AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 125 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 29TII, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. /)/ r? j yf / ._As , c/ & * - .xy* ^ f \ i , r * t & "Tc Francija mora plačati svoje dolgove Ameriki, zahteva preds. Roosevelt Paris, 27. maja. Edward Herriot, bivši francoski mini-sterski predsednik in izredni poslanec francoske vlade pri posvetovanju s predsednikom Roo-seveltom, je danes naznanil v francoskem parlamentu, da zahteva Roosevelt, da Francija plača svoj zaostali dolg od lanskega decembra. Dokler ne bo Francija plačala tega dolga, ne more priti do nobenega sporazuma med Ameriko in Francijo glede bodočih plačil na dolg. Herriot je povedal francoski zbornici, da predsednik Roosevelt sploh ne želi nadaljnih obravnav in pogodb, dokler Francija ne plača $19,000,000 na dolg in obresti, ki so zapadle 15. decembra lanskega leta. Herriot je povedal poslanski zbornici j "Mr. Roosevelt mi je odkrito povedal, da vlada Zedi-n j enih držav ne more'imeti nobenih nadaljnih pogajanj s Francijo, dokler Francija ne plača obljubljenega dolga, ki je zapadel 15. decembra. Bistveno je potrebno, da Francija poravna ta dolg in če Francija stori to, tedaj je ameriška vlada pripravljena do nadaljnih ugodnosti napram Franciji'' Iz Washingtona se pa ob istem času poroča, da je Roosevelt pripravljen na revizijo francoskega dolga Ameriki, ako Francija plača naj prvo svoj zaostali dolg od decembra, in obenem pričakuje Roosevelt, da bo Francija plačala tudi delež dolga in obresti, ki zapade 15. junija. --o- Sreča v nesreči Billy Aerni, 3676 Lloyd Rd., Cleveland, O. je bil včeraj za eno skušnjo bogatejši. Billy je bil zadnji mesec star tri leta in misli, da že lahko poskusi kako stvar izpeljati na svojo roko. Včeraj popoldne se je vsel v očetov avtomobil, ki je stal pred garažo, da popoldne družino pelje na izprehod. Nihče ne ve, kaj je Billy delal z avtomobilom, toda ta se je začel naenkrat pomikati nazaj, skočil je preko cestnega pločnika in za-grmel v 15 čevljev globok graben. Edini pasažir na tem krat-šem potovanju je bil Billy- Njegov oče, ki je bil v hiši in ki je videl pri vratih vso stvar, je skočil iz hiše,, toda prepozno, da bi avtomobil ustavil, je skočil v graben in tam našel pre-vrnjen avtomobil, Billy je pa čisto nepoškodovan, dasi precej prestrašen, pozdravil očeta in ga vprašal, če bodo lahko dobili avto iz grabna, da se bodo peljali na izprehod. Slovenec je prvi American Legion je pred kratkim priredila v vseh višjih šolah Euclida kontest za najboljši plakat predstavljajoč to organizacijo. In prvo nagrado je dobil Slovenec Elmer Pluth, ki obiskuje Roosevelt višjo šolo. Njegov plakat bo poslan na narodno razstavo v Chicagi, kjer bo razsodišče izreklo končno oceno. Novi graduanci ,Na St. Ignatius višji šoli bodo graduirali tudi sledeči naši mladi Slovenci: Edward Debe-vec, August Malenšek in Jos. Modic. Diplome z običajnimi ceremonijami se bodo dajale v Severance' dvorani na Euclid Ave. in 110 cesta prihodnji pon-deljek večer. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Prvi koncert je priredil novoustanovljeni j islovenski , pevski zbor "Slovenec" v Pueblo, Colorado, dne 28. maja. Koncert se ja vršil v Orlovi dvorani. Danes praznuje Slovenski Dom v Pittsburghu 22-letnico svojega obstanka z veliko zabavo v svojih lastnih prostorih. Kot poroča Mr. Anton Zba-šnik, glavni tajnik J. S. K. Jed-jnote, je so dn i j a v Virginia, I Minn, razsodila, da je bil bivši član Jednote, Ivan TaVželj, opravičen do nepotečenega uradnega termina umrlega gl. tajnika Pishlerja pri J. S. K. Jednoti. Sodnija v Virginia, Minn., je nadalje razsodila, da je bila izključitev Ivana Tavžlja, potom kon-\encije v Indianapolisu, nepo-stavna. Konvencija da ni imela pravice izključiti člana Ivana Tavžlja. Vsa zadeva pride še na vrsto pred porotni odbor J. S. K. Jednote. Najstarejše kulturno društvo v newyorski .slovenski naselbini je tamburaško društvo "Slovenska." Včeraj je to društvo priredilo lep koncert s predstavo "Čarovnica." Zlasti mnogo Štajercev je bilo navzočih pri prireditvi. Sodelovalo je društvo "Bled" in mladinsko tamburaško društvo iz Brooklyna. --o—--. > Poroka v naselbini V sredo ob 9:30 se bo vršila v cerkvi Sv. Vida poroka Julije M ožina in Mr. Joseph C. Mu-'bicha iz Forest City, Pa. Rev. B. J. Ponikvar bo opravil cerkvene obrede. Nevesta je hčerka obče znane in spoštovane družine John Možina iz 1081 Addison Rd. Graduirala je Notre Dame akademije in je obiskovala Notre Dame kolegij, ženin je sin družine Mr. in Mrs. Martin Muhich iz Forest City, Pa. Gra-duriral je Pennsylvania državni kolegij in Harward in Pennsylvania univerzo. Sedaj je častnik na transportnem parniku U. S. "Ludington." Po poročnih slav-nosti se bo podal mladi par na poročno potovanje, nakar se bosta ustanovila na Addison Rd. Mlademu paru, kakor tudi njiju staršem čestitamo iri žalimo vso srečo za življenje! Univerzitetni klub Poznani hrvatski odvetnik v Clevelandu in jugoslovanski konzul, Mr. Michael Cerrezin, je povabil za preteklo soboto na svoj dom na Lake Shore Bouls-yard člane in članice jugoslovanskega univerzitetnega kluba, kjer je Mr. Cerrezin svoje mlade goste prijazno sprejel in jih po jugoslovanskem gostoljubnem običaju pogostil. Marsikaj zanimivega je bilo slišati pri tej prireditvi naših mladih inteli-gentov, ki so vsi čislani ameriški državljani in lojalnega jugoslovanskega prepričanja. Lep radio program Včeraj je bil zopet en lep slovenski radio program, ko nam je zapel priljubljeni pevec od samostojne Zarje, Mr. Frank Plut lepe pesmice. Godba Bled je pa igrala lepe komade, da jo je bil res užitek poslušati. Miss Frances Markič Med mnogimi graduiranci iz Collinwood višje šole bo tudi Miss Frances Markič, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Fr. Markič, 14201 Westropp Ave-Iskrene čestitke! Deseta konvencija S. N . P. Jednote v Chicagi Odbor za plače je predložil sledeče plače, ki bodo veljavne za prihodnja štiri leta; pri vsakem je v oklepaju stara plača: Glavni predsednik na teden ($50) $42.50; prvi glavni podpredsednik na leto ($50) $40; drugi glavni podpredsednik na leto ($25) $20; tajnik na teden ($50) $42.5'0; namestnik tajnika ria teden ($48) $41; blagajnik na teden ($45) $40; urednik Prosvete na teden (450) $42.50; manager Prosvete na teden (50) $42.50; nadzorni odbor: predsednik mesečno ($15) $13:50; ostali nadzorniki mesečno ($10) $9. Porotni odbor: predsednik mesečno (40) $34; ostali odborniki mesečno ($10) $9. Gospodarski odsek: predsednik mesečno ($35) $30; ostali odborniki mesečno ($25) $20. Vrhovnega zdravnika nastavi glavni odbor in njegova plača ne sme presegati $100.0P mesečno. Ponovno se je odprla debata glede počitnic uslužbencev pri Jednoti s plačo. V petek je zbornica odglasovala, da se uslužbencem ne bo dajalo počitnic s plačo. V soboto so pa poslali uslužbenci na zbornico prošnjo, naj se ta predlog poruši. To se .le tudi Egodilo in ponovno glasovalo o tem. 166 glasov je bilo oddanih, da se da uslužbencem en teden počitnic vsako leto s plačo, torej je bil ta predlog z veliko večino sprejet. Upravni odbor pa mora paziti, da so počitnice razdeljene tako, da radi tega ne zaostaja delo. Sklenjeno je, da se ne sprejema več novih članov;v društva, ki se nahajajo v Kanadi in Mehiki. Sprejeto, da se morajo vsi tajniki krajevnih društev SNPJ naročiti na dnevnik Prosveta. Sprejeto, da se sprejme kot člane samo one, ki so jugoslovanskega pokoljenja. V soboto se je zborovalo samo pol dneva. Ob eni uri popoldne se je delegacija slikala pred gl. uradom. V soboto so bile sprejete še sledeče točke: glavni uradniki, ki so nastavljeni v gl. uradu, dobivajo $6.50 dnevnice in spalni voz, ako potujejo po jednoti ni h poslih zunaj sedeža jednote. Glavni uradniki, ki niso .uposlje-ni stalno v gl. uradu, in drugi člani SNPJ, ki so poslani po jed-notih poslih, so opravičeni do $7.50 dnevnice in spalnega voza, oko je to potrebno. V soboto večer so priredila chicaška društva delegaciji sijajen banket v jednotini dvorani. Mnogo delegatov je obiskalo svetovno razstavo po zaključku dnevnega. zborovanja. Do sedaj je navzočih 209 delegatov, vštevši gl. odbor. Angleški listi pripovedujejo o grozovitostih nemških fašistovskih ječ London, 27. maja. Veliki časopis "Manchester Guardian" poroča o strašnih odkritjih o tem, kar se dogaja po nemških zaporih od časa, odkar je postal j Hitler diktator Nemčije/Ljudje, ki pridejo policiji v roke in so poslani v zapore, se vrnejo domov — če se sploh vrnejo — polomljeni in poškodovani z znaki mučenja, k jim bodo ostali vse ! življenje. "Manchester Guar-! dian" ripoveduje o ejsli vrsti takšnih mučencev v kuLurni državi Nemčiji. Tako imenuje ča-; sopis dr. Katza, zdravnika v neki berlinski bolnišnici, ki so ga pripeljali z desetimi drugimi ujetniki v fašistovsko ječo. Tam &o jih strašno pretepli, da so dobili krvave rane po vsem telesu, in so jih morali fašisti odpeljati v bolnico, da niso izkrvaveli. Neko drugo žrtev so s 50 drugimi aretiranci zaprli v klet iste ječe, kjer so jih običajno ponoči med 11. in 3. uro zjutraj mučili in pretepali nage z jeklenimi šibami. ženskam so pulili lase v šopih iz glave. Neko žrtev so postavili k steni s hrbtom proti puškam, češ, da ga bodo ustrelili, ako ne izda članov neke socialistične športne organizacije, Tedaj je povedal imena o katerih je vedel, da jih ni več v : Nemčiji. In oni, ki "h i »ust« i va.aapoi'wv,- morajo t.< fcwit'li-iz |javo, da se jim v za] u zgodilo'in da nišo viiiuli mi hu-dega. Ponovna poročila, da pride do miru in sporazuma med Kitajci in Japonci šangaj, 27. maja. Japonci bo- , do prenehali z vojno napram Kitajcem. Stroga cenzura sicer ne dovoljuje, da prihaja dovolj zanesljivih poročil v javnost, toda smatra se, da je prišlo med kitajsko in japonsko vlado do sledečega sporazuma: 1. Kitajske čete se umaknejo do črte, kakor jo označi japonski generalni štab. 2. Dokler ne pride do popolnega sporazuma se Kitajska obveže, da ne bo pošiljala čet preko velikega kitajskega zidu in severno od Peiping-Mukden železnice. 3. Kitajski prostovoljci na fronti ne bodo dobivali več | podporo od kitajske vlade. 4. I Kitajska se obveže da bo kontrolirala anti-japonsko gibanje na Kitajskem. 5. Japonske čete se umaknejo za veliki kitajski zid, kakor hitro so prepričani Japonci. da je Kitajska »polnila svoje obveznosti. Japonci so doslej osvojili 600,000 kvadratnih milj j kitajskega ozemlja, ali nekako | toliko kot bi znesla površina 1 enajst držav obsežnosti kot je j država Ohio. Ogromna propaganda za prispevke katoliškim dobrodelnim zavodom Cleveland. — Predsednik najvišje sodni je v državi Ohio, Carl j V. Weygandt, je izjavil včeraj,! da katoliške dobrodelne organi-! zacije niso imele še nikdar tako kritičnih časov kot jih imajo te dni. Nad 15;Q00 sirot se nihaja v raznih katoliških dobrodelnih zavodih, ki ne poznajo ne očeta ne matere, ker so jim pomrli v prezgodnji mladosti, ali pa oče in mati nista zmožna skrbeti za svoje otroke. V soboto, 27. maja, se je začelo s silno agitacijo po vsej škofiji, da se nabere vsaj za silo dovolj denarja, da ne bo treba zapreti javnih dobrodelnih katoliških zavodov. Kampanja bo trajala do 3. junija. Potom radia, zborovanj v cerkvah in v dvoranah, v vseh katoliških cerkvah elevelandske škofije se skuša nabirati za dobrodelne zavode. Prvi dan je kampanja prinesla $12,000 prostovoljnih donosov. Poleg sirotinskih zavodov podpira katoliška dobrodelna akcija tudi slavno Charity bolnico v Clevelandu. Izmed 200 bolnikov, ki se nahajajo v tej bolnici jih plačuje samo 17 za preskrbo, vse drugo mora priti iz prostovoljnih prispevkov. Dobrodelna katoliška akcija potrebuje nemudoma najmanj $50,000. -o—-- Poroka na Spominski dan Jutri, v torek, 30. maja, se bo vršila poroka ljubke Miss Jennie Klopčič z Mr. Ben Sta-nonikom. Nevestin dom je na 6002 Dibble Ave., dočim je ženin sin čislane družine Frank Stanonika na 6702 Bliss Ave. Poroka se Vrši v cerkvi sv. Vida. Po poroki se vrši družinski sestanek na domu nevestinih staršev na 6002 Dibble Ave. Mnogo sreče in uspeha mlademu paru! Mr. Charlie Fox Mr. Charles Fox je policijski načelnik v mestu Euclid, Ohio. Rodom je brat Hrvat in je njegovo pravo ime Hranilovič. Svoje dni je bil prvovrstni roko-borbec, in tudi sedaj ni pozabil te svoje športne umetnosti, kajti nedavno tega je v 18 minutah, v Akronu, Ohio, pošteno premlatil znanega rokoborbca Chuck Anderson iz Švedske. Three cheers for Mr. Fox! Svetlobni žarek iz zvezde Arkturus je odprl razstavo napredka v Chicagi Chicago, 27. maja. Chicaška svetovna razstava je Lila danes slavnostno otvorjena ; ob 9:15 zvečer potom indirekinih svetlobnih in električnih žarkov iz ozvezdja Arkturus. Pot agronomskega observation ' univev-ze v Pittsburgh!'. K?:> svetlobne žarke, zvezde Arkturus v observatorij, kjer so jih povečali, oddali na urad brzojavne družbe v Pittsburghu, kjer so jih ponovno povečali, nakar so jih poslali v Chicago. Tu so se t: žarki združili s povečanimi električnimi žarki iz Harvard observatorija in Yerkes opazovalnice v Californiji, nakar je na-| stal električni tok, s pomočjo 1 katerega se je pritisnilo na • gumb, ki je odprl električno razsvetljavo na ogromni razstavi. I napredka v Chicagi. 40 let je 'trajalo, da so dobili svetlobne 'žarke iz ozvezdja Arkturus, tako silno oddaljeno je omenjeno ozvezdje. -o—-- Bazar pri sv. Vidu Jako lepa udeležba pri bazarju fare sv. Vida v soboto in v 1 nedeljo je pokazala, da se fara-ni tudi v teh težkih časih brigajo za napredek svoje nove cerkve. Lepih nagrad bodo deležni oni, ki posetijo bazar. $50, $30 ali $25 lahko dobite v gotovem denarju, ako se potrudite k bazarju. Mr. Anton Mervar, slovenski trgovec z radio aparati in muzikalijami, je podaril krasen Columbia radio aparat, in eden bo pač srečen, da ga bo dobil. Poleg tega pa ste lahko deležni na bazarju stotine krasnih daril. Nocoj in jutri imate še priliko. Vsi vemo, da časi niso pravi, toda s skupnimi močmi faranov fare sv. Vida in z njih prijatelji lahko povzročimo, da bo bazar lep uspeh tudi v teh časih, samo če vsak stori svoje najboljše po svoji zmožnosti. Pet centov kot pet dolarjev, od onega, ki nima in onega, ki ima, vse je enako do-brodošljo. Spomnite se cerkvenega bazarja nocoj večer in jutri. -o- * Bolgarski kralj Boris je br-zojavil Rooseveltu, da ohrani svetovni mir. Morgan finančna dinastija sega do prestolov kraljev, cesarjev in republik Washington, 27. maja. Najmočnejši finančni zavod na svetu — Morgan House, je prvič v zgodovini podvržen strogi preiskavi od strani zvezne vlade. Dočim je zaslišanje pred senatnim bančnim odsekom le infor-i maivniaga: značaja, ;.h '-/M'" via-: da potem, ko bo zaslišanje pred senatom zaključeno, izvajati posledice, in iz množice nabranega materiala sestaviti obtožnico. Toliko se je dokazalo, da je Mor-ganov finančni zavod posegal v najvišje kroge sveta, da je bil v zvezi s cesarji in kralji in s predsedniki republik, da je mogočni M o r g a n financiral cesarstva, kraljestva in republike, privatnike in najbolj odlične osebe. Nikdar prej ni bila ta največja trdnjava denarja, J. P. Morgan and Co. napadena in prijeta od strani vlade kot te dni. Preiskava je bila odgodena preteklo soboto in se bo ponovno nadaljevala prihodnjo sredo. Polagoma, korak za korakom razkrivajo vladni odvetniki skrivnosti, ki so toliko let bile največje tajnosti ostalemu svetu. In kar je najbolj skrivnostno pri tem, da je finančni zavod Morgan and Co. deloval takorekoč v okvirju postave, ker je bil v zvezi z vsemi onimi, ki vodijo po svetu usodo narodov. Prihodnji teden se Pričakuje še večjih in novih razkritij. --—o- Nesrečna smrt mladenke Frances M. Nahtigal, stara 17 let, hčerka Mr. in Mrs. Anton Nahtigal, 1033 E. 62nd St., Cleveland, O., je šla v petek gledat za delom. Ko je stopila z ulične železnice na Superior Ave. in 102. cesta, jo je podrl truk in takoj ubil. Poleg staršev zapušča še enega brata in sestro, oba mlajša. Pogreb se vrši danes ob desetih iz cerkve sv. Vida poc vodstvom A. Grdina in Sinovi. Preostalim izrekamo naše iskreno sožalje. Case visoka šola Letos bo graduiralo na Case School of Applied Science, ki je ena najboljših univerz v državi Ohio, skupno 195 dijakov. Med imeni dijakov opazimo tudi C. P. Pogačar, H. F. Primosik in F. T. Sutkovec. Dr. Fred Makovee i Te dni se je vrnil 'v Cleveland [po dolgoletnih študijah v Chi-jeagi, Mr. Fred J. Makovee, sin i-cl-oSrc* 't?*^'^fti^ih ■ "'iV- ■ ,JUui, ■ atfgjf>", lis Ifr' , £ ti t t eud U* i m jun ^ ^ J | v Ctevelfi nd, - pa r [ta : je rtopi ' }zdravniški: naslov'' "Iroctor," in: ga moramo pravilno imenovati dr. Fred J. Makovee. Mladi doktor je z odličnim uspehom študiral na univerzi v Chicagi v osteopatičnem oddelku in po našem mnenju je dr. Makovee prvi slovenski osteopat v Ameriki. Osteopatična veda uči, da je treba ročno zdraviti kosti v človeškemu telesu v zdravstvene svrhe, in je zlasti zadnja leta ta metoda zdravljenja dosegla odlične uspehe. V kratkem odpre dr. Fred J. Makovee svoj urad v Clevelandu in sicer v sobi 202 Colonial Arcade- Mlademu in prvemu slovenskemu osteopatu v Ameriki želimo uspeh in ga vljudno priporočamo našemu občinstvu. Jugoslovanska književnost Mr. J. B. Mihaljevich nam sporoča, da je dobil prošnjo od American Library Association, da bi sporočil naslove vseh slovenskih novel in romanov, ki j So bili priobčeni od leta 1900 j naprej. Ameriška zveza knjižnic se zelo zanima za jugoslovansko literaturo. Brihtne Slovenke Z odliko sta izvršili trgovski tečaj višje šole v Bowling Green, Ohio, dve mladi Slovenki, Miss Margaret Skube in Miss Mary Hosta. Prednjaeili sta vsem drugim v tesnopisju in strojepisju. Iskrene čestitke! Na obisku pri starših Dr. A. L. Prijatelj je prišel za par dni na obisk k svojim staršem na 6724 St. Clair Ave. Mladi slovenski zdravnik službuje v St. Louis, Mo. Busi za Euclid V nekako 30. dnevih bodo začeli voziti po Euclidu posebni busi. Vozili bodo po Lake Shore bulevardu do okrajne meje in, po Chardon Road, 200. cesti, Babbitt in Bliss Road. Voznina bo 10 centov, za otroke pa 5c. Doma s potovanja V soboto dopoldne sta se vrnila s potovanja Mr. John Dolčič in. Mr. Anton Grdina, po odsotnosti 11 dni. Obiskala sta sledeča mesta: Washington, D. C., New York, Little Falls, Buffalo, Gowanda in Niagara Falls. Kazala sta rojakom filmske slike iz domovine in iz Amerike ter je-mala nove slike v gori omenjenih naselbinah. Te nove slike bosta v kratkem kazala vsem, ki se zanimajo, kako žive naši rojaki v drugih mestih. Za popis o potovanju bo skrbel Mr. Dolčič, da bodo pa slike v pravem redu, bo pa skrbel Mr. Grdina. Prinesla sta seboj mnogo pozdravov za rojake v Girardu in Clevelandu. Ranjeni mladenič Pred več dnevi je 13 letni Robert Blatnik, 15813 Trafalgar Ave. skočil s porča svojega stanovanja in priletel tako nesrečno na železno ograjo, da je dobil težke poškodbe. Odpeljali so ga v Lakeside bolnico, kjer se sedaj polagoma zdravi. Upamo, da bo fantič se zopet zdrav vrnil k svoji družini in k svojim tovarišem. Miss Pauline Vidigoj Mlada Slovenka, Miss Pauline Vidigoj, bo dobila bolničarsko diplomo prihodnji mesec v Glen-ville bolnici, kjer bo graduira-la. Miss Vidigoj prihaja iz West Newton, Pa., kjer živijo njeni starši. POzneje se namerava Miss Vidigoj ustanoviti v Clevelandu kot bolničarka. Mnogo uspeha! Nova bolničarka Miss Molly Bombach je gra-duirala v Charity bolnici kot bolničarka. Miss Molly Bombach je sestra priljubljenega župnika v Euclidu, Rev. Anthony Bombacha. Da bi mnogim bolnikom rešila življenje, je naša iskrena želja, Molly! "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za Četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 125, Mon-, May 29th, 1983 Spominski dan Dva različna svetova — Evropa in Amerika. V skoro slehernem oziru najdemo v Evropi drugačno mentaliteto in pojmovanje o splošnih zadevah in razmerah, kot ga pa imamo v Ameriki. Vzemimo spominski dan na primer. V Evropi praznujejo spominski dan, to je, ko se spominjamo naših dragih, ki so odšli pred nami v večnost, v pozni jeseni, začetkom novembra meseca, ko hiti sleherni, komur ni zamrla iskrica ljubezni do svoje matere, očeta, brata, sestre, otroka ali ljubljenega bitja, na grobove, pod katerih prstjo počivajo umrli sorodniki ali prijatelji! Tožna je narava v pozni jeseni, kot bi se z živimi hotela jokati in plakati za mrtvimi, ki v grobovih počivajo! Človek je v turobni jeseni ,ko je narava zgubila svoj kras in cvet, nekako bolj naklonjen k turobnosti in melanholiji in se bolj živo zamisli v smrt onih dragih, ki so zapustili to dolino solz pred njim in premišljuje, kdaj pride na vrsto tudi on sam, mi vsi, da se srečamo na drugem svetu skupaj v novem življenju ! Da, srečamo! Amerika praznuje dan spomina svojih mrtvih v povsem drugem času kot Evropa. Spomin mrtvih v Ameriki nam prikliče vsako leto dan 30. maja, ko je pomladanska narava v najbolj bujnem listju in cvetju, ko vse kar žari in kliče k sebi. Dočim pokladajo v Evropi otožne, zakasnele in skoro ovele zadnje jesenske cvetke na grobove svojih dragih, prinašamo v Ameriki najbolj pestre cvetke na gomile, pod katerimi počivajo naši dragi! Kako drugačno pojmovanje, kakšna razlika v mišljenju glede mrtvih v Evropi in Ameriki. Nov svet — Amerika-— ima popolno drugo"pojmovanje o svojih mrtvih! Ame-rikanec veruje v življenje in je simbolično postavil dan spomina svojih mrtvih na konec maja meseca, ko nas vsa narava vse naokoli najbolj živahno spominja na življenje, češ, s smrtjo še ni vse končano, pač pa so šli naši dragi v drugo, * niH'e. večje, sijaj ne j se življenje, kjer m t.uge, pomanjkanja, depfr n~ kri ; : ; ni človeških zmot in • /.iitnja. kjer soinee neprestano žari, kjer se sreča vedno -mehi ja. Kolikokrat smo opazovali prizore, ko je v družini preminul oče ali mama, ljubljen sinko ali ljubka hčerkica, brat ali sestra! Kako nekateri od sile žalujejo, kako mnogi čezmerno in neprimerno glasno plakajo dneve in dneve ter s tem samim sebi povzročajo nepotrebne zunanje znake bolesti, dočim bi morala prava tuga vladati v srcu, ne da bi s svojo'lastno zunanjo in navidezno žalostjo motili in vznemirjali še druge! In res je, kdor najbolj plače in na zunaj daje znake žalosti, ta bo slednjo najprej pozabil, dočim bo oni, ki mirno prenaša tugo v srcu, dolga leta slednjo nosil s seboj, in se od časa do časa zjokal skrivej, na tihem, v samoti, sam s seboj: ne da bi motil še druge osvoji sveti žalosti. Amerikanec je tudi svoj Spominski dan tako uredil, da pride ob času, ko je narava v najbolj pestri svoji odeji! Milijone Amerikancev bo posetilo jutri grobove svojih dragih odeli jih bodo v bujno cvetje, sklonili bodo glave v iskrenem premišljevanju, z gorko željo, da bi njih dragi še mogoče bival med njimi, toda spominjajoč se cvetja, ki jih obdaja vse naokoli, se zamislijo tudi v drugo življenje na onem daljnem, daljnem svetu, kjer ni trpljenja in krize, kjer ni gorja in pomanjkanja, vri kjer se našifn ranjkim, ki so se pošteno in pravično poslovili od tega sveta, godi nebeško bolje kot nam v tej dolini trpljenja. Kajti končno, kaj je ta naš svet, kot en sam silno dolg dan dela, neprestanega dela, skrbi, odgovornosti, prizadevanja. Vsi nosimo sicer odgovornost v sebi, da spolnujemo svoje dolžnosti napram sebi, bližnjemu in da skušamo ko-ristonosno preživeti leta, ki so nam usojena na tem svetu, a končno vsakdo ve, da pride smrt neizprosno, sigurno in nas odvede s seboj v neznano neskončnost. Jutri je dan, ko lahko o tem premišljujemo, ko se z iskreno ljubeznijo spomnimo naših dragih, ki počivajo v grobovih m se zamislimo enkrat v letu, da bomo prej ali slej tudi mi odšli za njimi, srečni v zadnjem trenutku zemskega romanja, a ko se zavedamo, da smo pošteno vršili nalogo tekom našega zemskega potovanja! DOPISI LEP USPEH KONCERTA V EUCLIDU Euclid, O.—Predno bom pisal nadalje, se moram prav lepo zahvaliti cenjenemu občinstvu, ki se je v tako lepem številu udeležilo koncerta in igre dramskega in pevskega društva Adrija. In ne smem pozabiti naših m 1 a d i h, tukaj rojenih fantov in deklet, ki so tako napredni in zavzeti za naš slovenski jezik, da se ne sramujejo zapeti pesmice, kakor jo je pela njihova mati, ki jih je zibala. Le tako naprej, fantje in dekleta, naprej s srcem za slovensko pesem. Naša bela Ljubljana je lahko ponosna na vas, zato tudi jaz čestitam vsem pevcem in pevkam društva Adrija. V čast mi je omeniti tudi Miss Ireno Ogrin, ki nam je prišla zaigrat tako lepe komade na harfo. Reči moram, da takega inštrumenta še nismo slišali v naši naselbini. Le škoda, da se je program tako zavlekel, da nismo mogli slišati še par komadov od Miss Ogrin, ker vem, da je vsakega v srce ganila njena lepa slovenska pesem "Gor čez jezero." Tolaži nas pa upanje, da pride zopet kmalu med nas, mlade ameriške Slovence. Prav lepa hvala vam, Miss Ogrin, ki ste se toliko žrtvovali za nas in za naše društvo. Miss Ogrin je hčerka slovenskega trgovca z modnim blagom na 15383 Waterloo Rd., katero trgovino priporočam vsem našim članom in članicam, da ob priliki obiščejo to trgovino, kjer dobite fino blago in prijazno postrežbo. Sedaj pa pridejo na vrsto naši muzikantje: brata Oblak in brata Potočnik. Povpraševanje je bilo od ene in druge strani, kaj so pa to za eni fantički, ki znajo tako zaigrati? Pa sem se kratko odrezal: "Ce jih hočete bolj spoznati, pa jih povabite, kadar napravite kak ples ali kako drugo zabavo" In ker pa le ni bilo spraševanja konec, sem pa obljubil občinstvu, da na prvi prireditvi, ki jo priredi naše društvo Adrija, bodo zopet prišli. S komurkoli sem govoril, vsak mi je naročil, naj vam v njih imenu čestitam. Zato rečem, da vam je čestitalo več sto ljudi in tudi jaz vam čestitam v imenu društva Adrije za tako lepe komade in tolikega pripomočka k našemu koncertu. Priporočamo se vam še za naprej. Čestitam tudi staršem ! Oblak in Potočnik k takim iz-bornim talentom, ki jih imajo njih sinovi. Sedaj sem pa prišel do tistih treh tičkov, ki so jih ljudje videli v nedeljo igrati, pa1 se še danes držijo za trebuhe samega smeha. Kaj pa so neki za eni tiči? No, to so muzikantje Ljubljanskega kluba iz bele Ljubljane. Ker vem, da jih poznate, zato ne bom na dolgo vlekel. Pri vratih sem stal, pa je prišel zdaj eden, zdaj drugi, pa me je vprašal: "Kdo je pa tisti, ki je uzmoviča igral? In kdo je bil pa za župana? In kdo je pa ta, ki je bil za polic-mana?" Pa sem se oglasil: "Kako pa to, da ste ravno danes tako radovedni?" "I kako bi pa ne bili, ko nas pa vse boli od smeha." "No, če pa že hočete vse vedeti, vam bom pa povedal. Kdo je igral uzmoviča? Kar na 185. cesto pojdite, pa si oglejte za Shawnee Ave. In ko boste našli to cesto, se ozrite na desno in tam boste videli prijazno delavnico, kjer se popravljajo čevlji. To je Mr. Ogrinova delavnica, tako da ne boste mislili, da ne zna še tudi kaj drugega napraviti, kot fino igrati v igrah. Kar do njega pojdite, pa vam bo takoj kak podplat ali peto popravil. Prav fino delo napravi in po nizkih cenah. Zato ga priporočam in še posebej pa članstvu društva Adrija, da ga ne pozabite. "Ravno tako tudi Mr. Poklar; on je pa na Tyronne Ave. Ta vam pa prav fino popravi avtomobile, naj bo tega ali onega izdelka. Zadovoljni boste z njegovim delom." Torej prav lepa hvala vam, Mr. Ogrin, Mr. Križman in Mr. Poklar, prav lepo ste nas postregli s'/svojo igro in tako fino zabavali navzoče občinstvo. Bodite prepričani, da vas ne bomo pozabili. Narodni pozdrav vsem sku-jpaj, Louis Godec, 1 Predsednik Adrije. brez tebe, ko so ti še lastni pristaši grozili z deportacijo in bo še vedno obstojala, ko te bodo lastni pristaši pustili zdrkniti po dilci navzdol. Pri njem je socializem le pretveza za pot do korita in nič drugega. On je le korita in ne socializma lačen. Vi vsi, ki sta pošteni in ki se štejete za naprednjake, ali vas ni sram stati v isti vrsti kot so taki individuji, kot smo jih gori navedli? Ali ni vsakega poštenega človeka sram videti svoj dopis poleg dopisa Barbiča in njemu enakih? Ali ni vsakega poštenega in značaj nega človeka sram poslati dopis v list, ki ima široko odprta vrata vsakemu psovkarju, čisto navadnemu hribovskemu pastirju, ki je dobil vso svojo izobrazbo na paši pri-kravah ? Narod, otresi prah s svojih čevljev in vrzi odpadke, kamor spadajo — na gnoj. A. Z—1. Ce verjamete al' pa ne. Saj pravim, smola je smola, ki se kakega človeka ravno takrat prime, ko mu je najbolj nevešečna in nepravdanska. Pa— saj nesreča nikdar ne počiva in vedno kolobajštra okrog in išče svojih žrtev. Taka nesreča je zadela tudi ongavega Johna, ki ga sicer ni kaj takega zadelo, da bi moral iti po bližnjici s tega sveta, ampak vseeno mu ni bilo prav, ko je nekega jutra vstal z groznimi krči v želodcu. Kar v dve grbi se je držal, kot bi iz malna nesel in stokal je, da je bilo kar grdo. "K dohtarju pojdi, kaj se boš ongavil tukaj okrog, kot da boš imel mlade. Jaz te že ne bom gledala, da se tako kremžiš kot otrok, ki se napije sparjenega mleka." "Bom pa šel, stara, bom pa* šel, samo če bom prišel do tje, ko me tako zavija. Le kaj sem požrl, bi rad vedel?" "I, kaj si požrl? Pa ne da bi mislil, da sem ti zavdala. Si se že spet pira mrzlega napil in ti je prav, da se malo spokoriš," mu jih je nametala prijazna ženica. "Uh, stara, ti lahko govoriš, ki te ne zavija. Ampak če bi tebe tako dajalo, pa bi moral takoj sklicati vse dohtarje vsega sveta skupaj in ti cegle gret in komelce kuhat, pa Bog ve kaj •še." " "O ti hudoba ti, kaj pa gobez-daš! K dohtarju pojdi, ti pravim, da ti bo dal areni je!" "No, saj že grem, Bog se me usmili, ki nimam nobene tolažbe cd take žene." Pride k zdravniku, ki ga temeljito preišče, mu pritiska tisti telefon na prsa in hrbet, mu pretiplje žilo in pogleda jezik, pa končno reče: "Nič drugega ni, kot želodec ste si prehladih s preveč mrzlim pivom. Ako me hočete poslušati in če hočete, da si zopet popravite želodec, ne smete za dobo dveh mesec spiti več kot ene steklenice piva na dan." "O tristotaužent milijonov . . . pa nimate nobenih drugih arcnij zame?" javka možak, ki mu je bilo pivo prava dušna paša. "No, saj to vendar ni tako hudo, če boste nekaj tednov malo manj piva spili vsak dan." "I seveda ni tako hudo, ampak prav bojim se . . ." "Česa se bojite?" "Bojim se, da se bom pijači čisto odvadil," jamra bolnik. Ko pride John domov, ga ženica takoj pobara: "No, Janez, kaj so rekli doh-tar?" "Kaj so rekli, prav to so rekli, kar ti jaz vedno pravim, pa mi ne verjameš. In tudi ne boš verjela, če ti povem. Ampak ne morem drugače, kot povedati čisto resnico. D oh ta r je rekel, da imam zato krče v želodcu, ker premalo pive pijem. Vidiš, ti se pa vedno vsajaš', če ga spijem par flaše. Dohtarju boš pa menda j a verjela. In če nočeš imeti bolnega dedca pri hiši, nikar ne jezikaj, če ga spijem vsak dan nekaj. Uh, kar prec*moram iti doli na vogal, da ga spijem par kozarcev." ženica je sicer zmajevala z glavo nad čudno odločbo zdravnika, ampak rekla ni nič, saj dohtarji morajo že vedet, kaj govorijo. A Gospodinjo je obiskala prijateljica iz mladih let in vsa ponosna ji je razkazovala pohištvo in lepo stanovanje. Ker je več stvari prinesla k hiši, ko se Je poročila, je pri tem in onem predmetu ponosno (pripomnila: "Vidiš, to je še tudi iz mojih de-Ikliških let." ., "Mama, ali sem tudi jaz iz tvojih dekliških let?" se oglasi njena mala hčerka, ki je zvesto vekla mamine besede na uho. KAZANJE SLIK IZ DOMOVINE V NEW YORKU to v mestu, ki nudi publiki naj-raznovrstnejše in naj privlačnejše prireditve. Nekateri so se izrazili, da bi gledali najraj-še te slike kar celo noč, toliko zanimivega in idiličnega je v njih. Mr. Grdina je vzel tudi nekaj posnetkov iz življenja burnega New Yorka. Nadalje je slikal, kako se izdelujejo slamniki, kar je takorekoč glavni zaslužek tukajšnjih rojakov. To sliko je posnel v tovarni Slovenca Mr-Charles Lacjana. Potem prizor, ko se vračajo ljudje od maše iz cerkve sv. Cirila in "Mladinski zbor" pred Slovenskim narodnim domom, ko je prepeval njemu in Mr. John Dolčiču na čast, naše narodne popevke. Mr. John Dolčič iz Girarda je namreč tudi posetil New York v spremstvu g. Grdine. Newyorški Slovenci napeto pričakujejo, da vidimo te in še druge slike, ter želimo, da nas Mr. Grdina zopet kaj kmalu obišče. Do tedaj pa iskrena hvala gospodu Grdini, ker nas je tako razveselil in nam prinesel toliko lepega iz domovine v čudovito malem zaboju. Trdno upamo, da bomo imeli zopet kmalu priliko videti in uživati plod njegovega nesebičnega dela. Newyorcan. -o- Vabimo na slaviiost! Euclid, O.—Skupna društva v | Euclidu, O., priredijo na 3. in 4. i junija veliko slavnost v korist« [svojega društvenega doma v Euclidu. Prosi se vse cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da se udeleži te slavnosti, da nam pomagajo do boljšega uspeha, ker to bo v korist vsemu občinstvu, da si obdrži svoj lastni društveni dom. Tako imamo vsaj svoje prostore, da lahko tam zborujemo, prirejamo ..svoje zabave v njih, kjer se shajamo in pogovorimo eden z drugim, v dobrih in slabih časih. Prosi se cenjeno občinstvo, da deluje v korist naše naselbine, da pokažemo narodu skupno moč in kaj da zmore jugoslovanski ži-velj v Euclidu. Zlasti na 4- junija vas vabimo vse skupaj, da se snidete na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Narodni pozdrav vsem skupaj, John Korenčič. —-o- Skupna društva SSPZ. Nocoj večer, v pondeljek, 29. maja, priredijo skupna društva S. S. P. Zveze v Clevelandu, The Utopians, The Spartans in The Rovers, prijazno mladinsko plesno veselico v S- N. Domu. Vstopnina je proti posebnemu povabilu, katerega lahkb dobite pri posameznih članih omenjenega društva. Bo v resnici izvrstna zabava. "Verovšek" na pikniku Priljubljeno dramatično društvo "Verovšek" priredi julija meseca velik izlet v prosto naravo za vse igralce in njih prijatelje, kot seveda tudi za igralke in njih prijateljice- Čas in dan bomo pravočasno naznanili. Odpeljana v bolnico Pretekli teden je bila odpeljana v Woman's bolnico Mrs. Mildred Škufca, 18709 Kildeer Ave. V bolnici se je morala podvreči težki operaciji. Mrs. Mildred škufca je hčerka dobro poznane naše slovenske družine Mr. in Mrs. Louis Rehar. želimo ji, da bo čimprej in dobro okrevala. New York, N. Y.—Na povabilo mladinskega odseka pevskega in dramskega društva "Domovina," je posetil g. An-+cn Grdina iz Clevelanda tudi New York, kjer je priredil kar tri filmske predstave, ki so se vršile v soboto 20- maja zvečer in v nedeljo 21. maja popoldne in zvečer. Pokazal nam je premikajoče slike iz naše lepe domovine in nam napravil velikansko veselje. Zanimanje je bilo tako veliko, da je bila dvorana pri vseh treh predstavah nabito polna občinstva in mnogo ljudi je moralo stati, ker ni bilo dovolj sedežev za vse. Slike, katere je kazal- g. Grdina, so neprecenljive. Vidi se toliko zanimivega in različnega, da smo se čudili, kako je mogel g. Grdina v tako kratkem času bivanja v domovini posneti toliko lepih pokrajin in toliko zanimivih prizorov iz življenja, i Koliko materijala! Sprevod narodnih noš, tekma pevskih zborov v Ljubljani, pohod Sokolov, kmečki praznik, sejmi, delo domače industrije, delo na polju in v vinogradih, naše prirodne krasote in nebroj drugih zanimivosti smo imeli priliko občudovati. Pri vsaki predstavi je bil program spremenjen. Ker se je Mr. Grdina izjavil, da ima še i ranogp.. jaeppkazanega materiala na filmskih kolesih, smo ga hoteli na vsak način pridržati, da bi nam dal še par večerov neskaljenega veselja, a ža-libog ni bilo mogoče, ker se je moral podati na pot v Little Falls, Buffalo, Niagara Falls in Gowando, da tudi tam razveseli rojake, kakor nas je razveselil v New Yorku. Slike iz Domžal, Grobelj in Kamniškega okraja, je pa Mr. Grdina na splošno željo občinstva pokazal pri vsaki predstavi. In kako so ljudje uživali! Bila je prisrčna zabava vsak večer in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Posebno, kadar se je pokazala na platnu slika gospoda Grdine, ja vsa dvorana zagrmela v bučno ploskanje in s tem dala duška navdušenja ter priznanje gospodu Grdini. Ljudstvo je s tem pokazalo, kako visoko ceni delo in trud moža, ki toliko žrtvuje časa in denarja, da napravi narodu par ur prisrčnega veselja- Predstavil pa nam ni samo ljubo domovino, ampak tudi nekaj iz življenja in napredka cleveland-skih Slovencev. To je bila za ; otvoritev vsake predstave. Videli smo veličastno parado Slovenske dobrodelne zveze ob pri-| liki razvitja zastave društva sv. Ane; nadalje blagoslov nove cerkve sv. Vida in slovesno praznovanje slovenskih običajev v jbeli Ljubljani. S zanimanjem smo sledili tudi tem slikam in marsikdo se ! je razveselil, ko je spoznal svo-Jjega znanca. Ko se je pokazal na sliki Mr. Louis Pire, urednik Ameriške Domovine, ga je pozdravilo živahno ploskanje, kar znači, da ima precej znancev v New Yorku. Nekdo je i glasno pripomnil, da se Mr. jpievniku cilinder prav dobro poda in tudi Kuhar jeva Mar junca ni ušla neopažena. Slike so v resnici vredne, da | jih vidi vsakdo. Naj bo gospodu Grdini znak hvaležnosti obiskovalcev to, da je mnogo izmed njih posetilo predstave po dvakrat ter celo po trikrat in POMISLEK O NAPREDNI STRUJI! Cleveland. O.—Prosveta, Pro-ietarec in'Enakopravnost vedno1 in vedno povdarjajo, da so glasila napredne struje. Če bi človek pogledal samo naslove teh listov, bi že verjel, da zastopajo "napredno" strujo (dasi nam ni še nikdar nihče v tej deželi analiziral: katera je napredna in katera je nazadanjaška struja), torej to je tista "napredna" struja, ki obstoji menda samo v tem, kdo zna bolj zmerjati, psovati in svojega bližnjega .obrekovati? Ali je napredna struja tista, iz katere pride vsaka incijativa da uniči to, kar je za narod koristnega in dobrega? Ali se imenuje naprednjak tisti, ki čaka z loparjem za ogalom in lopne po mimoidočem rojaku? Ali je naprednjak tisti, kateremu nobeno sredstvo ni dovolj podlo in nobeno blato preumaizano, da ga ne bi vrgel sorojaku v obraz? Poglejmo samo Enakopravnost ! Ta se poslužuje pisave, katere bi se vsak vaški smrkavec sramoval. Levo. in desno obmetava rojake z najgršimi imeni in vneto kaže pot drugim, da isto delajo. Le človek brez lastne kontrole in človek brez vsakega čuta sramote si dovoli kaj slične-ga. Kdor ljubi milo materino besedo in kdor je ponosen na lepo oblikovani in zglajeni slovenski jezik, ta se bo z ogorčenjem obrnil proč od takega lista, ki "izobrazuje" narod z najbolj izbranimi psovkami. In tak človek, tak urednik naj vodi napredno strii|jo do odrešilne točke! Poglejmo si par teh "napred-njakov," ki pišejo v svojem glasilu. Ali je "naprednjak" Bar-bič že kdaj napisal kaj drugega kot klevete, psovke, zavijanja in natolcevanja? Ves njegov besednjak izbranih besed čepi pod njegovo "žlajfarsko" čepico, še nikdar ni napisal kaj konstruktivnega, nekaj, kar bi bilo za napredek slovenskega naroda. Nikdar nam ni še pokazal poti do izboljšanja ekonomskih razmer. Ves njegov zmisel za napredek je menda v tem, kot je pisal pred nedavnim, da se bo v prosto- rih, ki;;,., jip. slpvenska banka, kmalu U• no" 3.2 pivo. To bi bilo.1 po njegovem mnenju, velikega gospodarskega pomena za cleve-j landsko naselbino, človek, ki vedno le psuje in zmerja, pa naj j bo to že Barbič ali njegov urednik, kaže le vso nižino njegovega karakterja. Nobene plemeni-! te misli nima, nobenega čuta za svetlobo. Na jeziku in v srcu ima vedno le grde klevete, izbrane psovke in v tem obstoji vsak njegova inteligentna naprednost, človek, ki ne zna v lepih in dostojnih besedah napisati svojih misli, pokaže samo to, kar je v resnici v njem in v čem obstoji vsa njegova inteligenca. Preberite dopis ali uredniški članek takega človeka in vedeli boste kake vrste človek je njega avtor. Kadar gre za zdražbo, ga dobite vedno med prvimi, kadar gre pa za dobro in pošteno stvar, ga ne vidite nikjer. In to naj bodo verige napredni j aštva? Smešno! Dalje neki Louis Ilovar. Napreden je v toliko, da zna sramotiti blag spomin pokojne matere svojega sorojaka, ki je legla v hladni grob vsa v ljubezni do svojega sina. Hijena in ne človek odkopuje grobove pokojnih. Sramota za vsakogar, kdor sramoti mater, svojo ali mater svojega bližnjega in še večja sramota je za tistega, ki z obrekovanjem oskrunja grob pokojnih, ki jih ne pust spati mirno spanje med pravičnimi. In še večja sramota je za list, ki sprejme v svoje kolone take doipise. Se ve, Enakopravnosti je tako gradivo iskreno dobrodošlo. Gliha vkup štriha! Ali ni tudi Ilovar imel mater? Ali ni mati nfekaj nedotakljivega, pa bila taka ali drugačna. Zakrij si oči in sramuj se človek, ki drezaš v grobove pokojnih. In tak človek naj bi bifčlan napredne struje? Katerega bi ne bilo sram stati v vrsti poleg takega človeka? Tone Podgoričan (Jontez) naj pa opere najprej svoje lastno perilo, potem naj ga gre pa še drugam. Metropola je eksistirala prelomil!" jo je pomiril. "Zelo prav je, da Henrk ni mogel iti z menoj!!' je čez čas domislil. "On mu ne bi bil zamolčal nobene!" "In sodba?" "Bi bila prav nemilostna, vem." "Zato Henriku ne smeš vsega praviti, prevelik zaletel je!" mu je zabičila. "In še to ti moram reci, krepostna sestrica naša, da ti je sam Sveti Duh vdihnil tisto pametno misel o treh kmetijah v Gabru!" ji je Majnhalm kimal in se smehljal že drugi misli. "Kar cerkvi daš, Bogu daš!" "Ne mislim tisto, Bog ne potrebuje nič, najmanj pa iz rok takega grešnika, kakovršen sem jaz!" je od maje val z glavo-"Ampak Trlep, uporni in drzni svobodnjak, se bo od togote gri-zel, ko bo zvedel, da so kmetije, ki mejijo z njegovo zemljo, samostanske in da jih ne bo mogel spraviti podse! In to, vidiš, me ob tej poravnavi s puhloglavim Urhom prav močno veseli." "Taka dobra dela nimajo pri Bogu nobene cene!" ga je Ema karala. "Saj ne trgujem z Bogom!" "Ne govori zaničljivo o krščanskih čednostih!" "Ce storim kaj dobrega, ne storim zato, da bi mi Bog vračal, marveč zato, ker se mi zdi prav ali potrebno." "Včasih nisi bil tak!" A Majnhalm je zamahnil z roko in nadaljeval: "Samostancem vem, se nisem kaj prikupil. Tiste tri kmetije ! jih bodo dobro pomirile; tudi i tlačanov jim bom nagnal, da bodo laže zidali in hitreje. Tako se bomo morda sprijaznili, vidiš, in zato se mi tisto dobro delo zdi potrebno." "Saj sovražnikov imaš res že tako dosti." (Dalje prihodnjič) -o—- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! MALI OGLASI Išče se Leo šemrov, doma iz Rakeka. Pred dvema leti je stanoval v bližini St. Clair in 70. cesta v Cievelandu. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra Mina. Ce ve kdo za njegov naslov, je prošen, da ga sporoči na naslov Frances Blatnik, 15831 Trafalgar Ave., Cleveland, O. The Sarftson Tonic and Tea Co. Najnovejša iznajdba. Mazilo za iz-pahke in kožno srbečico. Rabite samo za mazanje. Ako rabite to mazilo tekom deset dni. boste takoj opazili zboljšavo. Cena 16 unč steklenici $3.00. Za redne slučaje zadostuje ena steklenica. Evropski čaj Ta čaj je dober in pomaga v sledečih slučajih: 1. za želodčne neprilike. 2. za revmatizem. 3. za ncrvoznost. 4. za naduho. Čisto kri, in v 30 dneh se boste počutili mnogo boljšega. Današnja cena $1.50. Prej se je prodajalo po $4.00. Steklenica vam zadostuje za dva meseca. Toiiika za lase Sampson tonika, za moške in čen-Eke, se prodaja že zadnjih 10 let. To je tonika, ki znatho pomaga, da vam rastejo lasje. Prišč v laseh, nesnaga, izpadanje las, vse to preprečite, ako rabite to toniko. Cena 16 unč steklenici samo $2.00. Dobite v naši prodajalni na 8803 Superior Ave., Cleveland, O. (125) Stanovanje se da v najem, pet lepih in svetlih sob, gorkota (steam heat), gorka voda, vse moderno urejeno. Prilično za odraslo družino- Oglasijo naj se samo plačniki. Pozve se na 6414 St. Clair Ave. (125) V najem se dajo tri sobe, kopališče in klet. Samo $10 na mesec. Vprašajte na 7004 St. Clair Ave. (125) MM KOLEDAR Hliil DRUŠTVENIH BglllgB PRIREDITEV illlPJL MAJ JUNIJ 3.—Začetek proslave petletnice kluba Ljubljane, v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. 4.—peta obletnica "Ljubljane," skupna društva v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. 4.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na Špelkotovih farmah. 4. — Graduiranje osmoraz-rednikov šole sv. Kristine v spodnji dvorani. 4.—Društvo Tabor, SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 11.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik. 11.—Gnezdo broj 86 H. B. Z. priredi piknik na prostorih S. D. Doma na Recher Ave. 11.—Pevsko društvo Zvon, piknik pri Anton Gorišku na Green Rd. 11.—Mladinska šola Slovenskega Narodnega Doma priredi izlet na Močilriikarjeve farme. 11.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 11.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ, piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd. 18.—Društvo Naš Dom št. 50 SDZ, piknik v Maple Gardens. 18.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 18.—Fara sv. Nilcola, piknik na prostorih S. D. Doma na Recher Ave. 18.—Farni piknik fare sv. Kristine na Špelkotovih prostorih. 18.—Društvo Kranj, piknik na Goriškovi fa$ni v Noble, O. 18.—Podružnica št. 47 SŽZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 25.—Clevelandski Sokol, veselica in telovadba na vrtu Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. 25__Pevsko društvo Soča, piknik na Močilnikarjevi farmi. 25.—Združene podružnice in klubi Slovenske Žensk Zveze v Cievelandu priredijo piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 25.—Društvo Mir št. 142 SNPJ, piknik na Pintarjevih farmah. JULIJ 2. — Dramatično društvo Abraševič priredi izlet na Mo-čilnikarjeve farme. 2.—Odsek 21 HBZ, piknik na prostorih S. D. Doma na Recher Ave. 2.—Cerkveni piknik fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Heights. ; 4,—Euclid Rifle Club, piknik jia Močilnikarjevi farmi. 9.—Skupna pevska društva v Cievelandu priredijo skupen koncert na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. 9.—Slovenska godba Bled, piknik na Močilnikarjevi farmi. 9.—Društvo Naš Dom št. 25 SDZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-Jetnice. 16__Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik na Pintarjevih farmah. 16.—Društvo sv. Antona Pa-dovanskega, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 16—East End Social Club, piknik na Močilnikarjevih farmah. 23.—Skupna društva župnije Marije Vnebovzete priredijo izlet na Močilnikarjevi farmi. 23.—S. P. P. S. društvo Cvet , priredi piknik na prostorih fa- re sv. Lovrenca v Maple Gardens. 23.—Društvo Jutranja Zora, odsek broj 337 H. B. Z. priredi piknik na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. 23.—Pevsko društvo Cvet, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 30.—Društvo sv. Nikola št. 26, piknik na prostorih S. D. Doma na Recher Ave. 30.—Farni piknik fare sv. Kristine na Špelkotovih prostorih. 30.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 30.—Društvo sv. Rešnjega Telesa, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights. AVGUST 6.—Skupna društva S. S. P. Z. priredijo piknik na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. 6.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na Špelkotovih farmah. ________t 6.—Znamenit izlet collin-woodskih groceristov in mesarjev na Močilnikarjevi farmi. 13.—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na Goriškovih prostorih na Green Rd. 13. — Dramatično društvo Abraševič priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 13.—Društvo sv. Jožefa, št. 169, KSKJ, priredi svoj letni društveni piknik na Pintarjevih farmah. 20.—Pevsko društvo Slovenija, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 20.—Dramsko društvo Ivan Cankar priredi izlet na Močilni-karjevo farmo. 27.—St. Clair Rifle Club ima strelske vaje in piknik na Močilnikarjevi farmi. OKTOBER 28. — Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 29.—Društvo Danica št. 11 SDZ praznuje dvajsetletnico obstanka z veliko veselico v S. N. Domu. NOVEMBER 29.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 29.—Društvo Napredek priredi card party v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. BELI MENIHI POVEST IZ PEVE POLOVICE XII. STOLETJA Spisal Ivan Zoreč "Stori, kar hočešr!" je Henrik godrnjal. "Vem pa, da boš brez Eme prav slabo opravil pred Urhom." Majnhalm je sedal , vstajal in stopal sem, tja, naposled pa vzdihnil? "Pa naj jo vzame!" "Saj drugače ni mogoče!" se mu je Henrik posmehnil. XIII. Drugi dan sta sredi lepega dopoldneva res jezdila čez Vrhe na Kravjek; za njima se je po slabi poti spotikalo veliko spremstvo. Tako bahato spremstvo je bilo nepotrebno, saj pot ni bila dolga in napada se tudi ni bilo bati odnikoder; ali Majnhalm je hotel, da se Urh Ljubljanski spomni, kako mogočen je višenj-ski gospod in kako odličen njegov rod. Brat in sestra sta molčala vso pot. Njega je skrbelo, kako se bo i zmota val Urhu, ki ga bo bržkone trdo pestil; skladal je zagovor za zagovorom, vendar pravega, da bi rekel: tale pa bo! ni in ni mogel ugeniti. "Nič se ne bom posebno otepal, še zareklo bi se mi kaj, da bi me sitnež ljubljanski potipal še za katero drugo žilo!" je naposled sklenil. "Saj je Ema tu," se je zanašal. "Zakaj pa je Bog ženski ustvaril jezik?" Grofinja Ema, pobožna ženska in ljubeča sestra, je že doma dosti ujedala razuzdanega brata; zdaj je nejevoljno molčala in otožno premišljevala, kako bi zavrla divje življenje na višenjskem gradu. "Majnhalm se mora oženiti, sicer zanj ne bo prav!" je našla misel ,ki se ji je zdela pravša in pravša. "Tudi Henrik se Lo potlej unesel in kam priženil." Majnhalm je neliadoma pri-držal konja, nosnice so mu za-drhtele od vznemirjenja, oči so se uprle v daljo na desni strani in so mračno obstale. Po stari cesti čez Ilovo goro se je navzdol spuščala četica potnikov s tovornimi kcgiji. "Kdo so?" ga je grizlo. "Kako se upajo golomišiti tod brez vednosti Višenjskih?" Brž je velel hlapcu, naj skoči in pozve, kdo so, odkod in kam gredo, kaj tovorijo in pokaj se ne oglasijo na višenjskem gradu, da bi plačali potno davščino. Hlapec je zdirjal in se je kmalu vrnil. "Zidarji iz Čedada," je na kratko povedal. "Oglejski očak jih je poslal v Stično, da bi zidali samostan; tovorijo pa le zidarska orodja in svoje potne potrebščine." "In zakaj se izogibajo Višnje gore?" "Pravijo, da jim je preveč od rok; sicer pa da potujejo z varstvom očakove oblasti v samostansko gospoščino in da ne poznajo navad tega divjega kraja." Majiihalma je pogrelo, da je kar zardel od togote. če ne bi bilo Eme, bi šel in jih poučil o navadah "tega divjega kraja," da bi jih pomnili noter do smrti. Urh Ljubljanski je bil tisti dan prav dobre volje. Pravkar je na Kravjek pridir-jal brzi sel grofa Otona Ostro-vrharja s Svibnega in naznanil, da plemeniti in mogočni gospod grof in njegova plemenita in lepa hči grofičnsl Zofija prihajata v goste in da sta nemara že prav blizu. "Kje si se ločil od njiju?" je slastno izpraševal sla. "V Metnaju nad Stično." "In se nisi kaj mudil spotoma?" "Vso pot sem dirjal. Konj je dober. Kaj dosti več ko eno uro nisem potreboval do semkaj." , "Zdaj zdaj utegneta biti že tu," je Urh dognal in se umeknil na grajski stolp, da bi že od da- NENAVADNO PRESENEČENJE Girard, O.—V prijetno dolžnost nama je, da se zahvaliva vsem najinim dobrim prijateljem, ki so naju v torek zvečer, 23. maja, tako iznenadili s surprise party, nama v počast, ko sva obhajala 30-letnico srečnega zakonskega življenja. Vse se je izvršilo nekako takole: Ob šestih sem šel, kot navadno vsak teden, nič hudega sluteč, na večerjo v Kiwanis klub. Soproga mi je naročila, naj pridem po večerji k sinu v vas, kamor da bo tudi ona prišla. Rekla mi je, da je prišla sinaha Henriette še opoldne in naju povabila v vas. Tako je odšla iz hiše tudi moja soproga, nič sluteč, posebno še, ker jo je naša Mary zadrževala, češ, da je vedno tam gori in naj enkrat doma ostane. Tako smo prišli nazaj ob pol-devetih. Najini otroci so bili pa vsi doma, kakor po navadi okrog hiše. Gremo v hišo in ravno sem se hotel komodno vsesti, ko nas naša Zofi pokliče v klet, češ, da ima nekaj za naju. Pridemo na stopnice v klet, pa kar naenkrat nam zagrmi nasproti: surprise, surprise! In že so nas obkolili vsi navzoči in iskreno čestitali. To je bilo tako veselo in obenem tudi ganljivo presenečenje, kajti od kar sva skupaj, celih 30 let, nisva še kaj takega doživela. Nikdar ne bova tega večera pozabila! Povedati hočem tudi, kaj je še vse bilo v kleti. Bila je dolga, lepo pogrnjena miza, na sredi mize velika torta z napisom—23. maj—čestitke—30 let srečne ljubezni. Bilo je polno cvetlic na mizi in še vse okrog; polno raznovrstnih jedil in pijače in daril. V resnici ne veva, kakšne besede bi rabila, da bi se za vse to dostojno zahvalila. Ta večer je bil velikega pomena za naju oba, posebno še zato, ker sva zjutraj sprejela brzojav od Mr. Kolandra iz Cievelanda, ki je poslal čestitke. Rekel sem, da je on edini, ki se naju je spomnil. Oba s sOprogo sva bila ene misli, namreč, da imava samo enega prijatelja in še ta mora biti iz Cievelanda- Ali zelo, zelo sva se motila. Zato torej hvala vam, najini dragi prijatelji, ki ste bili navzoči in ker ste se toliko potrudili in storili za naju. Ob priliki vam hočeva povrniti. Hvala tudi Mr. Kolandru za čestitke. Navzoči na zabavi so bili: Mr. in Mrs. Anžiček, Mr. in Mrs. Tony Gabrovšek in sin Tony, Mr. in Mrs. Tom Godec in sinova Eddie in Willie, Mr. in Mrs. John Leskovec ml., Mr. in Mrs- John Zore, Mr. in Mrs. Frank Zalokar in hčerka Mili, Mr. in Mrs. Kogovšek, Mr. Fric Kronberger, Mr. John Jesenko, Mr. Tony Lapajne in naš mladi muzikant John Jančar ter vsi domači in naša Henriette in Joe. Še enkrat vam prav lepa hvala vsem za vse, kar ste storili za nas in še posebna zahvala uredništvu Ameriške Domovine za čestitke in za tako veliko presenečenje, ki se nam je izkazalo v listu. In lepa hvala tudi Gospodinjskemu klubu za poslane čestitke. Obenem hočeva še omeniti, da se poslovi najin sin Joe skupno s svojo soprogo od nas začasno in odpotujeta proti starem kraju, namreč na Francosko k njeni rodbini na obisk in potem gresta tudi v Jugoslavijo obiskat naše sorodnike. Kdaj se vrneta, ne vesta še. Želimo jima vsa družina srečno pot in Bog dal, da bi srečno tudi prišla nazaj med nas. Prav lepo pozdravljava vse skupaj, Mary in Joe Cekuta. -rv_ VDOVEC PRI ŽIVI ŽENJ V nekem madžarskem mestu se je pripetilo, da je postal neki obrtnik na poseben način vdovec. Z ženo že več let nista živela skupaj. Te dni se je izpre-hajala žena po domačem pokopališču, kjer je naenkrat zagledala v svoje presenečenje križ, na njem pa lastno ime. Nenadno odkritje, da je že,več mesecev mrtva in da spi ve.čho spanje na domačem pokopališču, jo je seveda močno presenetilo. Takoj je odšla na državni urad, da se prepriča, kako je nastala ta neljuba, pomota. Tam so ji Pa povedali, da ne spada več med žive, češ, da si je že pred meseci končala življenje in da jo je globoko žalujoči mož po vseh pravilih pokopal. Presenečena žena se je takoj obrnila na policijo, ki je njenega moža zaslišala. Mož je priznal, da si je bil poiskal po ženinem odhodu drugo družico, ki je z njo živel v skupnem gospodinjstvu. Njegova družica še je pa prer meseci obesila in mož je jo dal pokopati pod imenom svoje zakonske žene, ki je o nji vedel, da še živi. Seveda se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je hotel tako lahko in hitro postati vdovec, kar pa ne gre. leč zagledal mila gosta. Oči so mu iskale proti Stični, misli pa so se bale. "Ostrovrhar je pobožen mož in zelo cerkven; saj je stiškemu samostanu za z veli tkanje ^voje duše že v dar namenil pet kmetij pri Litiji," je vedel. "Kaj, ko bi ga menihi kje prestregli zdajle in mu potožili, kakovih jim je bilo ondan slišati na Kravjeku?" Te misli se je res ustrašil. Da, če bi Ostrovrhar to zvedel, ne bi bilo prav nič nemogoče, da bi od trmoglave gorečnosti ovrgel zmenek, ki ga ima z njim, in da mu ne bi dal Zofije. "Zbogati se bo treba z menihi, izbogati," je spoznaval. "In Višenjske obuzdati, da bo tudi menihom všeč!" Iz takih misli ga je vrgel rog grajskega čuvaja, ki je naznanil, da se nekdo bliža. Ozrl se je in je tudi sam opazil Višenjske-ga z velikim spremstvom. "In prav danes mi pride ta ro-govilež!" je nejevoljno stresnil z glavo in se spomnil sovraštva, ki je zaradi deželnoupravnih zdrah razdvajalo rodovino mogočnih grofov šponhajmov, koroških vojvod, in rodovino v Savinjski in Slovenski krajini slavnih in bogatih grofov Plajen-skih . . . Ha, in zdajle je prilika za hud udarec po grofih Plajenskih v Višnji gori ... In te maščevalne želje so se kmalu umikale prejšnjim mislim in skrbem. Pa obraz se mu je brž zjasnil, neka misel ga je udobrovoljila. "Saj res!" si je pokimal. "To bi potolažilo menihe in pridobilo Ostrovrhar ja!" Voljna misel ga je do kraja udobrovoljila, pogled mu je spet tipal proti Stični, srce je šlo z njim in iskalo grofično Zofijo. Po dolini se je mirno igral la-liak veter, sušil njive, že za ajdovo sev razgaljene, in prebiral listje na drevju, — le cestnega prahu, ki ga mezgajo konjska kopita, ni dvigal še nikjer. "Preden prideta, bom z Vi-šenjskim že opravil," je dejal in cdhitel v viteško sobano, kjer sta ga čakala Majnhalm in Ema. "O veleplemenita gospa grofinja, kaj pa vi? Neskončno me veseli, da vas smem pozdraviti pod svojo streho!" je Urh v zadregi pozdravljal Emo, ki je ni pričakoval in ki mu bo najbrž v napoto, ko ji bo sodil brata. "Kako pa kaj vaš mož in moj prijatelj veleplemeniti gospod Volfrad grof Ortenburžan?" "V Savinjsko krajino je odšel že pred mnogimi dnevi, da bi videl, kako oskrbniki gospodarijo našim posestvom in da bi gradovom dal pregledati in popraviti utrdbe." "Pa ne da bi se bal vojne nevarnosti?" se je ustrašil tudi za svoj ugled, če bi se izkazalo, da imajo drugi bolj bister pogled in bolj oster voh za javno varnost. "Tisto menda ne," se je Ema nasmehnila; "le zaradi previdnosti, pravi, je prav, če so utrdbe in dvorci zmerom, kakor morajo biti." "Da, prijatelj Volfrad je skrben gospodar in pameten mož!" "In njega, ne mene, bi zdajle imeli pod svojo streho, če bi bil doma!" "Ne, ne—prav je, kakor je, veleplemenita gospa grofinja!" j j je vljudno ugovarjal. "Njega vidim večkrat nego vas!" "A tudi danes sem le ponižna prosilka pred vami, velemožni gospod vojvoda!" se mu je priklonila. Majnhalmu se je srce topilo od zadovoljnosti in resničnega občudovanja, kako ti Ema zna meciti tegale v svojo moč in oblast zagledanega Urha. Kakor kakov azijski malik je Urh, debel in zalit, široko sedel in rdel od ponosa, tako so ga ; mehko božalo prikupne besede ugledne in mogočne grof in je. "Nobene prošnje vam ne bi bogel zavrniti, veleplemenita gospa!" je dejal, vstal in se ji ! globoko priklonil- Tudi Ema se je dvignila, sklenila roke in dejala: "Prosim vas, velemožni in pravični gospod vojvoda, da bi bili milosten sodnik mojemu bratu!" Urhu se je obraz zmračil, oči so šele zdaj obstale na Majnhalmu in so se preteče zasvetile. "Saj bi poravnal škodo in obljubil, da ne bo nikoli več storil kaj takega," je gladila. Urh je še zmerom molčal in trdo gledal obtoženca, ki je umikal oči. "In pomislite, pravični in silni gospod vojvoda, v kakovi pu-šči živi s svojima bratoma in da nima žene, ki bi ga blažila s svojo ljubeznijo," je zagovarjala. "Višnjevski grad je razvpit!" je Urh rekel rezno. "Ne božjih ne posvetnih zapovedi mu ni mar!" "Ne ugovarjam, samo opomnim, da je ta isti grad omogočil ustanovitev samostana v Stični in da mu je baš brat Majnhalm obljubil tudi vso na-dalnjo pomoč, posebno tudi še ob zidanju," je Ema hitro povedala. "Kakor voda gasi ogenj, tako dobra dela brišejo grehe," se je Urh domislil pobožne rečenice, ki jo je pred kratkim slišal nekje, in je pokimal. "Izbrišite mu tudi vi, pa v vašo roko obljubi, da samostanu podari tri kmetije v Gabru!" je posredovala. Urh, ki mu je bilo do zbogfi-'nja s somastanom in ki mu je dobra misel malo prej na stolpu že skrojila podobno sodbo v prid samostana, je stegnil roko, Majhhalm je rahlo segel vanjo in jo poljubil. "Čestitam vam!" je Urh rekel veš vesel, da mu sodbe še izreči ni treba in s6 z njo zameriti mogočnemu plemiču. "Srečen dan ste si izbrali za sodbo in dobrega zagovornika. Naročil bom pisarju, naj napiše darilno pismo o tistih treh kmetijah. Ko boste podpisali pismo, bom pozabil Stohan." "Hvala vam, gospod vojvoda!" "In pazite, da se nikoli več ne vidiva na sodbi!" je zapretil- Z grajskega stolpa je nategni eno zavečal čuvarjev rog, Urh se je vznemiril in hitro povedal, kdo je prišel. "Ne oddidita še domov, osta-nita, sicer bi grof Ostrovrhar menil, da mu ne privoščim druščine!" je prosil in je bil vesel, da bo Ostrovrhar videl, kako odlični gostje ga obiskujejo- "Rada, rada!" se je Ema smehljala. "Veselim se Zofije, prijateljici sva!" Že je zinil, da bi govoril o Zofiji in se hvalil in bahal z njo, češ, moja bo, njen oče mi jo je že obljubil, pa sč je spomnil, da bi se nemara močno prikupil, če bi mila gosta pozdravil že tam pred gradom. Domislek mu je bil tako všeč, da je kar stekel venkaj. Majnhalm se je nasmehnil Emi in ji rekel: "Hvala ti, šeštrifca, dobro si opravila!" "Premagovala sem se in hli-nila, da me je še zdaj sram." "A temu napihnjencu je bilo vse zares! In takle praznogla-vec je največji gospod v deželi." "Pa ga hvalijo in spoštujejo." "Ker tisto najbolje stori, kalna miru pusti," se je Majnhalm nasmehnil. "In pusti na miru skoraj vse, ker jfe pač bebec; samo nam, ki, se peklimo po odročnih gradovih, rad prav pridno nagaja. Sicer si seveda do-mišljKje, da vse zna in pozna in da je na vsem svetu prvi on-potlej da je prav velik kup blata in čez dolgo dolgo šele gospod Bog!" "Nisem vedela, dal imaš tako strupen jezik!" se mu je smejala. "Ker me jezi, da sem se mu moral klanjati zaradi stvari, ki se povsod godi." "Obljubil si, da se z njo ne boš pregrešil nikoli več!" "Kar sem ti obljubil, ne bom čedna soba jia enega moža se odda. Vza-mom tudi žensko v kompanijo, Jža par dolarjev na mesec. Ku-Ihinja brezplačno. 1048 E. 68th St., zgoraj- (125). WILLIAM HARRISON AINSWORTH JACK SHEPPARD Originalni prevod za "Ameriško Domovino' 202 Colonial Arcade Uradne ure od 9. zjutraj do 5. popoldne Obiski zvečer in v nedeljo dopoldne po dogovoru Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Cq.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodiM listke za vse prekmorske parnlke; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA Izvvrstno pivo/ ...,„„„_ Pridite ng čašo izvrstne pive! Postreženi boste z % naibo,jšim' ki se ga more ^ \ dobiti v Ameriki. Se vljud- * // ^f^Mlf^V no priporočam prijateljem ° OJfTj^S 'n znancem, f WrttiT ° \//m/|»jn ) Lepe, prostorne dvorane za \jj\! I !La svečo v roki, katero mu je Jack L" v trenotku upihnil, nato pa planil po stopnicah nizdal. Medpo-, toma je na nekoga zadel in ga - podrl — ijp vsej priliki je mora: a biti to Mr. Bird, ki je hitel gor x odkoder je slišal Woodove klic« — toda Jack se za to ni zmenil - temveč je planil skozi odprti r vrata na ulico. o In tako je bil zopet svoboden u ko je pod vzel in uresničil enegj i, najbolj čudovitih begov, kar jil i- ima zaznamovati zgodovina jet hišnic. DEVETNAJSTO POGLAVJE Mrs. Sheppard v oblasti Jonatana Wilcla Okoli sedmih zvečer, istega večera, je poklical Jonatan Wild v avdijenčno sobo svoja dva ja-ničarja. Jonatan je zaklenil sobo, nakar se je vršilo med njimi dolgo posvetovanje, nato pa sta janičarja odšla. Ko je ostal sam, je Jonatan 'prižgal svetilko, odprl tajna vra-ta ter stopil po stopnicah v podzemlje. Stopil je v ozek hodnik na desni, po katerem je usmeril svoje korake, dokler ni dospel do j nekih vrat, katera je odklenil ter vstopil. Na postelji v kotu celice je ležala slabotna ženska. Jonatan je | vzdignil luč ter jo držal nad njenim obrazom, ki je moral bi-j ti nekdaj krasen, nato pa ji je s skrbjo položil roko na .prsi, da se prepriča, če ji še utripi je srce. Nato je potegnil iz žepa steklenico z neko tekočino, prijel žensko za njeno suho roko ter jo sirovo stresel, ženska se je zdrznila, odprla svoje velike, črne oči ter jih uprla v Jonatana. "Izpijte to!" ji je ukazal Jonatan ter ji ponudil kozarček pijače, katero je natočil iz steklenice. Uboga ženska je prijela kozarec, ga mehanično dvignila ter brez ugovora izpila pijačo. "Ali je strup?" je vprašala. ',Ne" je odvrnil Jonatan ter se brutalno zasmejal. "Nekaj 'časa se vas nočem še iznebiti," je dejal. To, kar ste izpili, je bil brinjevec, žganje, katero ste svoje čase tako radi pili. To vas bo poživilo, kajti nocoj boste morali storiti še marsikaj." "Oh," je vzdihnila Mrs. Sheppard, "ali ste prišli, da spet ponovite svoje ženitbene ponudbe?" "Prišel sem, da izvedem svoje namere," je odgovoril Jonatan. "Nocoj boste postali moja zakonska žena." "Prej bom umrla!" je odgovorila vdova odločno. "Ne, umrete lahko pozneje, sicer, kadarkoli vam je drago," je rekel Jonatan, "toda dokler ni to izvršeno, morate živeti! Poslal sem že po duhovnika." "Usmiljenje!" je zastokala vdova. "Usmiljenje? Mar bodite veseli, ker postanete po tej poroki poštena ženska!" "Ah, pustite me, da umrjem!" je zatarnala nesrečna žena. "Saj ne bom živela več mnogo dni, morda niti mnogo ur. Toda rajši me umorite, kakor pa da izvršite svojo namero." _(Dalje prlhognjlč)_ DR. FRED MAKOVEC Osteopathic Physician $3 9 oo p t a/P t-c r p/l- /kHCu J u g/o /lav CUL] UQAL GAQDtN