Timrava je prišla v slovaško književnost kot dovršen talent; o njej se ne more reči: v tem spisu se začenja njen razvoj in v onem se že kaže kot dovršena pisateljica. Vsi njeni spisi so dobri in predvsem izvirni. Timrava ima svoj način opisovanja, svojo dikcijo, ki
HLFRED   ROCKEFELLER najbogatejši mož na svetu
pa je malo vzletna, tupatam težka, in je po mojem mnenju edina napaka njenih povesti. Ako bi njen jezik bil bolj gladek, lahek, bi bili spisi Timrave pravi biseri v slovaškem slovstvu . . . Snov svojim povestim črpa iz domačega slovaškega življenja; značaje, tipe, karikature, situacije riše tako, da čitatelj vidi pred seboj pravo resničnost. Timrava ne zajemlje iz svoje notranjosti, ne išče v njej analogije. V njenih povestih nastopajo ljudje dobri in hudobni; njih življenje je preprosto, kakor pač je življenje ljudi, živečih v tihih vaseh. Umetnost Timrave ni da bi navduševala; ona vabi k sebi tiste, ki ljubijo življenje z vsemi raznovrstnimi malenkostmi, ki so prijatelji resnice in resničnosti. Najnovejša povest izpod peresa Timrave ,,Ta zem vabna . . ." ima moralno in umetniško vrednost. Povestica je zdravilo zoper izseljevalno bolezen Slovakov, je dokaz slovaškega preganjanja in iz preganjanja izvirajočih zmot. Čitatelj se kar čudi, kako more takšno, domovini zvesto ljudstvo hoditi v tujino, ki je polna nevarnosti in negotovosti. Ako se bo povestica čim največ med slovaškim ljudstvom razširila, ni dvomiti, da doseže svoj namen, da omejuje izseljevanje Slovakov iz domovine.
Spisij Mikulaša Št. Ferienčika. I. ,Jedlovsky učitel." Povest zo života Slovakov. Turč. Sv. Martin. Str. 184. S podobižnou autora. Cena 70 v. — Mikulaš Št. Ferienčik spada k starejšim slovaškim pisateljem; njegovi dobri spisi so že skoraj pozabljeni. Zato je slovaško tiskovno in zalagateljsko delniško društvo začelo izdajati zbrane spise tega dobrega, napol pozabljenega pisatelja. Prvi zvezek je predkratkim izšel. M. Ferienčik je uredoval v Budimpešti „Peštbudinske Vedomosti", spisal je več povesti in veseloigro „Pravda predsa zvitazi". Ferienčik je pisal sveže, zabavno; njegovo pripovedovanje je neprisiljeno, tendenca plemenita. Poučeval je, kratkočasil in povzdigoval. Povest „Jedlovsky učitel" ima vse prednosti njegovega spretnega pisateljskega peresa.
Sobrane diela Svetozara Hurbana Vajan-skeho.  Tlačon  a  nakladom knihtlačiarskeho  učasti-
narskeho spolku v Turč. Sv. Martine. L, II., III., IV. in V. svazok. — Slovaško tiskovno društvo se je lotilo kulturnega dela; začelo je namreč v sedanjih za slovaško književnost neprijaznih razmerah izdajati zbrane spise najboljšega slovaškega sodobnega romanopisca Svetozara Hurbana Vajanskega. Spisi izhajajo v krasni obliki in jih je že iz«šlo pet> obširnih zvezkov, ki obsegajo samo daljše romane; pride pa na vrsto vse, kar je sloviti pisatelj spisal: potopisi, verzi in novele. — Vajanskrj je v svojih romanih in povestih odličen predstavitelj slovaške inteligence iz dobe prvih poizkusov tistega avstro-ogrskega dualizma, ki-je ogrske narodnosti na rokah in nogah zvezane izročil madžarskemu despotizmu na milost in nemilost. Vajansky riše vse lepe strani le-te inteligence, ne taji pa tudi njenih napak in njene pasivnosti. Njegova mesteca, gradovi in vasi so opisane natančno po turgenevskem načinu. Spisi Vajanskega niso objektivno-umetniški, ampak so naravnost tendenčni; oni pripovedujejo, se bojujejo, opominjajo in svare. Osebe Vajanskega so v resnici žive, iz mesa in krvi; njih dušeslovna stavba je brez napake, tupatam naravnost virtuozna. Vajanskij je sicer protestant, ali globoko krščanski duh brez vsakega, tudi najmanjšega sovraštva do katoliške Cerkve, resničen konservatist, kateremu so svete reči nedotakljive, ki ne dovoljuje, da bi moderna veda razdirala od pradedov podedovane svetinje; ni izmed onih,   ki bi po čisto fizioloških  in bioloških   pojavih
RLFRED   TENNYSON
razlagali vse to, kar so naši pradedje smatrali za nad-zemeljsko. In to je menda vzrok, da ponekod Vajanskega prezirajo, moža, ki je preganjanje in ječo pretrpel za svoj narod.
Basne   Jana  Holleho.    Svazok  I.  Turčianskij Sv.   Martin.   Vudami   knihkupecko - nakladatelskeho