URN_NBN_SI_DOC-WYTRRSLU

O c e n e i n p o r o č i l a Janez Logar: Bibliografija. (Skrip­ ta višjega tečaja analitične dokum en­ tacije in inform acije.) [Izd.] Republi­ ški sekretariat SRS za raziskovalno delo in visoko šolstvo, Zavod za teh­ nično izobraževanje. L jubljana 1965. (IV) + 35 str. 4°. Bibliografski priročnik, ki ga je iz­ dal naš vodilni bibliograf, izpolnjuje praznino, ki je nastala, ko sta pošli Dobrovoljčeva »Bibliografija« in Lo­ garjev »Uvod v bibliografijo«, ki ju je za udeležence bibliotekarskih tečajev v, U niverzitetni knjižnici v Ljubljani izdalo naše Bibliotekarsko društvo. Tudi ta priročnik je nam enjen tečaj­ nikom bibliotekarsko-dokum entacij- skih tečajev, služil bo kot učbenik v knjižničarskem oddelku Pedagoške akadem ije, zlasti pa za pripravo na strokovne izpite. Priročnik je torej zam išljen predvsem kot učbenik za bibliotekarski naraščaj in ni njegov nam en uvajati poklicnega bibliografa v bibliografsko delo s tem , da bi m u dajal nadrobna pravila bibliografske­ ga popisa ali določal natančna navo­ dila za urejanje bibliografskega gra­ diva itn. Priročnik hoče seznaniti predvsem novinca s skupkom pogle­ dov na vprašanja, ki so predm et da­ našnje bibliografske vede. š e ob začetku tega stoletja so bi­ bliografski priročniki obravnavali kot glavni predm et bibliografije celotno vedo o knjigi, s poudarkom na zgodo­ vino knjige in njeni katalogizaciji. Kleemeierjev H andbuch der Biblio­ graphie (1903) im a npr. podnaslov: Kurze Anleitung zur B ücherkunde und zum Katalogisieren. Schneiderjev klasični priročnik H andbuch der Bi­ bliographie v prvih treh izdajah (1923, 1924, 1926) obravnava teoretične in metodološke osnove bibliografskega dela v ožjem pomenu, a daje tudi pre­ gled bibliografij v svetu. V četrti iz­ daji je drugi del celo toliko razširjen, da sta izšla posebej teorija (1936) in posebej opis bibliografij (1930). Po drugi svetovni vojni Nemci sploh da­ jejo v svojih bibliografskih priročni­ kih največji poudarek pregledu biblio­ grafij, dom ačih in tujih. V Fleischhac- kovem G rundriss der Bibliographie (1957; podobno tudi v njegovem Bi­ bliographisches Grundwissen 1961) je devet desetin dela odm erjenih navaja­ nju in opisovanju bibliografskih del. Logarjev priročnik obravnava vse tri navedene vidike. Prvi del »Uvod v bibliografijo« obsega dobro polovico priročnika, v njem pa je najobširnej- še poglavje o m etodi bibliografskega popisovanja. Dve strani priročnika obsega zgodovinski del »Kratek pre­ gled zgodovine bibliografije«. V zad­ njem delu »Pregled najvažnejših bi­ bliografij« pa sta dobri dve tretjini nam enjeni jugoslovanskim bibliografi­ jam. Naj navedem izkušnjo, na katero opozarja Fleischhack v zadnjem zgo­ raj navedenem delu (1961): nemški knjižničarski naraščaj se je v Biblio- thekarju (1956, zv. 7) dokaj negativno izrazil o bibliografskem študiju na knjižničarskih tečajih; vzrok odpora odkriva v dejstvu, da so od tečaj­ nikov zahtevali preveč nadrobnosti o bibliografskih poslih, zlasti pa navajanje prevelikega števila biblio­ grafskih del, k ar je slušatelje upravi­ čeno zmedlo. Avtorju našega priroč­ nika se je posrečilo, da na skrom no odm erjenem prostoru zajam e obširno snov, da z nadrobnostm i, zlasti v zad­ njem delu, ne preobrem eni bralca, 135