Toplice na Dolenjskem.        L. Podlogar
      Kmalu pod Sotesko krene reka Krka iz južnovzhodne smeri ter      teče proti severovzhodu. Tu, kjcr Krka izprcmeni svo] tek, pri-      tekata vanjo od južne strani kmalu drug za drugim dva potoka:        pri Meniški vasi Radošica, poleg GradiŠča pa Sušica. Svet, ki sv razprostira v pobrežju teh dveh potokov, spada v občino in Župnijo Toplice.                                                                                                
Radošica izvira pod Rožekom poleg Podturna. Grad Rožck, je ie davno razvaJjcn, je bil nekdaj glavni tabor tejja prijaznega vinoroct-nega in po gorkih vrelcih Širom sveta znanega kraja. Toplice sc imenujeio v starejši dobi redkokdaj same, arapak navadno le v zvezi s tem gradom; Toplice pri Rožeku. Vcs nekdanji graščinski svet je spofen z gospodstvotn Turjaških knezov.
Roiek je rodni grad Rožekarjev. Leta 1274. se omenja iz te ple-niiške rodovine Ulrik, Ieta 1369. Majnhard. Za njimi so gospodarili na Rožcku plemeniti Strasser   Mchovski, Jankoviči in Gallenbergi.1
Kakih 300 korakov od grajskih razvalin je blizu 50 metrov globoka jama, v katcri je ob največji vročini led. Znamenitciša kakor ta jama je pa ona v podnožju gore Pogorelec, koder se ualia}ajo lcpi kapniki, Ko so leta 1867. varili v Soteski pivo, so rabili en oddelek te jame za klei         
Meniska v a s je dobiia ime od samostana, ki je stal maio pre to vasjo. Omenja se le leta 1256, V njem so bivali cistercijani ali bene-diktinci, Samostan je postal žrtev sovražnega napada."                           
Potok S u Š i c a izvira v podzemejjskih jarnah med Dobom, Vrdu-nom in Sušico. Tečc skozi vas Toplicc. Tam rau oddaja vodo tudi gorki mdninskj  vrelec.
Topliška okolica ni hribovita. Polagoma dvigajoči sc holmci ii dajejo valovito, prav prijazno Hce, Prebivalstvo sc pcča največ s polje-delstvom, nekoliko tudi z vinarstvom in živinorcjo. Precej dobička imajo od tujcev, ki iščejo zdravja v tem kopališču. Vrelec ima 33 do 38" C in poleg drugih sestavin žvepJenokisli natron, žveplenokislo grcnčico (magnc-zvjo), solnokislo apnenkof solnokislo grenčico, ogljikovokislo apnenko, oglji-kovokislo grenčico, glinico in kremenico. Voda je izredno zdravilna zoper protin, revmatizem, ishijas, nevraJgijo, zoper kožne in ženske bolezni.
Prijazna topliška okolica je imela svoje stanovalce žc v prazgodo-vinski, to je v predrimski dobi. Preiskano je gradišče mcd Topiicami in Meniško vasjo, 264 metrov nad moricm. Nasip se še dobro pozna in meri S20 korakov. Gradišče je bilo žc po prirodi dobro utrjcno. Od vseh ^trani ga obtekajo Radošica, Krka in Sušica.   K temu gradišču pripadajo
1 Valv. XI.. 472.
3 Schumi, Archiv, I., 20.
vsi grobcrvi, ki so odkriti na pašnikih Meniške vasi *na Dolgih delifu in    I v gozdu Branževec zahodno od Toplic1 Pri Toplicah se je odkrilo veliko    | grobišče, najbrže iz prehodne dobe, ko so se na naših tlch vršili boji incd prvobitniki in Rimljani.  Našlo se je mnogo sulic (17) in sekir (15).  Zdi se, da je bilo tu bojno polje, in da so bili tod sami vojaki pokopani.' Na dolgo je raztegnjeno grobišče po Cerovcu proti Uršnini selom.
Preko  topliškega sveta je bila izpeljana riraska  cesta.   Nekie med Dvorom in Sotesko je morala priti rimska cesta v dolino ter ie pre-koračila Krko pri Sotcski.   Od tod jc držala mimo Meniške vasi, skozi Turen, Poljanice, Čnnošnjice, Brezje v Belo Krajino in naprej v Karlovec.*« Da bi bili imell že Rimljani v Toplicah gorke kopeli, za to ni-^ mamo nobenega  sledu na kraju   samem,   Znan  pa  je  moral  biti  gorki vrclec žc v začetku 13. stoletja. Leta 1228., 17, julija, \e podaril Henrik, mejni grof istrski, za svete maše-zadušnice stiškemu samostiinu mlin pri Toplicah (molcndinum apud Toplicz)." Letal264., 22, aprila, je pa podaril očak Gregor stiškerau samostanu desetine ob Radošici do  Poljanic.;      .M V začetku 15. stoletja so podelili avstrijski vojvodi žužemberško gra-B ščino Turjaškim v najem.   Imeli  so zraven še čušperško, šumbersko in turjaško graSčino. V vojskinih sriskah so pa obogateli Turjačani posojevali vladarjcm denar. Za posojeni dcnar je prešla žužemberska graščina Tur-jačanom v last.   Tudi topliška okolica je prišla na ta način Turiačanom v roke.
Kakor v srednjem veku splošno vse toplice, vsi gorki vrelci, so bile tu<U dolenjske skozi vcč stoletij prepnščene poljubni porabi prebivalstva. Zemljiška gospoda sama se dolgo časa ni brigala za ta gorki vrelcc. Tudi ljudstvu po deželi šc niso bile znane toplice in njih zdravilna moč. Le domačini so se poslužcvali tega kopališča. Pripovedka nam vi povedati, da so odprle vrelec svinje, ki so rile po gorkem blatu.1*
Leta 1669. je prišel Ivan Vajkart Turjaški (1615—1677), prvi minister na dvoru Lcopolda I. in prvi turjaški knez, zaradi zahrbtnega ravnaoja pri cesarju v nemilost. Odpuščen jc bil iz službe. Živel je potem v Ljubljani in Žužemberku. Pečal se je z lovom in ribištvom. Ta je zidal v Topltcah hišo, ki jo je potem knez Viljem Turjaški (1749—1822) podaril državi za bolne vojake, ki naj bi se zdravili v Toplicah. Knez Ivan Vajkart Turjaški )e dal ograditi zgornji vrclec med 1. 1669. in 1677. z zidom in pokriti s kovinasto streho. To kopališče \e rabil samzase in za svojo družino. Stalo \e tam, kjer je v sedaniem kopališču takozvana ^knežja kopelr. Drugi vrclcc, takozvana »Karlova kopcl«, je btl pa drugim ljudem prosto na razpolago.
'  Uvestja  M.  Dr.,   1898,   102.
•   Izvestja M.   Dr.,   1899, 36. s Izvestja M. Dr., 1899, 50.
•  Schumi,  U. u. R.  B., 11., 39.
' Schumi,  U.  u. R. B.,  1!..  259.
•  Mittheil.,   1857. 23.
Knez Henrik Jožef Ivan (1697—1783), nečak Ivana Vajkarta, je dal™ speljati cesto do Toplic in v letih 1767. do 1768. zidati sedanje kopališko poslopje s tremi bazeni. Tisti oddelek, iraenovan »Jožefova kopeU, s po- ^L sebnim dohodom, je bil namenjen za reveže, ki niso tnogli plačevati pri-jM stojbine v »Karlovi kopeli«.                                                                   ^J

Knez Viljem Turjaški je kupil gozd med MeniŠko vasjo in Toplicami za šetališče tup.m kopališkim gostom. Nameraval je napraviti iz lega go-zda prijctcn park, kopalisčno poslopje pa prczidati po nacrtih tako, da bi uži-vali   go«ti vsc udobnosti kakor v drugih svetovnih kopališčih. Komaj se
Stran 106        ^^^^^^^VRTEC   ^^^^^^HF     leto M
je pa lotU dela, ga je že zalotila sinrt. Njegova ovdovela soproga Friderika
je izvršila po njegovi smrti namcravano preosttovo kopališca. KopališČt je potem dala v najem. Oskrbovali so ga najemniki do leta 1856. Tega leta je pa vzel kncz Karol Vtijem Turjaški kopalisče \> lastno oskrb, Tur>aški knezi so izročali vodstvo kopališča v roke zmožnim ravnateljem, ki iim je bila naloga, da poskrbe za vse udobnosti kopališčnih gostov.
Toplice so spadale  prvotno pod Šmihclsko župnijo.  Leta  1340,  so   * imeli pa TopIiČani že svojega dusncga pastirja:y Listina tur>as*^B škega arhiva navaja župno cerkev »Rožek pri TopHcah« leta  1467., leti^H 1484. župnika Urha Zettler,10 za njim pa leta 1495.  Martina Plavec. Do^ leta 1770. so sc imenovali toplsški dušni pastirji vikarji, napre) pa župniki. 1 Ker je bila Šmihelska župnija utelešena navomeški proštiji, so novomeški proštje potrjevaii topliške vikarje; a predlagati fili je imel pravico kncz Turjaški kot zemljiški gospod topliškega sveta.                                         H
Turjaški knezi so se bili v dobi reformacije oldenili Iuteranske vere^H Držali so se načela:  kakršne vere  je gospod, take morajo biti tudi pcd-^ ložniki, (Cuius regio, illius religio.) Župnije, ki so se nahajale na njih gra-ščinstvu,  so  oddajali   redno  iuteranskirn  duhovnikom,  takozvanim  pratli- — kantom; tako v Škocijanu pri Turjaku kakor tudi v Toplicah.                  fl
Lcta 1559. do 1580. jc bil v Toplicah župnik Ivan Lamclla, glagoijaš^ iz Pazina v Istri.   On je pregledoval in presojal glagolske in cirilske knji^e, ki so se tiskaie v Ungnadovi tiskarni.
Za njim sc omenja predikant Gašper Kumperger (1581—1589). Tcga so morali pa Turjaski radi nerodnega življenja odstaviii.n V pijanosii se je v Žužcmberku sprl s turjaškim oskrbnikom Mihaelom Lyst. Ta ga ]e dal pretepsti s palicami in vreči v ječo. Nasledoval mu je Andrej Schwei-ger, sin Ivana Schweiger, odpadlega duhovnika-Kočevarja. Ko je lc-ta leta 1595. umrl. sta nastavila v TopHcah Turjaška barona Vajkart in Her-bart predikanta Mihaela Vrbec- Reformacijska komisija pa, ki jo jc vodil Ijubljanski škof Tomaž Hren, je s pomočjo nadvojvode Ferdinanda Tur-jaške prisilila, da so odslovili Vrbca. Leta 1600., 17. junija, je pisal Her-bart baron Turjaški novomeškemit proštu Palidoru pl. Montcgnana, da ie podclil župnijo v Toplicah katoliŠkemu duhovniku Juriju Ziissin i-n ga je prosil, naj ga prošt prizna in potrdi.ri Mihael Vrbec se je potern umaknil s Toplic na Hrvaško h grofom Zrinjskim. Prihajal je pa pozneje se na Kranj-sko, v mctliško okolico, kjer so imcH Vrbci, doma iz Cerknice, svoja po-sestva. Tudi je prišel čez Gorjancc pogledat v Toplice svoje nckdanje ovčice, ki so sc bile vrnile v naročjc katoliške Cerkve.
Do leta 1816. je oskrboval topltski župnik \e vas Toplice ter Spodnje in Zgornjc Gradiščc. Vsc druge vasi ie pa oskrboval vavtovaški župnik,
J   bvcstja M. Dr, 1891. 31.                                                                        
 '° Richter, Fiirsteo und   Grafen  v. Auersperg,  714. Caroiola 1910, 124.                      
n Dimitz,  G.   Kr.,   Ul.,   151.                                                                      
n Mittbeil.,   1857,  24.                                                                              
ki je imcl tudi svojega pomočnika. Tega leta (1816) so se pa pridružile župniji Toplice ie ostale vasi, in kaplanija je bila iz Vavte vasi preme-ščcna na Toplice.                                                                                              ^m
i             Sedanjo župno cerkev je sezidal  deželni  glavar Volbcnk En-^B
gelbert grof Turjaški leta 1656. V tej dobi je biJ župnik Matija Kastelec, ™ ki je kot izvrsten arhitekt skoraj gotovo tudi vodtl stavbo.   Matija Ka-stelec, rojen v KilovČah blizu Prema leta 1620., je župnikoval v Toplicah od leta 1646. do  1657.   Potem je služboval v Št. Jerneju, umrl je pa kot kanonik v Novera mestu 19. junija 1688.   Bil je pokopan v frančiškanski ^^ cerkvi pred oltarjem Matcre božje — ondi si je bil sam pripravil grobnico.^H Kastelec je bil velik dobrotnik irančiškanskemu samostanu.   V cerkvi je^H zidal obok in prizidal cerkvi sedanii zvonik.   Bil jc tudi zelo marljiv sIo-^H venskf pisatelj.                                                                                                   ^|
Š o 1 a v TopHcah ic trirazredna.   Novo šolsko poslopje ie bilo se/-i-dano leta 1886.   Med ondotnimi učitelji nahajamo ludi Valentina Kreka,     ¦ očcta našega Janeza Evangelisia Kreka.                                                        H
V letih  1836.,  1850. in 1856. je pomorila v Toplicah k u g a mnogo^ Ifudi.   Leta 1646. je tudi razsajala v župniji kuga.   Matija Kastelec, ki jc prišel ravno to leto v Toplice, je zidal v spomin te nesreče cerkev sv. Roka v  Gorenjih  Sušicah in  jo jc dovršil  leta   165!.,  o čemer priča  ohranjeni ^M napis v cerkvi.                                                                                                   H
Grozna ncsreča je zadela Toplice v noči od 4. do 5. septembra leta ^fl 1834.   Požar jc upepelil 48 hiš,   Zvonovi in cerkveno orodje — vse se^^J je raztopilo.   Šc vcčjo kvaro so odvrnili ondi bivajoči vojaki.^   Ogcnj je ^ I   nastal v hiši organistovi, ki se je pečal s pekarijo. "            Veliko Škode je napravil požar tudi na Veiiki pefek Jeta 1895,
Leta 1894., 19. junija, se je otvorila železniška proga Ljub-Ijana—Novo mesto s stransko progo na Stražo. Ta jc še posebno po-\7.dignila obisk dolenjskih Topiic.
"   Mitthvtl.,   1S57,   24.