in se z*Celipri vrSicu suSiti, Vedni dez je zabranil, da Se vinogradniki nismo mogli drugic Skropiti, radi Cesar se bolezen na vi-nogradih vedno bolj Siri. Ako ne bo nastalo toplo in lepo vreme, bo zrasla hujSa kislica, ko lansko leto, ce bo sploh grozdje dozorelo. Na Kranjskem ima vinarski nadzornik Skalcky poducna predavanja. Tudi za Stajerske vino-rodne kraje je treba vinorejcem poduka. Osnovati je tudi kmetijske podruznice, kjer Se niso ustanovljene. Dirka. (Zakasnelo.) V Ljutomeru se je vrSila dirka pri krasnem vremenu in navdu-Senju mnogobrojnega obfiinslva. Rekordi so se v sploSnem dosegli lepi, boljSega bi prica-koval v pinimi dirki. Triletni so dosegli 1 :52V», v pinimi dirki 1:57; obratni so uspehi v dvovprezni voznji, kjer so triletni z 2 : 39 zaostali za 8tarSimi z 2:6. V galopu je rekord 9'A. V sploSnem se je videlo po-manjkanje treninga, sicer bi bila pa6 Ljub-ljanca zmagovalka, zlasti se je pa to videlo po dvoprezni voznji, kjer so starejSi ze pac ve&krat bili v paru. Uspeh je z ozirom na dejstvo, da je glavna zabava dirkacev plug in gnojni voz, izboren. Rakor smo bili zado-voljni z uspehom, tako se mora karati slo-venska netocnost in neorganiziranost. Stvar postaja dolgocasna za lajika — zvecina je bila taka — ce se vlece za dve uri dalj nego je potrebno. Disciplina mora biti pri gledal-cih in tekmovalcih. Travnik pa ni najbolj pripraven temu. PogreSali pa smo tujci Se bolj organizacije pri jedi. PoSiljalo se je clo-veka iz krcme v krCmo z zagotovilom, tarn je pripravljeno. Seve ni bilo nic pripravljeno in radi tega ne, „ker gospa ne bodo delali." V tern obziru se lahko za drugo leto opozo-ri, da si prinese vsaki obiskovalec, katerih bo, kakor upam, gotovo Se vec, svojo culico seboj, kakor na Ptujsko goro. OreSje pri Ptuju. Pri posestniku Petrincidu je povrgla krava naenkrat 3 teleta in sicer 2 telicki in 1 bikeca, ki so jako lepi, mocni in enake barve. Iz Pragerskega. Albina Bezjaka, obrato-vodja v opekarni Steinklauber na Pragerskem dolzi nekdo, ceS da postopa grdo z delavci, jih psuje z najgrSimi priimki, ter jih celo pretepa. Nadalje se pritozuje nad neenakimi zasluzki, ce§ da nekateri delavci zasluzijo pri akordnem delu veliko vec, ko drugi, ki nimajo akordnega dela, ki pa delajo ravno toliko casa. Rar se tice postopanja Albina Bezjaka napram delavstvu, ki je zaposleno v tovarno, sem dognal, da so vsi ti ocitki nai'ovnost izmiSljeni. Vsi Stirje delavci, ozi-roma delavke tovarne, katere sem oznacil v sporazumu z delavci samimi kot njihove za-stopnike, da mi sporoce krivice, ki bi se jim dogodile, so soglasni izjavili, da je zgornja trditev glede Bezjaka zlagana in da on z vsemi delavci v tovarni lepo postopa. Rar se tice meditve zasluzkov delavstva, je ze dalje casa akcija v teku, ki naj prinese delavcem zboljSanje njihovega polozaja in, kolikor bode le mogofie, odpravi neenakost zasluzka. Z od-licnim spoStovavjem Dr. Josip Pucnik, odvet-nik v Slov. Bistrici, kot nadzornik in sekve-ster opekarne Steinklauber na Pragerskem. (Rer nocemo delati nikomur krivice, priobei-mo tudi to. op. ur.) Iz Dravskega poija Med naSim ucitelj-stvom opraviceno precej vi-e, ker so se oddale vse sluzbe po mestih in trgih pod roko in je bila onemogocena edina pravilna pot kom-petence, osled Cesar so priSle tuintam moci pod varno streho, ki bi tega ne zaslui&ile. Med take spada tudi nek uftitelj iz dravskega poija, kateri se je ogibal do najnovejSega casa dosledno stanovskih zborovanj in tova-riSke druzbe, ki je bil narocen na zloglasno mariborzansko in ptujsko ,,giftno kroto", ki je sejal prepir med u6iteljstvom in ljudstvom na prejSnjem in sedanjem mestu, moz, ki udriha danes po liberalcih, jutri grmi nad klerikalci, ki je zdaj ultra Slovenec, zdaj zopet „dajcfrajndlich", kak pac veter piSe. In tak clovek se hvali, da mu je zasigurano lepo uciteljsko mesto na Bregu pri Ptuju, za koje bi se oglasilo gotovo ve6 zasluznih dru-zinskih ocetov! Pravica, ali si res popolnoma slepa ? Iz St. Janza na Dr. p. Sprejmite g. ured-nik tudi iz naSega kraja par vrstic in ne mislite, da smo cisto zaspani. Res je bilo med nami precej nemSkutarskega, novi naSi zedinjeni Jugoslaviji nasprotnega duha, pa smo se pd malem dobro poboljSali, deloma , vsled truda naSih domacih gospodov, deloma I j vsled tako potrebnih shodov. Tak5nega je I I priredil tukaj g. dr. Senear potem g. posl. I j Visenjak in na binkoStni pondeljek g. SuSen-1 I jak iz Maribora. Naznanjen je bil sicer sled- I ! njic bolj gospodarski shod, pa spreobrnil se I f je v politiftnega. V obeh preje imenovanih I I smo predsednika volili, pri tern paje prevzel [ | to castno mesto na lastno pest g. ucitel N., ki si ni upal udeleziti se po poslancu Bren6icu prirejenega shoda v zadevi majniSa.e dekla- racije, ker se je menda vstraSil vladnega zastopnika, ne onega prirejenega po g. dr. Sen- 6arju, ker se mu je zdel menda preliberalen. Tudi g. nadrevizor ni povse ugajal, ker smo nekateri posluSalci sliSali njegov govor ze na drugih shodib in ker je premalo povdarjal naSe kmetske koristi. Trdil je pa6, da morajo biti naSi pridelki mnogo cenejSi, ni pa na- glaSal nic, da dobi tudi blago, ki ga mi ra- bimo, primeroma nizjo ceao. Ripfelci in pe- 6enke niso za nas ; mi rabimo marve5 ceneno zelezo, sol, blago za obleko itd. Za strojno zadrugo ni bilo, zal, mnogo zanimania, a izvolil se je vendar tozadevni odbor. Omeniti je Se treba, da je poslal tudi naS obcinski odbor oster ugovor zoper nenasitno gcabez- Ijivost kletih naSih sovraznikov Lahov in Nemcev v Ljubljano. Pesja steklina. V soboto 19. t. m. smo imeli v mestu neprijetni polozaj radi steklega psa trg. SoSterica iz sv. Vida. Ogri-zel je v mestu le par psov a na Bregu vpo-kojenega Val. Ajdnika, ki se je aprehajal ob Studencnici pri RoroSCevem mlinu. Koliuor se je ze poizvedelo, je ta stekli pes ze zacel v petek popoldan druge pse grizti in je isto vecer zginil. Njegov lastnik je bil vendar opozorjen, a se ni nic brigal za to Bo imel pa6 tudi posledice trpeti. Radi njega so se morali vsi sumljivi psi pokoncato, mod kate-rimi so bili gotovo dobri cuvaji. Rakor hitro bi se bil pes, ko je ze ogrizel druge, unicil, bi ne bilo vsega gorja, ki lahko nastane. Zlasti Se se labko pripetijo nedogledne ne-srece, ce so se prikvili kateri ogrizeni psi. Vsakdo naj si dobro premisli, zlasti taki, ki imajo otroke, kaj se vse lahko zgodi in ce le kolikaj sumijo, da je bil njihov pes v dotiki s tern steklim, naj ga raje dajo prej ko slej uniciti. Necesa se namreC ne ame pozabiti, to je, da bolezen izbruhna z znaki, da nastane grizljivost, Sele po tednih. Dotlej lahko zgieda zival kakor popolnoma zdrava. Kako je sedaj na Dunaju. Pred kratkim so me nujne privatne zadeve dovedle v Gradcu. V kavarni sede6 sem prebiral razne nemske casnike. Dolgo jih ze nisem imel v rokah, ker jim je z ozirom na sedanje razmere pot v Jugoslavijo zabranjena. Marsikaj sem izvedel o razmerah v sosednib drzavah, a med drugimi me je zanimal kratki clanek, ki sem ga za-sledil v casniku „Neues Wiener Journal". Ta list piSe, da je bil neki Anglez, ki je ze prej veckrat obiskal Dunaj, tudi pred kratkim zopet venkrat v tem mestu. Vtise, ki si jih je pridobil o Dunaju, opisuje Anglez tako-le: „Rar je vzbudilo posebno mojo pozornost, ko sem korakal po dunajskih cestah, je to, da ljudje v obce zel6 slabo izgledajo ali kakor pravimo, da ti6e v slabi kozi. Ne morem reci, da bi videl mnogo oseb, ki bi bile zdrave barve. Vse drugacne ljudi srecuvaS n. pr. v Parizu. Dunajski otroci so bledi, sfcoraj pto-zorni in preslabi, da bi se igrali. Vsi okraji Dunaja nosijo enak znak lakote. Bogato in siromaiko strada. Pomanjkanje je povsod pustilo svoje sledove. Obiskal sem tri Sole, in kar sem tukaj videl, me je navdal* z veliko zalostjo. Polovica otrok ne more v Solo; bolni so ali pa so bolne njih matere ali pa nimajo kaj oble6i. Otroci, ki sede v Soli, so slabi, apaticni (brezcutni) in komaj da sledijo pouka. — Spanska bolezen je zahtevala neizmerno mnogo zrtev, ker se ji ljudje radi slabe prehranitve niso mogli z uspehom upi-rati. Romisije za preskrbo zivil si sicer na vso moc prizadevajo spraviti zivila na Dunaj, toda kaj premorejo te napram tolikim lacnim zelodctm ! Prej tako zivahni in glasni Dunaj je postal izredno miren in tih. Dunaj je postalo mesto molka ali molfiecnosti." Ne do- stavljam tern besedam druzegu nego to : Razmisijajmo nekolito o dunajakih razmorah, primeriajno jih z nasimi, morda se naseli v nasa area vsaj nekoliko vec zadovoljnosti. Vse res ne gre tako gladko kakor bi bilo zeleti, toda vaaj stradati nam ni treba. 0 Jugoslavia! Ti nisi zadnja med drzavami! A. K. Cirkovce na Dr. p. Tudi mi smo slavili rojstni dan naSega kralja Petra I. in so pla-polale narodne zaatave oeli dan iz oken vseh javnih poslopij in zastopov. Tern bolj je vzbu-dilo obeno pozornost, da je le orozniska po-staja bila brez vsake zastave in zuamenja, ter imela zaprta vsa svoja okna. Temu se mi ne cudimo, ker poznamo dobro miSljenje naSega strazmojstra, kateri se vedno pricakuje spremembe v nasi drzavi. Tega duha se na-srka v druzbi Staraachinov, kojih hcerka „Pepy" si duvoljuje prepevati s spremstvom kitare pri odprtem oknu : „Es braust ein Ruf", katera pesem je danes gotovo protidrzavna. Ob last, kje si ? Price smo na razpolago in hocemo imeti enkrat konec tega. VaS6ani nismo zeljni po 22. uri niti slovenakega petja, Se manj pa nerucurskega. — 5 —