Posnamo veliko vrst poti, cest, vlic, stes in stranpoti. Kdaj so Ijudje sačeli graditi prve kopenske poti ni znano, verjetno pa so že prvi Ijudje ixneli vsaj steze, po katerih so hodili iia lov, na rop in čez plot.
ZnaniH je veliko vrst cest, od veli-kih, magistralnih, preko cesarskih, telez-nih, majhnih, stransklh, enosmernih, dr-iavnih, republiških, avtomobilskih, ob-činskih do vinskih, rimskih in mlečnih cest. Glede na izdelavo poznamo ceste, ki so narejene iz drobljenega kamna — makadamske, iz granitnih kock, asfalt-ta, betona in posojila. Israzi, kot so ce-sta smrti, krvava cesta in cesta groze, so najnovejšega izvora.
Od vseh cest so najbolj priljubljene vinske ceste. Ponekod se zavzemajo, da bi njihovo cesto proglasili za virisko, ko pa beremo črne kronike, ugotovimo, da je veiina cest ie tako in tako pin-skih. Seveda bi nekatere ceste lahko še poimenovali vinjakovske, žganjske, whi-akyjevske ali kako'drugate. '<•¦
Včasih so pravili, da vse ceste pelje-jo v Rim,  ker «o rimski vojšiaki tned
saidemo na stranpota ali vsaj na kriieva pota.
Ponavadi, ko se veselimo, da smo na pravi poti, sprevidimo, da smo na krivi ali vsaj na rakovi poti. Vse prepogosto pa ugotavljamo, da nam krizajo pot, za-stavijo pot, da nam vale kamenje na pot, ali pa, da nam avto prekriža pot; potem nam preostane le še zadnja pot.
Naslednja na naši poti je steza. Po-znamo steze in stezice, lovske, tihotap-ske, lcravje, kačje, mavljinčje, kosje, ribje, slonje, tovorne in vlačilne steze. Startna steza je edina bolj razburljiva, odvisna pa je od zvez. Ce imaš dobre zveze, boš imel tudi dobre startne steze.
Poznamo sicer cestnice, pocesinice, uličarke, pouličarke in dekleta z ulice, ne posnamo pa stezarice ali dekleta s steze, v sili si lahko pomagamo le s stezosledkami.
Stranpot je naslov naSe prve samo-upravne kriminalke. Slovenski pravopis ima to besedico oznaieno s krogcem, kar pometti, da beseda ni dovoljena &> knjižno rabo. Seveda pa televizije še nih-it, ni enačil s knjigo, saj rabimo knjige
SAJ  Nl RES, DA JE RES
POTI IN STRANPOTI
plenjenjem in ropanjem, kamorkoli so se usmerili, končno le prišli v Rim. Po-dobno teorijo je zastopal tudi dobri vo-jak švejk, saj se je na vse kriplje tru-dil, da bi prišel v Budjejouice, kljub temu, da se je napotil v nasprotno smer.
Od vseh Ijudi, ki delajo in delujejo na cestah, poznamo cestne delavee, ce-starje, cestne vosnike, cestne mitvičarjc, ceslne miličnike, pocestnice ter ,tise tiste, ki končajo na cesti svojo pot.
Podobno je tudi z uHcami. Poznamo majhne, velike, široke, ozke, mestne in vaške ulice. Kogavse srečujemo na uli-ci? Znance, pešce, prometnike, pesnike, dimnikarje, skratka ijudi vseh profilov in poklicev. Seveda najraje srečujemo dekleta z ulice, zavijamo pa na vino v vinotoče čez ulico. Otroci se igrajo naj-raje — na ulici.
Poznamo tudi pouliine prodajalce, pevce in razne druge, velikokrat v živ-Ijenju pa zavijemo v slepo ulico.
Pot je širši pojem. Vemo za morske, zračne, strme, zlozne, stranske, javne, poljske, vozne, življenjske, upravne, bož-je poti, poznamo kriieva pota, pešpota, trnova pota, uglajena pota, srednja po-ta, najboljSe poti tn z roMcami postlane poti. Vsi se trudimo, da bi hodili pg najboljUh ali vsaj z rožicami postlanih poteh, Sal pa se nam pbnavadi zgodi, da
le za okras polic, televizijo pa za ostale tiamene, od kulture do uspavalnega sred-stva.
Nedovoljeno besedo stranpot lahko zamenjamo e drugimi: ovinek, pot po ovinkih, pot v stran, skok na stran, sttanska, kriva ali napačna pot.
Lahko bi šli Se dalje, toda za nas je zanimiva le še be&igrajska ulica, cesta, pot, steza in stranpot. Od vseh teh bo prva v Guinessovo knjigo rekordov pri-šla Vodovodna cesta kot največkrat raz-kopaim cesta. Bežigrajska pot je tista pot, po kateri hodijo Bežigrajčani.
Ob cestah in ulicah so ponamdi ploč-niki, le-ti so namenjeni pešcem. Danes imamo vse več pločnikov, ki so name-njeni za parkiranje avtomobilov, po ce-stišču pa peljejo avtomobili. Vsi ostali, to so pešci, oziroma avtomobilisti, ki iz-stopijo iz vozila, parkiranega na pločni-ku ali hodniku, pa hodijo med avtomo-bili, se plazijo pog njimi, skačejo in ple-zajo čez avtomobile ali pa hodijo po ce-sti in se pustijo povoziti od avtomobilov.
Ob koncu bi se lahko zadriali še pri poti v lepšo prihodnost. Le ta je abstrak-ten pojem, nekateri pa si jo skušajo skrajšati s hojo po krivih poteh ali z raznimi bli&njicanii.
BORIVOJ   REPE