Naši dopisi. Iz krškeg-a okraja. (Konferencij a.)*) Dne 6. vel. srpana t. 1. se je zbralo učiteljstvo našega okraja k uradni konferenciji v Krško. Točno ob 9. uri otvori g. prvosednik in voditelj učiteljske konfereneije c. kr. okrajni šolski nadzornik Fi-ančišek G a b r š e k konferencijo. V svojem nagovoru s toplimi besedami pozdravlja navzočnike ter jib spodbuja, da se resno in stvarno udeležujejo dnevnih obravnav. Kazoč na prevažno nalogo konferencij navaja glavne točke vzporeda ter želi, da bi se taisti rešil vsestranski in na čast učiteljstva. Pri konferencijah je učiteljstvu dana lepa prilika, da širijo svojo znanost, da se vglobljajo v končno razmotrivanje učne tvarine in da vzajernno priobčujejo svoje bogate izkušnje na pedagogičnem polji. Zato mora učiteljstvo iz dna svoje duše zahvalki daritelja šolskih postav, premodrega vladarja in skrbnega zašeitnika šolstva, presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. S toplimi besedami se spominja g. prvosednik tudi preveselega dogodka v prevzvišeni vladarski rodbini, poroke Nje c. kr. visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marije Valerije z Njega c. kr. visokostjo nadvojvodo Franeiškom Salvatorjem dne 31. malega srpana t. 1. ter omenja, da je ob tej priliki izjavil največjo udanost v imeni vsega učiteljstva krškega okraja potem gosp. c. kr. okrajnega glavarja na višje mesto: ,Bog ohrani. Bog obvaruj našega milega cesarja Frančiška Jožefa I. Bog ohrani presvetla novoporočenca, Bog obvaruj *) Slučajno zakaanjeuo. Uredn. celo hišo habsburško!" Na to zakliče konferencija trikratno slava in živio. Navzočnib je bilo 37 učiteljev in učiteljic. Kot gostje so bili prisotni g. Martin S i n k o v i č c. kr. okrajni šolski nadzornik v Trstu in več učiteljskih pripravnic. G. prvosednik si izvoli svojim namestnikom g. Ivana Lapajneta, ravnatelja meščanske šole v Krškem. Kot zapisnikarja voli učiteljstvo soglasno g. Frančiška S 1 a n c a, učitelja v Radečah in gdč. Ludoviko K o š e n i n i, učiteljico v Mokronogu. Na to sledi obširno poročilo g. nadzornika o šolstvu. Pred vsem prečita g. prvosednik presrčno in laskavo zahvalo preblagorodnega g. barona Andr. Winklerja, deželnega predsednika kranjskega, kateremu je gosp. prvosednik odposlal telegrafičnim potem v imeni učiteljstva krškega okraja povodom desetletnice kot predsedniku Kranjske častitko. Na to omeni in naznanja g. predsednik, da je nemila smrt pokosila g. nadučitelja Ivana Kaligerja v Šmarjeti ter povabi konferencijo, da vstane v znak sočutja, kar se zgodi. Dalje omenja izvršitev lanskih konierenčnih sklepov. Iz statistike omenja, da je v šolskem letu 1889/90 bilo v krškem okraji 25 šol in sicer: 1 meščanska, 22 ljudskih in 2 zasilni šoli. Izmed teh šol je bila: 1 meščanska s tremi razredi, 10 jednorazrednic, 8 dvorazrednic, 3 trirazrednice in 3 štirtrazrednice. Poučni jezik je bil na 23 šolah slovenski, na 1 šoli (meščanski) nemški in na 1 šoli (ljudski v Krškem) slovenski in nemški. Nemščina kot obligaten predmet se je učila na 5 šolah s 785 učenci, kot neobligaten pred- met na 6 šolah s 182 učenci. Stanje šolskih poslopij je v obče zadostno, vender jih je nekaj še prav slabih nekaj pa prav dobrih. Šolska oprava je z ozirom na šolsko zdravstvo v obče povoljna, vender je taista na nekaterih šolah še nedostatna. Število otrok je za šolo godnih 7666, obiskujočih 5789. Šolfko obiskovanje se je v obče izboljšalo, vender so še nekatere šole jako slabo obiskovane. Učiteljskib močij je bilo koncem šolskega leta 46 in sicer 12 nadučiteljev, 16 učiteljev, 14 učiteljic in 4 pomožni učitelji. Za ženska ročna dela je bilo nastavljenih 7 posebnih učiteljic. Katebetov je bilo 30. Kmetijski pouk se je učil na 11 šolah večinoma teoretično in praktično. Pravi kmetijski nadaljevalni tečaj je bil na 1 šoli, po 1 ali 2 posebni uri se je ta predmet učil še na drugih 3 šolah. Dalje omenja važnejše ukaze 1. 1889/90. Uspehi v obče in v posameznih predmetih so bili povoljni, na nekaterih šolah celo prav dobri. Le na katerih šolab je želeti boljših uspehov. Učiteljstvo se je zelo trudilo, da bi doseglo dobre ali vsaj boljše uspehe, in videlo se je, da ta trud ni bil zaman. K temu uspehu je pripomoglo tudi boljše šolsko obiskovanje. Dalje omenja g. nadzornik posamezne učne predmete in se o uspehih v obče povoljno izreče. Disciplina je na večini šol dobra, na nekaterib prav dobra. Uradni spisi naj se izvršujejo z največjo skrbjo. Na nekaterih šolah še niso v redu. Učitelji naj so složni med seboj, s prebivalstvom in z g. duhovniki. Šola bodi središče delovanja. Šolski vrt bodi vzgleden. Za učila je skrbeti, da se pomnože. H koncu nadzornikovega poročila počasti konferencijo s svojim pohodoin g. okrajni glavar Henrik \V e i g 1 e i n. G. predsednik ga s toplimi besedami prijazno pozdravi in ga pri tej priliki zahvali za podporo pri razvijanji šolstva, na kar g. glavar zagotavlja, da bode vedno z največjim veseljem deloval na prospeh ljudskega šolstva in učiteljstva, kar konferencija z glasnim odobravanjem vzame na znanje. Na to sledi izbor in razdelitev učne tvarine iz realij za posamezne razrede in oddelke raznib kategorij ljudske šole v krškein okraji. Ti učni načrti so se že pri lanski konferenciji vsestransko obravnavali. Izročili so se posebnemu odseku pod predsedstvom g. nadzornika. Iz lanskib referatov je g. nadzornik sestavil potem učne načrte za jedno-, dvo-, tri- in štirirazrednice ter jih poslal odsekovim udom (gg. Abram, Grčar, Požar in Ravnikar) v pregled. Dotične učne načrte sprejela je konferencija soglasno. Potem poroča g. učitelj Frančišek S 1 a n e c o ovirih povoljnemu učnemu in vzgojnemu uspebu v Ijudski šoli (zlasti na deželi) in kako bi se taisti odstranili. G. poročevalec razpravlja v živem in zanimivem govoru razne ovire učnemu in vzgojnemu uspehu ter navaja sredstva, s katerimi bi se te ovire odstranile. Iz njegovega izbornega poročila je bilo razvidno, da jc umel stvar in se za njo vnel, pa tudi, da si je v svesti vzvišenega poklica učiteljevega. Njegov referat je bil vsestransko živo pohvaljen. Sledilo je dalje določilo o učnih knjigah in ueilih za šolsko leto 1890/91. in poročilo knjižničnega odbora o stanji, vporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice. Končno sledi volitev stalnega odbora. Izvoljeni so bili gg.: Bezlaj, Lapajne, dr. Rumih in Rupnik. V knjižnični odbor pa so bili voljeni gg.: C e p u d e r, Lapajne, dr. Romih, Rupnik in gdč. Schmidinger. S tem je bil vzpored konf-an in g. prvosednik zabvuli gg. poročevalce za trud in za odlična poročila, ves zbor pa za pazljivost ter želi, da bi današnja konferencija obrodila obilo sadu. Vsi naj z vseini svojimi močmi delujejo na korist izročene jim mladine, naj jim vcepljajo v mlada in vzprejemna srca čut ljubezni do Boga, do doinovine, države in presvetle vladarske hiše. Zahvali še g. glavarja za njegovo prisotnost ter sklene konferencijo s trikratnim živioin slavaklicem na presvetlega cesarja. G. Lapajne v imeni učiteljstva zabvali g. nadzornika za vzorno in nepristransko voditev konferencije. Po obedu pa je pedagogično društvo zborovalo na vrtu g. Gregoriča. —ar. Loški Potok. V spornin godu Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. in poroke Nje ces. visokosti presvetle nadvojvodinje Marije Valerije so si omislili po nasvetu tukajšnjega župana in predsednika krajnega šolskega sveta, nadučitelja in po prizadevanji tukajšnjega občinskega tajnika g. M. T. šolski prijatelji lepo šolsko zastavo, katero je tukajšnji župnik g. A. More dne 12. vinotoka blagoslovil. 2e zarano zjutiaj je naznanjal mogočni strel, da se bode danes kaj nenavadnega vršilo. Ob '/»9. uri se je zbrala šolska mladina v šoli, od kodar so šli ob 9. uri med pokanjem možnarjev z zastavo v cerkev, kjer se je v pričo krajnega šolskega sveta, učiteljstva, šolske mladine in mnogobrojnega ljudstva vršilo blagoslovljenje po navadnih običajih. Kot kumica je pristovala tukajšnja poštarica gospdč. Matilda Lunaček. Potem se je pela zahvalna pesem, kateri je sledil zelo primeren in spodbuden govor č. g. župnika. Na konci maše se je zapela še cesarska pesem in potem so šli zopet vsi otroci v šolo, kjer jim je gosp. župnik po kratkem razgovoru razdelil podobice v spomin tega veselega dogodka. Zastava je iz čisto svilnatega, belega damasta z zlatom obrobljena, s podobama Matere Božje in sv. Alojzija in pozlačeno sulico, kar je vse za primerno ceno preskrbela gospa Ana Hofbauer v Ljubljani, katero vsacemu v tej stroki toplo priporočamo. — Prihodnjič še kaj o tukajšnjih šolskib razinerah. ./. Golmujer — Lvški Potok. Iz LjubljaEie. (I z občnega z b o ra d r u ž b e s v. C i r i 1 a i n M e t o d a.) Prvomestnik .družbe sv. Cirila in Metoda" prof. Tomo Zupan otvori zborovanje tako-le: Slavna velika skupščina! — Družba sv. Girila in Metoda je praznovala svojo ustanovno ali prvo veliko skupščino 5. mal. srpana prav v dan svojih sv. zavetnikov pred Bogom, 1886. leta v Ljubljani; in sicer tu, kot danes, v teh nam domačih prostorih. Tisti dan smo v prvo klioali za pomoč svoja priprošnjika pred Bogom — in nismo ju klicali zastonj. Kako srno v družbenem vodstvu hiševali do zdaj pod njunim svetim varstvom, dajali smo Vam, častiti, narnreč v velikih skupščinah račun leto za letom: 1887 v Trstu, 1888 v Ptuji in vlani, 1889. leta, v Bledu. — Danes stopa to vodstvo zopet pred Vas, torej že drugi pot v središči Slovenstva, v beli Ljubljani. V podružničnih zastopnikih ali pa udih gleda to vodstvo danes zbrane krog sebe svoje 91 te podružnice; one, ki so doslej po slovenski zemlji klile na dan, prav kot cvetice ženejo iz zemlje takrat, kadar veje pomladanska sapa. Vprašali bodete, častiti skupščinarji, po pravici: Kak duh pa je vodil to preteklo upravno leto družbo sv. Cirila in Metoda? Odgovormije: Taisti duh, kot do vlani osorej — duh miru. S tremi lastnostimi se je dičila nainreč vselej in se diči danes družba sv. Cirila in Metoda — in te so: ,vernost, lojalnost in ljubezen do slovenske domovine", saj uprav v teh treh staroslovenskib svojstvih uvida tudi družba sv. Girila in Meteda pogoje svojega obstanka. In nobenega temu častitemu trojnemu programu nasprotnega čina nam nikdo do danes očitati ni v stanu. Vprašali bote nadalje: Ali bo pač temu programu naše družbe ugodna tudi prihodnost? Kaj nam donese ta bodočnost, danes nikdo soditi ni v stanu. A donesi prihodnost, kar že rado; družbenemu načelništvu zvezde-vodnice ostanejo te, kot so danes; v družbenem vodstvu bodo delovali odborniki vsi za jednega, jeden za vse — nepremakljivejšega poguma in nepremakljivejše volje od trde skale. In ko bi se v prihodnjem našem upravnem letu po lepi naši domovini še hotel nadaljevati razdor — oprt morda le na golo osebna mrženja; — ko bi se med dobriin našim ljudstvom vzgojeval umetno nasnovani prepir — vodstvu naše šolske družbe bi bil tak prepir pogin: zato se vodstvo svojemu programu izneveriti nikdar ne more in ne sme. ln ko bi nekrščanska, nelojalna in neslovenska strast svoj prekucijski prapor vihteti jela širom vse ljube nam slovenske domovine — z doma družbe sv. Cirila in Metoda, z bivališč njenih podružnic od Drave doli do Kolpe in do jadranskega morja, od Soče tje do Sotle in do Mure — nikjer pri nas si sneti ne pustimo najmileje zastave, kar jih svet pozna: bele zastave miru. — In izdajalčeva tista roka, ki bi se drznila seči nam po tej nedolžni zastavi miru! Kajti naša družba je daleč proč od političnih iluktuvacij, ona ima pred očmi le kulturni razvoj našega naroda po dobrem šolstvu. Družbi sv. Cirila in Metoda je na srci naše nedolžne dece dosleden šolski napredek; zato že — ko bi druzih uzrokov ne bilo — se bode v slovarju družbe sv. Girila in Metoda beseda ,razdor" tudi v naprej zvala ,sporazumljenje"; in beseda ,,prepir" se naši družbi glasi _n»ir". (Dobro! odobravanje.) Tacega postopanja v naši družbi smo, dragi, dolžni svojemu Bogu, svojemu cesarju in svoji domovini: zato bo tudi — in tega smo si svesti vsak trenutek — blagrovala tako dosedanje in tako zanaprenje delovanje družbe sv. Cirila in Metoda — cerkev, država in domovina. (Splošno odobravanje. Živioklici.) Župan ljubljanskega mesta Peter G r a s s e 11 i pozdravlja v imeni prestolnice Kranjske, a tudi duševnega središča slovenske zemlje z iskrenimi besedami navzočne ude družbe sv. Girila in Metoda, katero je osnovala le potreba in samoobramba. Sila rodila je društvo, spoznanje, da se je treba nasprotnikom postaviti v bran z jednakim orožjem. Saj so neprijatelji naši poprej na severu in jugozahodu ustanovili društva nevarna slovenski deci, ki snujejo po čisto slovenskih krajih svoje šolske zavode, vanje love naše otroke ter jih tako skušajo odtujiti slovenski materi. Zatorej srčno pozdravlja družbo, ki si tako vrlo prizadeva za pravo vzgojo in omiko tiste mladeži naše, ki je v nevarnosti. (Skupščinarji živabno kličejo živio županu.) Vodstveni tajnik A. Ž 1 o g a r prečita zglašene in došle pokrovitelje, odbornike, odposlance in pooblaščence. Tajnikovo poročilo slove: Slavna skupščina! Po slišanih besedah družbenega prvomestnika ni treba moji inalenkosti delati kakega uvoda, marveč kar odkriti vam je sliko družbenih naporov, povedati vam, kaj je družbeno vodstvo ukrepalo in izvrševalo, da morete soditi, velecenjena gospoda, je-li ono opravdalo zaupanje, katero mu je lanska skupščina poverila. Torej kar Bin medias res!" Naštevati vsega, s čemur se je pečalo družbeno vodstvo, pač ni potreba, ker bi bilo nmčno za slavno skupščino in za poroeevalca. Le v glavnih obrisih naj podam družbeno gibanje v zadnji upravni dobi. Po IV. skupščini na Bledu 8. vel. srpana 1889, v kateri je bil vsled odstopa prezasluženega odbornika, župnika J. Žičkarja, izvoljen ud glavnemu vodstvu dr. Ivan Dečko iz Celja, sešlo se je vodstvo k 12 sejam, da je rešilo društvene zadeve. Dasi je družba razširjena povsod, koder se glasi slovenska govorica, vender je želeti še več podmžnic, ker brez teh ni mogoče dosegati društvenih smotrov, ki zahtevajo zmiraj večje novčne vsote. Lani smo izkazali v ,Vestniku" 85 podružnic s 6860 člani, letos je poskočilo število na 91. Nove podružnice so: Tek. štev. 86. Sv. Lenart v SIov. Goricah, 87. Tolmin na Goriškem, 88. Cerklje na Gorenjskem, 89. Št. Štebenj na Koroškem, 90. Priblaves na Koroškem, 91. Kosta- njevica na Koroškem. Do sinoči se je naštelo vseh družbenikov po njih kategorijah vkup 7589. Bližamo se torej stotini podružnic, ki se bo dala doseči z nekoliko večjo živahnostjo in delavnostjo rodoljubov osobito ob jezikovni meji. Zakaj to povdarjam ? Iz imenika podružnic v zadnjem ,Vestniku" se prepričajo čč. skupščinarji, da jih je skoro polovico na Kranjskem, nainreč 38 in z letošnjima dvema 40. Za temi jih je na Štajerskem 22 — dasi ondi živi skoro toliko Slovencev, kakor v osrednji Kranjski. Koroško jih ima 13, Goriško 12, Trst z Istro 5. Iz tega sprevidijo naši dragi bratje na okrog, da jih iz osrednje Kranjske radi podpiramo, dasi mi od družbe za svojo mladež dosti ne pričakujemo; a zavedamo se dolžnosti, da njemu, ki je v večji nevarnosti, požrtvovalno prihitimo na pomoč. In vem, da vsem govorim iz srca: Vsako slovensko dete, ki bi ga nasprotnik zvabil v svoje zavode in ga raznarodil, nam je tako drago, kakor naše lastno, ki še ni v te.j nevarnosti. Izrečno pa povdarjam tu pri veliki skupščini: da ne jednega tujerodnega otroka družba do sedaj ni vabila v svoje učne zavode in ga tudivprihodnje vabila ne bode. (Tako je!) S tem v zvezi je premislek, kako povišati družbine dohodke, ker ti so — poleg podružničnih naporov — življenska moč naši družbi. Vodstvo tudi tega ni pustilo iz oči. Na lanski skupščini je bil vzprejet nasvet, naj bi se s prošnjo zglasilo pri vseh čč župnijskih predstojništvih po Slovenskem, da bi se nabiralo za družbo in bi se župnije po vplačanem stotaku vpisale kot pokroviteljice družbi sv. Cirila in Metoda po § 4. družbinskih pravil. Vodstvo je pretresavalo ta predlog ter ga je odobrilo. Meseca vinotoka 1889 zglasilo se je s posebno prošnjo pri vseh župnijskih predstojništvih — pojasnivši jim namen družbe in priloživši po jeden izvod .Vestnika" — da bi blagoizvolili duhovni in posvetni rodoljubi zbirati prispevkov toliko časa, da se lehko ista župnija (ali občina, trg, vas) vpiše mej pokrovitelje družbe sv. Girila in Metoda. Vspeh dozdaj še ni bil popolnoma ugoden; a vender se je tudi v tem oziru pomnožila vrsta pokroviteljev. Lani smo jih šteli 38. Letos je prirastlo: Tek. št. 39. Šmartno pri Litiji, št. 40. župnija Št. Lambert, št. 41. dr. J. Glančnik, odvetnik v Mariboru, št. 42. Martin Drčar, župnik v Preski, št. 43. Andr. Kalan, št. 44. Litijske in šmartinske Slovenke. Ako se je osobito v tem kraju moglo v kratkem času toliko storiti v prospeh naše družbe, zakaj bi se ne moglo drugod? Vodstvo si usoja to stvar še jedenkrat prav toplo priporočiti vsem čč. skupščinarjem in po njib vsein občinam ter iraovitejšim krajem po naši mili domovini. o d b o r.