telo XXIII. J^l |P|/| I J Številk* 28- Naročnina za Jugoslavijo: H| Mjjj^D IK JH Mn HPBlIk 1» Ml [H Hj Uredništvo Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- n| IMH; JH BH JB H «|l HP Ml-----Mf Gregorčičeva ulica 23. Tel aemstvo: 210 din), za ■/« leta ■■ jj-mj zaposleni in če končno upo-evamo še to, da je pomenila ta dalekosežno davčno refor-> potem je pač jasno, da je bila °bjavljena preka-sno. n,aiik!?^ni zavezan(d ni®0 P™ volji utegnili, da bi novo edbo dobro prebrali, a že je ta veljala. To je vsekakor narečno. Zagrizeni birokrati bodo ^cer morda rekli, da je ravno to a°bro, da izve davčni zavezanec zadnjem hipu za nove predpise, ®e- ne more na nje pripraviti srtwfa Z^as^ ne more z raznimi rej Ivi onemogočiti uspeh davčne pP;?,rrrie s tem, da bi pravočasno Ugodij svoje knjige novim predpisom. Birokrati, ki tako mislijo, res js° nič drugega ko prav slabi okrati. Kajti ti niti ne poznajo odnosa države do svojih državljanov, niti nimajo pojma o svojih dolžnostih do državljanov, niti se jim ne sanja o dobri davčni politiki. Ti birokrati mislijo, da je čisto vseeno, v kakšnem odnosu je država do svojih državljanov, ker je njena eksekutiva dovolj močna, da tudi proti njih volji izvede svoje odredbe. To pa je zmotna misel. Kajti tudi najboljša davčna uprava ne (nore imeti uspeha, če je v nasprotju z vsemi davčnimi zavezanci. Prav tako pa je jasno, da bo tembolj učinkovita davčna reforma, ki je izvedena brez nasprotovanja davčnih zavezancev. Če je že bila davčna reforma izdelana brez sodelovanja davčnih zavezancev, potem so imeli ti vsaj to pravico, da bi bila objavljena pravočasno, da bi jo mogli do njenega uveljavljenja vsaj proučiti. Naša agrarna proizvodnja je v primeri z ono v naprednejših državah še zelo zaostala. Najmanj še enkrat toliko bi mogli pridelati; če bi tako kmetovali, ko v drugih državah. Toda kako naj bo donos našega kmetijstva večji, če pa primanjkuje plugov, če v mnogih krajih orjejo še z lesenimi plugi. Pred kratkim smo že obširneje poročali o zadevi s plugi in zato ne bomo tu te zadeve ponavljali. Poudarili pa bi eno: Prvi pogoj, da se donosnost našega kmetijstva dvigne je, da se zemlja dobro preorje. Nabava plugov je zato najvažnejša nujnost. Če bi država dala 2 milijona din na leto za nabavo plugov, bi teh že imeli dosti. Toda za to ni bilo denarja, pač pa ga je za druge namene in mnogo manj potrebne. Da se ne bo govorilo, da govorimo iz kakšne plemenske ali lokalne animoznosti, objavljamo v naslednjem, kar je o tem objavil g. Zvonimir Martinkovič v zadnji »Metalurgiji«, ko piše naslednje: »Našim bralcem in drugi javnosti je znano, da smo svoječasno zaceli akcijo, da država z letno dotacijo po 200 din za vsak plug, torej z vsoto 2 milijona din na leto omogoči, da pride 10.000 revnih: kmetovalcev do dobrega in cenenega pluga domače proizvodnje. Železarne in tovarne plugov v Jugoslaviji so bile tudi pripravljene, da v ta namen tudi same nekaj žrtvujejo, samo da se to vprašanje že enkrat reši. Toda naš predlog je ostal glas vpijočega v puščavi. Pri naši akciji nam niso pomagale niti one organizacije, ki se imenujejo seljač-ke, zemljoradniške, kmetijske, gospodarske itd. in ki bi bile predvsem poklicane, da skrbe za to, da pride naš kmetovalec do temeljnega orodja za obdelavo zemlje. Sedaj v odmevu polemike o plugih leži pred nami faksimile poročila o pregledu stanja in dela Glavne zveze srbskih zemljo-radniških zadrug v Beogradu. Poročilo je predložila komisija, v katero so bili delegirani na podlagi odloka kmetijskega ministra št. 66.860/V z dne 16. junija 1989. gg. Proka Jovanovič, knjigovodni revizor iz Zemuna in Ivica Šunjič, revizor Glavne zveze hrvatskih gospodarskih zadrug iz Zagreba ter višji računski inšpektor iz To se pa ni zgodilo! Uspeh davčne reforme je zaradi tega tudi močno dvomljiv. Enako je z uredbo št. 3 o omejitvi tekočih goriv. Ta je bila objavljena 21. februarja. V najboljšem primeru je mogel zvedeti za njeno vsebino trgovec v Ljubljani 22. februarja, marsikateri trgovec na deželi pa šele 24. ali 25. februarja. Trgovci so se zato mogli o novi uredbi začeti posvetovati šele 26. februarja in če so do 29. februarja, torej v treh dneh, že mogli zavzeti svoje definitivno stališče, so delali več ko dobro. Potrudili so se kar so se le mogli. Če so sklenili, da ne morejo več prodajati bencinske mešanice, če se uredba ne spremeni, potem so imeli za bo tudi tehtne razloge, kajti noben trgovec ne zapre svoje trgovine brez tehtnega razloga. Beograda g. Vladimir Jovanovič, ga je delegiral finančni minister. Na koncu svojega poročila ter upoštevajoč ugotovljene činjenice je predlagala komisija zaradi sanacije, da se Glavni zvezi srbskih zcmljoradniških zadrug dovoli kot podpora za kritje ugotovljene iz-r gube din 32,000.000-—■, kot brezobrestno posojilo pa za nadaljevanje dela din 50,000.000’—, ki se morajo plačati v 20 letih (ko bi bili seveda odpisani. Op. ured.). Ni naša stvar, da raziskujemo, kako je mogla nastati tako ogromna izguba — to prepuščamo onim, ki so v to poklicani. Nimamo celo nič proti temu, da država pokrije to izguba, če je nastala zaradi občekoristnega dela ter navzlic pravilnemu gospodarjenju. Ne ugovarjamo niti brezobrestnemu posojilu za podpiranje dela Glavne zadružne zveze, ker mora država podpirati vse ustanove, katerih namen je, da pospešujejo in dvigajo naš najštevilnejši stan, našega kmetovalca. Čudimo se pa in se ne moremo zadosti načuditi, da se za 10.000 plugov letno ni moglo najti celih dveh milijonov din, čeprav smo prepričani, da bi 10.000 plugov letno s svojim učinkom mnogo bolj prepričalo kmetovalce o skrbi države za njih kakor pa težki milijoni, ki so bili izdani v druge namene. Značilno je, da vse te organizacije, katerih cilj je, da, pomagajo kmetu, vlivajo v dušo kmotu mrž- V ponedeljek dopoldne je bila v Trgovskem domu v Ljubljani seja Osrednjega lesnega odseka, pri Zvezi trgovskih združenj. Seja, katero je vodil predsednik Franjo Škrbec, je bila izredno dobro obiskana. Na seji je poročal tajnik dr. Iv-ko Pustišek p seji Strokovnega lesnega odbora v Beogradu ter o sklepih Nemško-jugoslovanskega lesnega odbora na Bledu. Poročal je, da so Nemci pristali na zvišanje cen, da pa to zvišanje še ne zadostuje: Njih sklep pa postaja še zlasti jasen, če upoštevamo, da mora vsak trgovec po uredbi št. 3 voditi knjige o prodanih količinah tekočega goriva, a da obrazci za te knjige še niso bili izdani niti do danes! Dejansko trgovci sploh ne morejo izvrševati nove uredbe! Ze celo pa ne, kadar so uveljavljene tudi za najmanjše prestopke tako drakonične kazni! Gospodarski svet mora zato zahtevati, da se vsi zakoni in zakonski predpisi objavljajo pravočasno, da mu je mogoče te predpise tudi izvajati. S pravočasno objavo predpisov bo tudi mogoče te popraviti, še preden so stopili v veljavo in da se ne bo dogajalo to, kar danes, da stopijo novi predpisi sicer v veljavo, da se pa ne morejo izvajati, ker so izdelani prepovršno in s preveliko naglico. njo do mestnega gospodarstva, do trgovine in industrije — menda zato, da sebe tem bolj pokažejo kot poštene in edino odrešilne prijatelje kmetov... Tu ni izjema niti »Gospodarska sloga«, ki — naj nam čitatelji oproste ta izlet v strankarsko politiko — zahteva odpravo carine na pluge in kmetijske stroje popolnoma v duhu nauka pokojnega dr. Ante Radiča, ki je zapisal: »Narod, ki nima svoje industrije, ta je dan na dan kaznovan z globo.« Ali čujete? Ta narod je dan na dan kaznovan z globo) Profesionalnim prijateljem in dozdevnim zaščitnikom našega kmeta to še vedno ni jasno in oni iz čisto prozornih ter demagoških namenov še vedno dvigajo gonjo proti domači industriji (in proti trgovstvu), kakor hitro mislijo, da bi mogli na ta način doseči ceneno slavo.« 2 milijona din za pluge ni bilo, pač pa 82 milijonov din za izgube zadružne organizacije! Ali se to ne pravi, dajati zadrugam potuho, da smejo imeti še naprej izgubo, da smejo še nadalje slabo gospodariti, ker jih bo na vse zadnje rešila iz zadrege kakor vedno — država? Ali postaja že vsem jasno, kako nujno potrebno je, da se tudi zadružne organizacije presojajo bolj objektivno, da velja tudi zanje pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti? Posamezni delegati so nato poročali o stanju lesne trgovine v njih okrajih. Rdeča nit izvajanj vseh delegatov je bila, da se je šušmarstvo v lesni stroki v zadnjem času naravnost neverjetno razpaslo. Nekateri delegati so navedli posebno drastične primere tega šušmarstva ter opozorili tudi na težko narodno gospodarsko škodo, ki jo delajo ti šušmarji. Legalna trgovina bo zaradi šušmar-stva kmalu popolnoma ubita. Odredba, da smejo nakupovati les samo tisti, ki imajo legitimacije, je brez vsake veljave. Nihče ne vpraša šušmarja po legitimaciji in tudi vse ovadbe šušmarjev so brezuspešne. Tako neverjetno velika je pasivnost oblastev proti šušmarjem, da dobi človek že vtis, da se dela pasivna rezistenca proti zatiranju šušmarstva v lesni stroki. Absolutno nujno je, da višja oblast zahteva od podrejenih organov, da odredbe o zatiranju šušmarstva strogo izvajajo! To je potrebno tudi zato, ker je zaradi šušmarjev ponekod sečnja naravnost nevarno narasla. V nekaterih krajih bo bodoča generacija brez te kmečke železne rezerve, tako neusmiljeno podirajo šušmarji tudi že mlajša drevesa. Tudi zato je treba, da oblasti brezobzirno nastopijo proti šušmar-stvu v lesni stroki. V splošnem vlada na lesnem trgu konjunktura in izvoz v Italijo je zlasti živahen. Bil bi pa še živahnejši, če ne bi primanjkovalo vagonov. Na seji se je nato izčrpno raz-pravljalo o razdelitvi kontingentov za razne dobave ter so bili storjeni potrebni sklepi. Sejo je nato predsednik Škrbee ob enih popoldne zaključil. • Seja lesnega odseka Zveze industrijcev Pri Zvezi industrijcev za dravsko banovino je bila dne 1. marca plenarna seja lesnega odseka. Spričo važnih predmetov, ki so bili na dnevnem redu, je bila udeležba na tej seji zelo obilna. Glav- Ini predmet razprave je bik) vprašanje sorazmerne udeležbe lesne industrije na javnih dobavah. V zvezi s tem se je razpravljalo tudi o težavah, na kaitere zadeva izvoz našega lesa v inozemstvo. Končno je bilo podano tudi poročilo o nedavnem zasedanju Nemško-jugoslovanskega odbora za gozdno in lesno gospodarstvo. Tekstilna industrija ne more sprejeti italijanskih pogojev V Ljubljani je bila konferenca zastopnikov tekstilne industrije v Sloveniji, v Zagrebu pa konferenca zastopnikov tekstilne industrije na Hrvatskem. Na obeh teh konferencah se je razpravljalo o zahtevah italijanskih izvoznikov bombažnih prediv. Slovenski in hrvatski tekstilni tovarnarji so se zedinili v tem, da sprejmejo prvi del italijanske ponudbe, da se namreč cene za polovico starih zaključkov zvišajo za 5 lir za kilogram. Drugi del predloga, da bi se zvišala carina za 100%, pa vsi odklanjajo. Industrija v Srbiji pa je še manj popustljiva in zahteva, da Italija v celoti izvrši svoje obveznosti po starih trgovskih zaključkih. Splošno pa se misli, da ne bodo Italijani sprejeli niti ene niti druge zahteve. Bolgarska bo reorganizirala svoj uvoz Ministrski svet je sklenil, da se mora v bodoče dovoliti uvoz le na kolektivni podlagi. Za razdelitev' uvoženega blaga se ustanove tri direkcije, in sicer za uvoz surovin potrebnih industriji, druga za uvoz blaga, ki ga potrebujejo uvozniki in tretja za uvoz blaga, ki ga na-roče uvozne družbe. Tretja direkcija bo skrbela tudi za uvoz blaga, ki ga potrebujejo država in javne ustanove. Kairo se gospodari Za pluge ni efenarja, pai pa za podpore zadrugam Šušmarstvo v lesni stroki se širi Seja lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj Ali dobimo še monopol špirita? »Jugoslov. Kurir« pravi, da se je z neke strani predlagalo odločujočim činiteljem, da bi se uvedel pri nas monopol na špirit. Tak monopol je bil uveden že v več državah. Država bi odkupila vse fabrike špirita. Predlagatelji monopola pravijo nadalje, da se dejansko ne bi dosti spremenilo. Država itak že pobira trošarino, poleg tega pa je bila ustanovljena prisilna prodajna centrala za špirit, po kateri je vsa proizvodnja in prodaja špirita pod državno kontrolo. Pri nas da bi se ustanovit monopol na ta način, da država tovarn ne bi odkupila, temveč bi monopolizirala le prodajo špirita, kakor je monopolizirana prodaja tobaka in vžigalic. Tovarne bi ostale last dosedanjih lastnikov, delale bi samo za državo. Ti predlogi so bili od pristojnih mest baje zelo ugodno sprejeti. Gospodarsko-finančna mobilizacija v Franciji Minister Revnaud o novih vladnih odredbah Odbor za kontrolo cen ustanovljen Trgovinski minister je podpisal odlok, s katerim se ustanavlja od-bdr za kontrolo cen. Člani tega odbora so: Gojko Stojanovič, pomočnik ministra za soc. politiko in ljudsko zdravje, dr. Dragomir Djosič, direktor direkcije za organizacijo kmetijstva v svrho prehrane, Avgust Pavletič, inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo, Radomir Popovič, svetnik notranjega ministrstva, Svetislav Marodič, glavni tajnik Trgovinske zbornice v Beogradu, Dragoljub Miloševič, član pred-sodništva Obrtniške zbornice v Beogradu, bjoka Čurčin, gen. tajnik Centrale industrijskih korporacij Beogradu, »Djordje Davidovič, tajnik Glavne zadružne zveze. 'Sima Kotur, gospodarski referent Delavske zbornice, Miloš Štiblcr, predsednik Zveze nabavljalnih zadrug in kot nje gov namestnik Jovan Živanič, upravnik Zveze konsumnih za drug. Novi odbor je takoj začel po slevati in imel prvo sejo že v ponedeljek. Francoski finančni minister Paul Reynaud je imel po radiu govor, v katerem je uvodoma naglasil, da vodi Nemčija proti Franciji na morju predvsem gospodarsko vojno. Njena ofenziva je naperjena predvsem proti oskrbi zaveznikov z živili. Reynaud je nato govoril o gospodarskem in finančnem položaju Francije. Dejal je, da je finančni položaj Francije dober, ker se vsi notranji izdatki krijejo z davki in oborožitvenimi boni, ki so že dosegli vsoto 8 milijard frankov. Treba pa je upoštevati to, da Francija sedaj proizvaja manj ko pred Vojno, potroši pa ravno toliko. Proizvaja manj, ker je pet milijonov državljanov stalno pod orožjem in ker je vojna povzročila še druge ovire za proizvodnjo. Francozi so dosedaj krili svoje potrebščine iz svojih rezerv. Bilo pa bi zelo tvegano, če bi še nadalje tako postopali in izato mora tudi za potrošnjo zavladati disciplina. Zborovanje gorenjskih motociklistov in avtomobilistov .1, Gorenjski Moto-klub v Kra nju sklicuje zaradi neznosne si tuacije, ki je nastala z uredbo št! 3 o omejitvi potrošnje tekočih goriv, za nedeljo dne 10. marca 1940 ob 10. uri dopoldne v Kranju r klubski sobi hotela »Evropa sestanek vseh gorenjskih motociklistov in avtomo-» bilistov, da se pogovori o nastalem položaju in o potrebnih ukrepih. Klub namerava nasloviti na vsa v poštev prihajajoča oblastva spomenice. V ta namen je potrebno, da mu vsi motoristi in avtomobilisti peljejo naslednje podatke: 1. Ime lastnika vozila. 2. Poklic lastnika vozila. 3- Reg. število vozila. 4. Vrsta vozila. & Jakost stroja in cilindrska vsebina. 6. Znamka vozila. 7. Število bencinske nakaznice. 8. V kakšne svrhe potrebuje svoje vozilo. 9. Koliko bencina dobi sedaj. 10. Koliko bencina bi minimalno potreboval. 11. Utemeljitev, zakaj potrebuje pOd 10. navedeno količino goriva f. Gorenjski Moto-klub, Kranj. Daleč po svetu sloveče Dolenjske Toplice so naprodaj. Pojasnila daje Zdraviliška družba Dolonj-skp Toplice v Ljubljani, Dalmatinova ulica 1. Racioniranje živil potrebno Reynaud je govoril nato o racio- niranju živil v Nemčiji. Napačno bi bilo, če bi v tem videli le slabost Nemčije in če bi mislili, da moremo mi Francozi racioniranje opustiti. Ali veste, kdo najbolj želi, da bi Francozi ostali tega mnenja? je vprašal Reynaud. Odgovor je le eden: Hitler! Njegova želja je, da bi Francozi ohranili vse življenjske razvade in živeli brezskrbno, dočim bi Nemčija z velikim pomanjkanjem svoje zaloge ne samo ohranila, temveč jih celo povečala, če Hitler še ni Francije napadel, ni vzrok samo v tem, ker se boji drugega Verduna, temveč ker ima še svoje skrite misli. Zakaj se to ne bi povedalo odkritosrčno? Hitler je v svojem govoru dne 30. januarja čisto odkrito povedal, da mu je zmaga nad Poljsko dala varen hrbet, kar kaže, v katero stran bo sedaj šel njegov napad. 0 Franciji je dejal, da ima preveč zemlje in da bo to vprašanje rešeno prav tako kakor je bilo rešeno na Poljskem. Francija je s tem opozorjena. V nekaj mesecih, morda tudi šele v enem letu se namerava udaTec proti Franciji, ko bo Francija že zadostno demoralizirana. Morda je Hitler argumentiral takole: Francozi so sicer hrabri, toda nedisciplinirani in pomanjkanj ne morejo prenesti. Na to zida Hitler, . Računa, da Francozi ne bodo hoteli prenašati racioniranja in da se ne bodo znali organizirati. Toda Hitler se moti. V nekaj dneh se bo začelo delo za razdelitev živil. Vsaka omejitev je udarec proti sovražni ku. Izdali se bodo zato ukrepi, ki bodo varovali rezerve Francije in skrbeli tudi za kritje poznejših potrebščin. Nadaljnja uredba bo poenostavila izmenjavo blaga med Francijo in Vel. Britanijo in njenimi kolonijami. Vse ovirajoče formalnosti bodo odpadle. Sredi vojne se je na velikem ozemlju obnovila trgovinska in plačilna svoboda. Za to delo ima razumevanje tudi Amerika. V tem delu je tudi kal za bodočo reorganizacijo Evrope. Skupnost Francije in Vel. Britanije ne velja samo za sedanje voj ne čase, temveč tudi za bodočnost. Vsak dan sta Francija in Vel. Bri tanija bolj zvezani, zato pa tudi vsak dan močnejši. Zmaga ne bo zaman, kakor 1. 1918., ker je danes tudi vložek večji. Zmaga Nem čije ne bi pomenila samo propada Francije, temveč tudi mučeništvo za slehernega Francoza. Sedanja vojna je zavratna in nevarna zlasti zato, ker je njena nevarnost nevidna. Vojna je preizkušnja moči in se mora kot takšna tudi izvo- jevati. Sovražnik misli, da je Francija brez življenjske volje in da je izgubila svoj ponos in da nima nobene mladine. Zaradi tega je potrebno, da se izdajo ukrepi za povečanje proizvodnje. Ukrepi, ki jih je izdala francoska vlada so zato zelo daleko-sežni in pomenijo dejansko popolno gospodarsko mobilizacijo Francije. Ves uvoz, ki ni absolutno potreben, bo ustavljen. Živila se bodo racionirala. Potrošnja bencina bo omejena. Luksuzni kruh se prepove, število jedil v restavracijah se omeji in tri dni v tednu tudi prodaja alkoholnih pijač, razen vino in pivo, katerih konsum ostane še nadalje svoboden. Te omejitve stopijo v veljavo 1. aprila. Povečanje agrarne proizvodnje se bo pospeševalo z vsemi možnimi sredstvi. Prihodnje dni se bodo popisale vse zaloge živil, nakar se bodo izdale karte za živila. V vseh podjetjih se bodo nasta- Politične vesli Madžarski zun. minister Csaky je v intervjuvu dopisniku carigrajskega lista »Tan« med drugim izjavil: Madžarska hoče imeti dobre vile v večiem številu žene ki nni 1 odnoSaJe z Jugoslavijo ter želi vne v vetj številu zene, ki naj I mocno Jugoslavijo. Madžarska je nadomeste vpoklicane moške. bila vedno najboljša prijateljica Zlata podloga Francoske banke Bolgarske. Glede Romunije je de- bo revalorirana, toda tečaj franka PaV ^ j€ vprašanje Transilvanije •zelo kočljivo, a je zaenkrat odloženo. To pa ne pomeni, da bi se Madžarska Transilvanije tudi od- ostane neizpremenjen. V vojni so žrtve neizogibne. Nasprotniki Francije se motijo, če | re^a-mislijo, da je Francija izgubila svoj pogum in svojo moč. Df: cl°diiis je baje Romuniji predlagal da demobilizira, nakar bi Nemčija jamčila Romuniji nje-Finančno je Francija vzdržala, ne^leje' Romuui niso sprejeli ta gospodarsko pa je bila na slabi’ Plansko protestno noto proti poti. lo kaze dvigajoča se draginja kontroli nad uvozom premoga iz in naraščajoče cene. Del rezerv se Nemčije, je prejela angleška vlada je zaradi podražitve blaga porabil. P? veleposlaniku Vel. Britanije v Tudi zlata podloga je od tega trpe- Sjito^oS. ° ^ te" la. Vlada je izdala samo eno ured- y svojem protestu naglasa itali-bo finančne narave, da se namreč janska vlada, da ukrepi, ki jih je ustanovi rezerva za plačevanje zu- izdala britanska vlada v zvezi z traniih dolno^V^ plačeVanje^ km^uSvaJajp t&SuŽjo tianjih dolgov. Vse druge uredbe vsem nevtralnim državam. Ti ukre- so gospodarskega značaja, ki ima- pi so tudi nasprotni duhu medna-jo namen, da se potrošnja zmanjša rodnega prava, ki ne dovoljuje, da proizvodnja pa poveča. Kot bouata ke-ves P°morski promet nevtralnih , • v.i,o • držav podreja nadzorstvu vojsku- dezela je bila Francija navajena, I jočih se držav. zahteva po pre- da je zajemala iz polnega. Na to I gledu ladij je v nasprotju tudi s je računal sovražnik. Francija pa | ^lei^cni^ trgovinskimi pogodba-bo discipliniran trebne omejitve. bo disciplinirana in sprejela po- | prL^u^^^me^otoi11 t££$[ Uspevanie zunanie tudi za iasa volne Glavni razlog za uspeh britanske zunanje trgovine je, poleg ugodnega zemljepisnega položaja Velike Britanije in načela svobodne trgovine, možnost, da kupuje živila in surovine v zameno za svoje industrijske izdelke. Sicer je angleški delež v svetovnem izvozu po vrednosti v zadnjih 25 letih padal, delež pri svetovni uvozni vrednosti pa se je držal na isti višini oziroma celo na-rastel, posebno po 1. 1929. Po celotnem gospodarskem položaju tudi ni vzroka, da bi Velika Britanija ne obdržala to ugodno razmerje. V zadnjem desetletju je bil eden glavnih znakov v razvoju svetovnega gospodarstva padanje cen za surovine, in to zaradi uvedbe boljših delovnih metod v kmetijstvu in rudarstvu. Posledica tega je bila, da so države, katerih gospodarstvo je zavisno od izvoza surovin, ob pomanjkanju tujih posojil imele na razpolago manj sredstev za nakup industrijskih izdelkov iz industrijskih držav, kakršna je tudi Velika Britanija. Razen tega so te države od prve svetovne vojne dalje začele graditi svoje lastne industrije, v nekih primerih zelo hitro, tako da je bil padec uvoza tujih industrijskih izdelkov tudi posledica domače proizvodnje. Kljub temu je uvoz strojev za ustanovitev takih narodnih industrij vsaj deloma še povzročil in vzdrževal uvoz tujih industrijskih izdelkov, pa tudi že ustanovljene industrije neizbežno ustvarjajo vedno nove potrebe po uvozu blaga raznih vrst. Razen tega pomeni ustvaritev novih industrij zboljšanje delovnih pogojev za te narode, zboljšanje življenjske ravni in dviganje cen za surovine. Zato so prebivalci novoindustrializira-nih dežel postopoma postali močni odjemalci blaga tistih vrst, ki bi se bile prej štele še med luk-sus. Vrstnost uvoženega blaga se je tako spreminjala, ni pa padel uvoz po vrednosti. Naglo je naraslo povpraševanje po več vrstah blaga, ki jih morejo izdelovati le tako visoko specializirane industrijske dežele kot n. pr. Velika Britanija. S to raznolikostjo svoje produkcije je mogla Anglija nadomestiti izgube, ki bi jih sicer morala utrpeti ob zmanjšanju izvoza premoga in bombaža, teh Nota nadalje ostro graja pregled pisemske pošte, ker se s tem krši pisemska tajnost, ki je s haaško konvencijo iz 1. 1907. zajamčena. Vsi ti ukrepi vojskujočih se držav pa so tudi v veliko gospodarsko škodo nevtralnih držav. Kontrola nemškega premoga, ki je namenjen za Italijo, pa je tem manj zakonita, ker je ta premog neob-hodno potreben za delo in življe-nekdanjih glavnih stebrov njene I nje italijanskega naroda.. Nota se trgovine, ki sta ju izpodrinila na- končuje z besedami: »Eod takšiu- nredek vodne sile in ra/voi lokal- mi P0801* uteenej° ukrepi, ki jih P , . . razvoj lokal je jzdaja britanska vlada, motiti in nih tekstilnih industrij v mnogih ogrožati gospodarske ter politične državah. Vojna je seveda nujno povzro- odnošaje med Italijo in Vel. Britanijo, kakor so bili urejeni s sporazumom z dne 16. aprila 1968.« Te čila gospodarstvu mnogo težkoč. elemente navaja fašistična vlada, Z druge strani pa povečuje kup- da ugotovi odgovornost za moreno moč držav, ki izvažajo suro- hitai kasnejši razvoj tega položaja. vine, ker jim omogoča, da pro- Italijanski tisk piše v svojih komentarjih k protestni noti. da hode dajo svoje pridelke v večjih mno- vel. Britanija prisiliti Italijo, da žinah in za boljše cene. Zato je bi dobavljala Angliji vojni mate- videti, da bo staro načelo izmenjave — prodaje industrijskih izdelkov za surovine — ostalo ve ljavno za Anglijo tudi še nadalje. --------------- „ Vojna je že deloma spremenila | rial. Angleški listi pa poudarjajo, da ne preostaja Angliji nič drugega kakor da poostri kontrolo nad nemško trgovino in da zato tudi in bo še spreminjala oblike bla govne izmenjave, naravno pravilo [ premoga Italiji, pa ostane, in zato ni verjetno, da bi se zaradi vojne poslabšal po da bi ustavila dobave nemškega Sumner Welles je odpotoval iz Berlina v Basel, od tu pa v Lau-....................... , , , sanno, kjer bo sestavil svoja položaj Anglije na svetovnem trgu. rogjja Rooseveltu. Ribbentrop je Izvozna industrija izročil Wellesu pred njegovim odhodom iz Berlina pismen odgovor „ v.. , . ..Hitlerja na Rooseveltovo pismo. Večji napor angleške industrije čeprav se čuva največja tajnost v sedanji vojni gre sicer pred- 0 razgovorih Wellesa, se vendar iz vsem v korist domačemu trgu, krogov, ki so blizu nemškemu zun. polagoma pa se višek proizvod- m^trstTO„čuje, da so se pogovori • __Hitlerja z Wellesom gibali zlasti o nje porazdeljuje tudi na izvozno dveh vprašanjih: 1. o sovjetsko-trgovino. Indeks tekstilne indu- finski vojni ter 2. o ureditvi med-strije zaf december 1939 izkazuje narodnih vprašanj po vojni. Glede dvig izvoznih prodaj od 90 (v letu Finske le Nemčija mnenja, da je .mn. „„ M * ,,J v , sedaj vsako posredovanje za skle- 1938.) na 96, medtem ko je kom- njj,ev mj,ru napačno in nemogoče. binirani indeks notranje in zuna- Glede ureditve mednarodnih od-nje prodaje za celo lansko leto nošajev po vojni pa zahteva Nem-ZnaM fe 104 , primeri e 03 ir ' sbranitev angleške kontrole v Gi- Vrednost izvoza bombažnih in bra.lta.rju, Singapuru ln M ■ I V Ameriki so pr^P” ua volnenih izdelkov, svile, sukanca obisku WeUesa v Berlinu poko- in drugih tekstilij se je znatno „ana vsaka nada na bližnji mir. _ v i v , • , ,, bo mogel poročati Roose- povečala, povečala se je pa tudl|^a samo to, da je poostritev količina. Kar se tiče železa, je- mnogo bližja kakor pa mir. kla in strojev, je izvoz naravno I v torek je še vihrala nad g rane koliko nadel zaradi večje do- dom v Viborgu finska zastava, nekoliko paaei zaraai j Finci ^ branijo z največjim po- mače porabe za vojsko. KIJUD i« žrtv0vanjem. Ker so se začeli snež-mu pa se tudi tuji trg ne zane- mete2j je njihov položaj ^ko- marja Angleška industrija ima uko olajšan, če bi se mogli Finci še vedno važne tehnične pogodbe braniti še nekaj tednov, ko se se vedno vazne inozemstva začno spomladanski vetrovi ter se oziroma naročila iz inozemstva, snegj bodo morale Najvažnejša je v tem pogledu in- sovjetske operacije ustaviti zaradi dustrija kositrne pločevine. Wa- neprehodnosti terena. „ liška industrija te pločevine dela Finci ^ jih z 72"/o svoje zmogljivosti v pri- J^gVtmfr^tnem odseku, meri s 45 odstotki pred enim / zapadne fronte poročajo o šte-letom. Kanada je n. pr. pred vilnih manjših spopadih patrolnih kratkim naročila en milijon za- bolj bojev kositrne pločevine; neki ^vatini Poročila o sestreljenih le-uradnik te industrije je izjavil, da talih pa se ne ujemajo. Na zahtevo sovjetske vlade je ... . • __- 21_ llfl- je pričakovati, da se ta industrija nemška vlada izročila vse ukrajm- razvije v eno najmočnejših na I ^ voditelje, ki so pobegnili & svetu. Prej je bila Nemčija doba- Rusije v Nemčijo. Tudi več članov viteljica za 18% svetovnega iz- ukrajinske legije bo izročenih so voza te vrste pločevine. Ves ta ^^^Svoljci iz USA so pr^1 trg je sedaj prešel na industrijo v Kanado, odkoder bodo odpoto-v Walesu. Ivali na Finsko. Denarstvo Obtok bankovcev čez 10 milijard Zadnji izkaz Narodne banke na-1 vaja med drugim naslednje spre- Promet v na Ljubljanski borzi Devize: Skupni devizni promet v februarju je znašal din 51,504.555; naj- membe (vse številke v milijonih ve^ji zaključki šo bili perfektuira ‘ ‘ni v devizi Berlin in NewYork; din): 1 Kovinska podloga se je zvišala za 3-9 na 2.020 2. Devize izven podloge so narasle za 69-4 na 908’3. promet v nemških markah preše ga tri petine celomesečnega prometa, v amer. dolarjih pa nad eno petino. V primeri s prometom v februarju 1939. je letos devizni Vsota kovancev se je zmanjšala | promet narastel za več ko sedem milijonov dinarjev, dočim znaša merjamo zaključke v letošnjem februarju z onimi v letošnjem januarju, vidimo, da se je dvignil promet za skoraj celih šest milijonov dinarjev. Iz primerjave prometa v februarju 1940. je razvidno zlasti nazadovanje zaključkov v devizi London, a nasprotno porast zaključkov v devizi Curih. Na poedine devize odpadejo tile zaključki: za 19-8 na 463-1. Posojila so skupno narasla za I porast deviznih zaključkov naspro-0'8 na 1.889-2, in sicer so se me- ti februarju 1938. celo nad 34 mi-nična zvišala’ za 0-6 na 1.814-9, | lijonov dinarjev. Pa tudi če pri-lombardna pa za 0-2 na 74 3. Eskont bonov državne obrambe se je dvignil za 68'0 na 1.612'0. Razna aktiva so padla za 78'2 na 2.260-9. Obtok bankovcev se je zvišal za 160 na 10.071-9, obveznosti na po-kaz so padle za 117*2 na 2.112-2. Skupno kritje se je znižalo od 26-76 na 26-70%, samo zlato pa od 26-57 na 26*52%. - Uradni tečaji za marec Finančni minister je predpisal za mesec marec naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor . . . 1 zlata turška lira . 1 angleški funt . . 1 ameriški dolar . . I kanadski dolar . . 1 nemška marka . . 1 belga................ 1 pengo................ 1 brazilski milreis 1 egiptovski funt . . 1 palestinski funt 1 urugvajski pezos . 1 argentinski pezos . 1 čilski pezos . - • 1 turška papir. Ura . 100 francoskih frankov 100 švicarskih frankov 100 italijanskih Ur . . 100 nizozem. goldinarjev 100 bolgarskih levov 100 romunskih lejev . 100 danskih kron . . 100 švedskih kron . . 100 norveških kron . . 5. II. 1940. na bazi din 235'—, 28. II. 1940. pa na bazi din 240*— za eno delnico. Notice državnih efektov so bile: 1. februarja 1910. 7% investicijsko 98'— 99'— 8% Blairovo 96*— 98'— 7% Blairovo 87'— 88'— 7% Seligmanovo 100'— 101'— 4% agrarne 50'— 52'— 6% begluške 74'— 76'— 7% stabilizacijsko 98'— 100'— 6% dalmatinske agr. 70'— 71'— 2'5% vojna škoda 423'— 425'— 29. februarja 1940. 98'- 100'— 97'50 99'50 90'— 91'— 100'— 102'— 50'- 52'- 77'- 78- 96'— 98'— 71- 72'- 428'— 431'— din 350--„ 398-301 „ 217-50 „ 55- „ 54 80 „ 14-80 9-30 „ 8-70 2-85 | „ 217--„ 216 — 1 .. 18 70 tisoč din Amsterdam 284 Berlin 31,458 priv. kliring Curih 5,034 London 459 priv. kliring New York 13,266 Pariz 73 Praga 4 Sofija 29 Solun 562 boni Stockholm 296 Trst 39 Efekti: Tendenca za državne vrednost- 7% investicijsko 8% Blairovo 7% Blairovo 7% Seligmanovo 4% agrarne 6% begluške 7% stabilizacijsko 6% dalmatinske agr. 2'5% vojna škoda Iz gornje primerjave je razviden porast tečajev malone vseh državnih vrednostnih papirjev, i-z-vzemši stabilizacijskega posojila ter 4% agrarnih obveznic iz leta 1921. in dalmatinskih agrarnih obveznic. Izmed bančnih vrednot je noti-rala samo Narodna banka, in sicer v začetku februarja din 7.350 za denar, din 7.500'— za blago, koncem februarja pa din 7.600'— v povpraševanju, a din 7.800 ponudbi. Izmed industrijskih papirjev pa je beležila edinole Trboveljska pfemogokopna družba več-jidel na bazi din 240'— v povpraševanju ter din 250'— v ponudbi, Suhega blaga sploh ni več, na trge se dovažajo le drva, ki so še sveža in pravkar pripravljena. Prav tako je počivala produkcija oglja, kar je povzročilo na eni strani znaten dvig cen (danes plačujejo za prima oglje že 80 dinarjev za 100kg franko vagon!), na drugi strani pa še povečanje povpraševanj. Zanimanje za oglje raste z vsakim dnem in vse kaže, da bo produkcija oglja postala še bolj rentabilna. Železniških pragov je bilo bolj malo produciranih, a tudi zanimanja ni bilo posebnega za to blago (bodisi hrastovo ali bukovo). Tudi parketi so v produkciji nekako zastali, povpraševanja pa v tem času običajno sploh ni, toda cene so ostale normalne, t. j. na dosedanji višini. Opažati je, da naši lesni obrati čimdalje bolj posvečajo vso pažnjo kar najbolj obsežni proizvodnji predvsem stavbenega blaga, t. j. tramov in desk v monte oziroma tudi v tombante kakovosti. Vzrok temu pojavu leži v stalnem dviganju cen za mehko rezano in tesano blago, ki ga z lahkoto in po silno visokih cenah prodamo doma in v inozemstvu. Vsak napreden trgovec prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi. Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi! 12-80. ...... . ... 1-25 ne papirje je bila v prvi polovic’ 34-— februarja trdna, v drugi pa zelo 1735-30 tr<*Tia; Prometa n* bilo razen par ' t. j. na bazi tečajev od 1. in 29. fe 'zaključkov v delnicah Trboveljske I bruar ja 1940. Ostali efekti sploh 2929 — | premogokopne družbe, in sicer:' niso beležili. 45 25 — 1063 1300 — 1250 — 430-— 40 Blagovni 100 pezet ................ 100 drahem . . ". . . 100 čeških kron . . . 100 finskih mark . . 100 letonskih lat . . . 100 Iranskih (perz.) rialov Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«). žito: Tendenca za žito in mlevske iz-150-50 I delke je bila v prvi jx>lovici febru 720 — I ar'a čvrsta, zlasti za koruzo, v dru- Problem zlata za USA Priliv zlata v U. S. A. stalno ra ste. Organizacija bank v U.S. A. trdi, da bodo zlate rezerve Združenih držav Severne Amerike na- 10Q. gi polovici pa zelo čvrsta. Promet je bil v pšenici na bazi 195'—, 205'— in 206'— ter v koruzi na bazi 137'—, 139'— in 148'50, poleg tega pa je bila zaključena tudi koruzna ostra moka na bazi 210 —, a poletna (koruzna) moka na bazi 220'— za 100 kg franko vagon. V razdobju februarja t. 1. je po- 'asle „ad 25 milijard dolarjev, če bočila cena na ljubljanski borzi bo trajala vojna 3 do 4 leta. V tem za din 8-50 pri juznobanatski pše-Primeru bi v vsem drugem svetu I n*cb ,za 'din 10 pri gornjebački ostalo le zelo malo zlata. Ameri- pšenici, dalje za din 14 pri ški strokovnjaki trde, da dela umetno sušeni koruzi in za dinar-Amerika zaveznikom veliko uslu-1 iev 18‘BO pri času primerno suhi Ro, ker ne menja svoje politike koruzi, prav tako se je dvignila glede zlata. Ker so krediti in po- Cftna prekmurskemu prosu za din sojila prepovedana, more sp reje-130'—, pri rži za din 7'50, pri ječ-mati Amerika naročila za vojni menu za din 5'—, istotoliko pri material ali živila le proti plačilu ajdi, dočim se je oves podražil za v zlatu. To je sedaj edina pomoč, din 7'50, a pšenična moka vseh ki jo morejo U. S. A. izkazati za- vr9t za din 10'— pri 100 kg franko veznikom. -Ameriški bančniki so nadalje vagon. Razpoloženje na žitnem tržišču ouienja, da bo morala Amerika po kaze Se nadalje čvrsto tendenco v°ini kot največji upnik spreme-1toko 6lede cen, kakor tudi glede Les: Tendenca za mehki les je bila glede “M»o£ Združene drža-1 ™f™l« fa-pSije r •* SevernHrnerike bodo morale | ^1' bodo6n«t,. nastopati po vojni kot največji ^‘Pec v tujini in zlasti na evrop em trgu Združene države Se- .... . . 1*1»« Amerike se morajo sprijaz- ves februar 1940. čvrsta, oziroma s ^m, da se bo po vojni začel je sedaj že zelo čvrsta, za ostali dtok zlata, ker se bo uvoz iz tu- les pa je nespremenjeno trdna (za •!lr*e povečal. | hrastovino) in mlačna (za buko- vino) Cene za bukove in hrastove ■j , h»rv». plesira In I hlode pa tudi za bukov in hrastov V 24 uran kemJ#no •■■•» lea so ostale povsem brez izpre- it, Ul UH obleke, klobuke memb, dočim sta se smrekovina • Skrobi in svetloliku srnje«, ovrut- jn jclovliia. še nadalje podražile. ® in manšete. Pere. suši, monga In Tako so v ceni poskočili tekom fe- lika domače perilo poskočili bruarja t. 1. smrekovi-jelovi hlodi I/II monte za 30’— din pri m*, pri m! tovamaJOS. REICH brzojavni drogi za din 15' ***** ...ip« Solooborpovo .1 » I ^“0“'/«”“ “tali Teletoa št 22-72. I trami za din 20'—, dcskc-plohi od 116 cm dalje, konični za din 25'—, a paralelni za din 40'— pri m*, dočim so se podražile škoreie od 16 em dalje, konične za din 40‘—, paralelne pa tudi za 40'— din, a škorete, podtnerne, od 10 do 15 cm za din 35'— pri m3. Dalje se je dvignila cena za plohe neobrob-ljene v I/II kvaliteti, in sicer pri brestu za din 10'—, pri javorju za din 30'— in pri lipi za din 10'— pro m3. Tudi parketi so se nekoliko podražili, in sicer hrastovi za 1 din, a bukovi za*3'— din pri m2, dočim so železniški pragi notirali brez izprememb. Nasprotno pa so se drva ponovno dvignila v ceni za din p_ pri 100 kg -tako bukovih kakor tudi hrastovih drv. Tudi oglje kaže stalen dvig cen ter je za din 2'— dražje pri 100 kg. Promet v lesu je bil na ljubljanski borzi v februarju razmeroma zadovoljiv. Največ je bilo zaključeno tramov smreka-jelka, zatem pa smrekovih desk, znatno manj pa borovih in mecesnovih desk, razen tega pa nekaj zaključkov v letvicah, v smrekovih moralih, v borovih bordonalih ter v smrekovih drogičih. Smrekove deske so bile prodane večji del na bazi din 560—650, borove deske na bazi din 600, letvice na bazi 520, mecesnove deske na bazi din 1.060, smrekovi morali na bazi din 610, borovi bordonali na bazi din 650, trami smreka-jelka na bazi dinarjev 287—390. III. Proizvodnja Produkcija mehkega rezanega in tesanega lesa sploh ne more sproti kriti velikih potreb zlasti naših inozemskih kupcev, pa tudi domači potrošniki stalno iščejo suho blago, ki ga pa ni več na zalogah, zbog česar je tudi cena za domači konsum silno narastla. Produkcija drv je počivala skoro štiri mesece zaradi preostre zime; cena je poskočila v isti meri, kakor se je povečalo povpraševanje Izvoz lesa v Nemčijo je zastal, ki je sicer z zadnjo jiogodbo nekoliko dvignila bazo cen (sedaj velja za maksimalno bazo RM 55!), toda našim eksporterjem še vseeno bolj kon-venira prodajati lesne izdelke v druge države, predvsem v Italijo, deloma tudi v Švico in Francijo. Še največ izvozimo v Nemčijo bukovih hlodov za izdelovanje furnirja in pa bukovih cepanie za celulozo, razen tega pa še oglje. Nasprotno pa je naš izvoz v Italijo vsak dan večji; tako gre zadnje čase na tisoče vagonov bukovega lesa za izdelovanje celuloze, dalje pa neverjetno velike količine stavbenega blaga, t. j. tramov in desk v tombante (t. j. I/II/III/IV kvalitete). Vse blago pa pošljemo le proti plačilu v kliringu vnaprej (klirrrig antecipato!), pri čemer izgleda da cene sploh ne igrajo nikake vloge, ker je potreba (pri voj. gradnjah doma in v koloni- Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo 200 ramenjakov št. %, 1000 spajakov, 200X12 mm in 7000 glavičarjev, 80X10 mm, z direktno pogodbo na dan 14. marca. Pogoji po din 50 — v pisarni di-rekcije Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 260 drogov z direktno pogodbo na dan 15. marca t. 1. in sicer 200 hrastovih, kostanjevih ali mecesnovih drogov 6 m dolžine, 52 enakih drogov po 7 m dolžine in 8 enakih drogov po 8 m dolžine. Pogoji po din 20 — v pisarni direkcije. Izdelava 250 letnih oblek. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuj© z direktno pogodbo izdelavo 250 letnih oblek. Licitacija bo dne 20. marca ob U. uri v pisarni eko-nomnega odseka, Sv. Jakoba trg štev. 2. Pogoji po din 20-— v pisarni podpisane direkcije. Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. marca ponudbe za dobavo desk za mizarje; 12. marca signalnih zvoncev, grafitnih obročkov ter kisika; 19. marca zobčnikov ter zimskih plaščev kožuhov; 26. marca zidne opeke, gumenih cevi ter nepremočljive obleke; 28. marca pnevmatskih kladiv za varjenje. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 11. marca ponudbe za dobavo ključev za vijake, verige, železne pločevine ter 3.600 litrov solne kisline; 18. in 25. marca ma-nesmanovih cevi. Gradbeni oddelek direkcije drž železnic v Ljubljani sprejema do 12. marca ponudbe za dobavo tire-fonov ter mehkega tesanega lesa. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 16. marca ponudbe za dobavo raznih lopat in lopatic ter pločevinastih kant, ven jah!) tako velika, kot še menda nikoli doslej. Vsaj nenormalno visoke cene, ki nam jih nudijo italijanski uvozniki, nas v tem potrjujejo. Pri tej priliki moramo pa naše lesne producente in še bolj trgovce (izvoznike) oj>ozoriti na dejstvo, da bo Donava pri Galacu kmalu sposobna za plovbo in bo tedaj mogla romunska lesna izvozna trgovina vreči na trg znatne količine izdelanega blaga, kar bo vsekakor kolikor toliko vplivalo na cene tudi pri nas, ki bodo zato gotovo nazadovale, ne pa še rasle. Ostalo blago: Tendenca za fižol je ostala nespremenjeno stalna, promet je bil neznaten, cene pa večjidel nespremenjene, le prepeličar se je celo pocenil za din 10'— pri 100 kg tekom februarja 1940. Tendenca za krompir je tudi stalna, promet slab, cene pa so poskočile, in sicer za din 25'— pri kranjskem oneidi-krompirju ter pri j>oznem rožniku, a za din 10'— pri ranem rožniku ter pri kresniku; za din 10'— se je podražil tudi industrijski krompir (ela in voltman). Seno je kazalo trdno oziroma čvrsto tendenco ob dokaj dobrem prometu. Cene so poskočile v februarja za din 10-— pri 100 kg in sicer tako pri sladkem kakor tudi pri polsladkem ter kislem senu. Pšenična slama se je prav tako podražila za din 5'— pri 100 kg. Orehov že skoro ni več na trgu, a njih cena je porastla za din 25'— pri 100 kg. Trboveljski premog je v ceni poskočil za din 10'— pri 100 kg (vse velja seve le za vagonske dobave!), toda naročila se le počasi efektuirajo. tilov, gumenih jermenov; 20. marca lanen© jadrenine ter konopnene vrvi, karbida, krede, žienikov; 22. marca raznih priprav za brušenje. LICITACIJE Dne 12. marca bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo raznih živil. Dne 12. marca bo v intendanturi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo mila za pranje ter mila za umivanje. Pri Upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu in istočasno v Zagrebu bodo licitacije: dne 14. marca za dobavo bombažnega platna; 15. marca desk za postelje; 16. marca konopnenega am-balažnega platna; 19. marca lanenega, impregniranega in svilenega platna; 20. marca boks-usnja. Dne 18. marca bo v Beogradu H. licitacija za prodajo raznih odpadkov. Dne 15. marca bo v ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo okroglega, kvadratnega in profilnega železa; 23. marca gumijevih cevi za parno ogrevanje in zavore; 27. marca raznih barv v prahu; 29. marca železne mreže in žice; 1. aprila železnih verig in dne 2. aprila sivega livarskega železa. Dne 20. marca bo v intendanturi štaba jadranske divizijske oblasti v Splitu licitacija za dobavo večje množine drv. Dne 20. marca bo pri štabu zra-koplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo raznih potrebščin za avtomobile. Dne 20. marca bo pri Upravi ba-rutane v Kamniku licitacija za dobavo 100.000 kg parafina; 21. marca laboratorijskih aparatov in pribora; 22. marca raznih kemikalij in dne 23. marca laboratorijskega steklenega in porcelanskega materiala. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Stanje naših kliringov Glavna karakteristika sprememb v stanju naših kliringov pretekli teden je, da so naši dolgovi Italiji in Madžarski prav znatno padli, zato pa se je zelo povečal dolg Češko - Moravske. Naše terjatve proti Nemčiji so padle za 8'4 na 153‘0 milijona din. Gibanje terjatev se vidi iz naslednjih številk (vse v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi: 2a II. 22. II. Bolgarska din 126 110 Nemčija RM 11‘02! 1F59 Ceško-Moravska Kč 81‘46 75’60 Španija pezet 293 2‘93 Francija fr. fr. 2’71 0’97 Turčija din 1'18 115 Pasivni kliringi: Belgija belg. 112 1'42 Madžarska din 18"80 28'4B Italija din 34-97 45-28 Poljska din 18"89 18"89 Romunija din 15‘59 14-87 Slovaška K& 2‘82 2*73 Franc, kolonije fr. fr. 018 0"04 oddaja na karte (kupone) za pogon motornih vozil — Pravilnik o banovinskem skladu za vzdrževanje regulacijskih zgradb — Odločbo o ustanovitvi in pričetku poslovanja invalidskega odseka pri kr. banski upravi dravske banovine — Odločbo o združitvi odseka za zaščito pred letalskimi napadi in mobilizacijskega odseka v mobilizacijski odsek — Naredbo o spremembi naredbe o odpiranju in zapiranju gostinskih podjetij (da smejo za posamezne obrate in za posamezne dni podaljšati policijsko uro izjemno po potrebi uprava policije v Ljubljani in predstojništva policij v Mariboru, Celju in Kranju, policijski komisariat na Jesenicah in mestni ka-pitanat v Ptuju, v vseh drugih občinah pa sreska načelstva.) Maniša zaposlenost v ianuariu Po statistiki OUZD-a v Liubljani Podaljšanje potrdil (uve-renj) Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Trg. minister dr. Andres je z odlokom z dne 2. marca in na podlagi čl. 1. in 7. uredbe o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine odredil, da sme podaljševati Zavod izvozna potrdila samo proti plačilu 50% takse, ki se plača za dotična potrdila. Samo v izjemnih in dejansko utemeljenih primerih bo dovolil trgovinski minister, da se na prošnjo izvoznikov podaljša potrdilo brez plačila dopolnilne takse. Ta odlok je bil izdan iz razloga, ker so se v zadnjem času silno pomnožili primeri podaljševanja izvoznih potrdil tudi zaradi špekulacije, da bi se moglo blago nabaviti ceneje ali pa izvoziti v času, ko bo cena posebno visoka. S tem pa se dela nered v rednem izkoriščanju kontingentov in uprava Zavoda je bila zaradi tega zelo obremenjena. Sicer pa je Zavod v večini primerov na zahtevo izvoznikov podaljševal izvozna potrdila, upoštevajoč pri tem predpise, ki veljajo za izvoz. Proti uvedbi izvoznih carin Kadar pri nas cene rastejo, vedno predlagajo nekateri uvedbo izvoznih carin, da bi se izvoz znižal in s tem tudi cene na domačem trgu. Ta samo konsumentska politika pa je za agrarno državo, ki živi od izvoza, nesprejemljiva. Zato tudi trajno v Jugoslaviji ni mogla prodreti in vse kaže, da tudi sedaj ne bo. To že zato, ker hoče sedanja vlada ceno kmetijskih proizvodov čim bolj dvigniti, kar se pa more doseči le z izvozom. Z uvedbo izvozne carine pa bi se izvoz nedvomno zelo zavrl Izvozile carine bi se torej mogle uvesti le na industrijske izdelke. A tudi to je nemogoče. Predvsem, bi morali biti veseli, če bi bil izvoz industrijskih izdelkov vena, ker bi to pomenilo polno obratovanje naših- industrij in s tem tudi zvišanje števila zaposlenega delavstva, Poleg tega pa izvoz nam najpotrebnejših industrij skih izdelkov itak ni dovoljen Naša industrija je še mlada in zato je že veliko, če sploh more na tujih trgih uspešno konkuri rati. Ce bi morala sedaj še plače vati izvozno carino, bi prav gotovo postala nekonkurenčna, zlasti še, ker druge države podpirajo izvoz s premijami* ne pa da bi ga dušile z izvoznimi carinami. Misel o izvoznih carinah je prav gotovo čisto ponesrečena misel! Povprečno število zavarovanega delavstva je znašalo v januarju 1940 skupno 89.944 oseb. V primeri z januarjem 1939 je članstvo neznatno narastlo, in sicer za +287 delavcev, v primeri z decembrom 1939 pa padlo za —9133 oseb, to je skoraj za 10%. V konjunkturncm pogledu so napredovale predvsem sledeče industrije: predelovanje kože in njenih surogatov za +1037 delavcev, gradnja železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) za +722 delavcev, javni promet za +514 delavcev itd. Obratno so pa nazadovale: tekstilna industrija za —434 delavcev, industrija hrane in pijače za —276 delavcev, industrija kamenja in zemlje za —242 delavcev itd. V sczijskem pogledu nimamo pri nobeni industriji pomembnejšega napredovanja, edino služinčad ima prirast za 102 osebi. Obratno so pa nazadovale nekatere industrije v izredno velikem obsegu, n. pr. gradnje nad zemljo (stavbarstvo) za —3080 delavcev, gradnja železnic, cest in vodnih zgradb za —2189 delavcev, gozdno - žagarska industrija za —1074 delavcev, industrija kamenja in zemlje za —1038 delavcev itd. Vzrok temu horendnemu sc-zijskcmu nazadovanju tiči brez dvoma v izrednem mrazu letošnje zime. Imamo pa tudi sezijsko nazadovanje, ki ima druge vzroke. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 1. marca objavlja: Na redbo št. 3 o omejitvi prodaje te kočega goriva — Odločbo o količini bencinske mešanice, ki se Tako n. pr. je nazadovala tekstilna industrija za —509 delavcev, predelovanje kože in njenih surogatov za —303 delavce itd. In kaj pravi k temu »Narodno blagostanje« Da Slovenija znova preživlja silno konjunkturo. Pravi na podlagi številk OUZD za december, da je doživelo 1. 1939. število zavarovanega delavstva rekordno višino, t. j. 99.995 zavarovancev. Trditev »Narodnega blagostanja« pa je brez podlage, ker je bilo že pred desetimi leti število zavarovancev višje. Poleg tega pa je treba še upoštevati, da pred 10 leti zavarovanje delavstva ni bilo tako popolno izvedeno ko sedaj. Trditev »Narodnega blagostanja« je torej dvakrat napačna. »Narodno blagostanje«, ki sicer zna zelo lepo razpravljati o gospodarskih vprašanjih, ima oče-vidoo slabost za slovensko konjunkturo. To kar neutrudno preganja in zasleduje, pa čeprav je s tem svojim konjičkom doživelo že toliko polomov. Ne moremo seveda braniti, da ne bi doživelo še novih, če smatra to za potrebno. Opozarjamo le, da govori poročilo OUZD o horcndnem sczijskem nazadovanju zaposlenosti v Sloveniji da je govorjenje »Nar. blagostanja« o rekordni višini zavarovancev v resnici rekordna nesmisel. Zunanja trgovina Doma in po svetu Carinski ažio, ki je bil v zadnjih letih že ponovno zvišan, bo baje sedaj znova zvišan. Upamo, da bo ta misel padla, ker bi zvišanje ažija pomenilo oslabitev vrednosti dinarja. Italija želi, da bi nabavila pri nas premoga še za 24 milijonov lir poleg onih 200.000 ton, ki se sedaj že dobavljajo v Italijo. Mednarodni velesejem za živino bo v Budimpešti 30. marca. Velesejem bo obiskal minister dr. Cu-brilovič s svojim pomočnikom Cvi-, anovičem. Naša država bo na sejmu kupila več plemenske živine. Madžarski rejci debelih svinj so dobili od vladet kredit 5 milijonov pengov. Nemški patentni urad je dobil v zadnjem času 2000 prošenj za patentiranje nadomestka za kavo. Italijanska vlada namerava uvesti nove monopole. Zlasti bi se uvedli monopoli na surovine, da bi bila kontrola nad njih uporabo tem bolj učinkovita. Britanska vlada je ustanovila posebno podjetje, ki ima nalog, da nakupi vsa jajca, ki jih more dobiti v Romuniji, na Bolgarskem in Madžarskem. Ker ne more Anglija dobivati jajc iz Poljske, je začelo teh v Angliji primanjkovati. Trgovinska pogodba med Japonsko, Mandžurijo in Italijo je bila podaljšana za nadaljnjih šest me-seoev. 150.000 tekstilnih delavcev v Indiji namerava začeti stavkati, ker so tovarne odklonile njih zahtevo po 15odstotnem zvišanju njih mezd. Trgovinski minister dr. Andres je iz Leipziga odpotoval v Berlin, kjer ga je sprejel zun. minister v. Ribbentrop. Hitler je odlikoval dr. Andresa z Velikim križem nemškega orla. Dr. Andres je podal nem Ikim novinarjem daljšo izjavo, ■ kateri je zlasti naglašal, da se jugoslovansko in nemško gospodarstvo srečno dopolnjujeta. Govoril je tudi o jugoslovanski nevtralnosti, ki je Jugoslavija ne pojmuje le kot svojo pravico, temveč tudi kot svojo dolžnost. »Trgovinski glasnik« poroča, da so se izgledi, da bi prišlo do sporazuma med vsemi radikalnimi skupinami, v zadnjem času poslabšali. List meni, da je glavni vzrok v tem, ker so člani glavnega odbora nasprotni sporazumu. Osebna vprašanja so še vedno nepremagljiva ovira. , V čast italijanskega poslanika Indellija, ki odhaja za veleposlanika v Tokio, je priredil zunanji minister Cincar-Markovic banket. Ameriški poslanik v Beogradu je obiskal v spremstvu zagrebškega gen. konzula podpredsednika vlade dr. Upokojen je bil univerzitetni profesor Slobodan Jovanovič, ki je pred kratkim praznoval svojo sedemdesetletnico in ki uživa v vseh srbskih, pa tudi v vseh jugoslovanskih krogih kot zaslužen nacionalni delavec in velik znanstvenik največje spoštovanje. V Zagrebu so zopet eksplodirali v telefonski govorilnici tempirani naboji, človeških žrtev ni bilo pri Morda ie ravno za Vas Radensko zdravilno kopališče najboljše, ker je po mnogih zdravilnih sestavinah najmočnejše v Jugoslaviji! Seda) imate dovolj časa, da proučite prospekte raznih kopališč in da si izberete ono, ki Vam po svoji zdravilnosti najbolje ustreza! Prospekte pošilja zastonj, rado in z veseljem: Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA. RADENCI nobeni teh eksplozij. Več oseb je bilo zaradi teh atentatov aretiranih. Dr. Maček je izdal oster proglas proti frankovskim teroristom, ki so začeli postavljati dinamitne patronat po telefonskih govorilnicah. Dr. Maček poziva vse prebivalstvo, da pomaga pri izsleditvi teh atentatorjev. Madžarska kulturna zajednica za banovino Hrvatsko je bila ustanovljena v Zagrebu. Za njenega predsednika je bil izvoljen šandor Molnar. Ustanovna skupščina Zveze trgovskih pomočnikov banovin« Hr- vatske je bila pretekli teden v Zagrebu. Zveza je bila ustanovljena, da bi bili bolj učinkovito zastopani interesi trgovskih pomočnikov. Beograjska občina namerava naročiti v Italiji 30 novih tramvajskih vagonov. Domače tvrdke protestirajo proti temu naročilu in zahtevajo, da se vsaj polovica vagonov naroči pri domačih tvrdkah katerim primanjkuje naročil. Združenje mlinske industrije se e obrnilo na pristojne kroge, da se moka izvzame iz določb uredbe kontroli cen. . F kratkem se začne v Zagrebu zidati velika nova poštna palača. Novo poštno poslopje Zagreb na vsak način potrebuje, ker je sedanje še iz predvojnih časov. Prav tako pa potrebuje novo poštno po-s*®Pie tndl Ljubljana, pa tudi številni drugi poštni uradi v Sloveniji bi nujno potrebovali novih poštnih prostorov Zato ponavljamo svojo staro zahtevo, da se zgradi v Ljubljani novo poštno poslopje in že napravi enkrat konec sedanji mi-zeriji. SUZOR je dovolil zagrebški občini posojilo 30 milijonov din, občini na Sušaku pa poleg že podeljenega 12milijonskega posojila še kredit 4 milijonov din. Muzej za civilno zaščito je otvo-ril v Zagrebu ban dr. šubašič. Nov most čez Kolpo se bo pri Karlovcu začel delati spomladi. Policijski stražnik, ki je ustrelil bivšega gen. direktorja Prizada dr. Eda Markoviča, je bil obsojen na dve leti strogega zapora. V Primorju se je začel lov na sardele, že prvi večer so vlovili ribiči iz Makarske okoli delset stotov sardel. Sardele so prodajali tvor-nicam po 5 din za kg. Sodijo, da bo letošnji riholov bolj bogat ko lanski. Turški državni proračun Je za prihodnje leto povečan za 1,250.000 na 262,3 milijona turških lir. Kot odgovor na angleške ukrepe proti ladjam, ki prevažajo nemški premog, so začela nemška letala sistematično napadati vse ladje, ki odhajajo iz angleških premogovnih revirjev. Nemci hočejo na ta način preprečiti, da bi mogla Anglija dobavljati Italiji premog. Italijanske ladje, ki so odplule iz Rotterdama z nemškim premogom, so bile odvedene; v angleška pristanišča. Premog bo zaplenjen. Vendar pa ni nevarnosti, da bi se zaradi tega odnošaji med Vel. Britanijo in Italijo res poslabšali, ker bo konflikt urejen na prijateljski način. Nemški tisk opominja Italijo, da v sporu z Anglijo ne popusti, ker je za časa sankcij zadostno spoznala angleške metode. Nemška vlada se je v Bruslju opravičila zaradi sestrelitve nekega belgijskega letala ter izjavila da je pripravljena urediti odškodninsko zahtevo, ki bi jo predložila Belgija. švicarski poslanik v Berlinu je protestiral zaradi napadov nemškega tiska našvico in na švicarski tisk. Na Finsko je prišla komisija Zveze narodov, da ugotovi, če so upravičene finske pritožbe, da se Sovjetska Rusija ne ravna po mednarodnih načelih vojevanja- in da napada tudi civilno prebivalstvo. Najbrže bi Finci hoteli doživeti bolj učinkovito pomoč kakor pa komisijo Zveze narodov. Tudi Francija bo uvedla krušne karte, toda ne za vse vrste kruha. Slaščičarne bodo tri dni v tednu zaprte. Ti ukrepi so bili izdani, ker se Francija pripravlja na dolgo volno Nemško letalo je napadlo britan sko potniško ladjo »Donala«. Ladja se le vnela. Od 48 angleških držav ljanov pogrešajo 20, od 253 indij skih državljanov pa 80. Kapitan ladje je bil ubit. Po zadnjih poročilih so Angleži potopili 3 nemške podmornice. Skupno bi bilo potopljenih dose-daj okoli 50 nemških podmornic Tako poročajo Angleži. V preteklem tednu je bilo potopljenih 3 zavezniških in 5 nevtralnih trgovskih ladij, med temi tudi dve italijanski ladji. Oton Habsburški je odpotoval Ameriko, kjer bo propagiral ustanovitev srednjeevropske federacije, ki naj bi obsegala Avstrijo, Slovaško, Češko in Poljsko. Oton je izjavil, da je ta federacija mogoča le, če zmagajo zavezniki. besedilo uredbe o intervenciji Prizada na trgu vina in žganja Ministrski svet je na predlog trg. ministra sprejel naslednjo uredbo: 01. 1. — Priv. d. d. za izvoz agr. proizvodov (Prizad) more za izvoz nakupovati na domačem trgu vino in žganje. Družba bo intervenirala na trgu vina in žganja po cenah, ki jih določi minister za trgovino in industrijo v soglasju s finančnim ministrom. Izdatki za te intervencije gredo prvi vrsti v breme dohodkov Prizada, v drugi vrsti pa v breme drž.avne blagajne. 01. 2. — Za izvajanje te intervencije bo zagotovil fin. minister Prizadu obratni kapital v višini 50 milijonov din z drž. jamstvom. 01. 3. — Ta uredba stopi v veljavo z njeno objavo v »Službenih novinah«. Občni zbori VIII. redni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško bo 18. marca ob 9. v salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani. Delnice se morajo najkasneje do 13. marca opoldne deponirati pri Gostilničarski kreditni zadrugi v .jubljani, Aleksandrova cesta 5. 20. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani bo v sredo, dne 20. marca ob 11. v sejni sobi zavoda. Delnice treba založiti vsaj šest dni pred občnim zborom, najkasneje pa 12. marca. Posest 25 delnic daje pravico do enega glasu. Posojilnica v Trbovljah ima 45. redno skupščino v nedeljo, dne 17. marca ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih posojilnice. Ce ne bi bila skupščina ob napovedani uri sklepčna, je pol ure kasneje druga skupščina, ki je sklepčna ob vsakem številu članov. Letni računi so razgrnjeni članom na vpogled v poslovalnici posojilnico. Nove knjige »Gesellschaftssteuerrecht in Jugoslavien« Zagrebški odvetnik dr. Hugo Holzmann je izdal pod gornjim naslovom v samozaložbi knjigo o družbenem davku. Knjiga ima 290 strani in velja 250 din. Knjigo bo izdal avtor v kratkem tudi v hrvatskem jeziku. Knjiga je posvečena predsedniku dr. Vladku Mačku. Knjiga ima najprej uvod, katerem se pojasnjujejo razni zakonski predpisi, pravilniki in navodila finančnega ministra. Nato. slede naslednja poglavja: minimalni davek, latentne rezerve, cenzurni postopek finančnega mini- ; strstva, obdačevanje članov upravnega sveta delniških družb, davčna rentabilnost, obdačevanje družb, z omejenim jamstvom. Avtor upošteva v knjigi tudi domačo in tujo judikaturo. Pripomniti pa je treba, da je knjiga i*šla Prec* letošnjo davčno reformo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, d« so zavarovani prispevki dejan«k* plačani! . To opozorilo je smatrati ko’ opomin! Proti delodajalcem, ki bedo poravnali prispevkov, mor* urad uvesti prisilno izterjavo bre* predhodnega opomina. Urad vršuje važne socialne dolžnosti, ne dopuščajo odlašanja. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lieta«, njen predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiekarna »Merkur«, d. d., men predstavnik Otmar Mihalek. vsi v