Cerkvene zadeve. Dnevi duhovnega veselja v kozjanski dekaniji. (Dalje in konec.) V nedeljo popoldne so zapustili premilostni knez prijazno Kozje, s štirimi belci so jih odpeljali proti starodavnemu Pilštanju, rojstnemu kraju blaženeEme. Nebrojna množica in do 50 belooblečenih deklet pričakovalo je na prijaznem hribčku, da sprejme blagoslov od nadpastirja. Sedem večjih slavolokov bilo je postavljenih s primernimi napisi. Pilštanjska župnija je znana, da ljubi in spoštuje duhovnike. Kaj pa še nadpastirja? Zato so postavili do 500 smrek, vse prepregli z venci in zastavami in cerkev sv. Mihaela je imela svatovsko oblačilo. V prvem mraku začeli so ljudje vreti od vseh stranij. — Pevci, obdani z lampijoni različnih barv, zapeli so več lepih Marijinih pesmij. Na hribih in dolinah zablestijo velikanski kresovi, rakete švigajo po zraku — možnarji pokajo — prekrasen prizor! Zdaj pa še milostni knez vstopijo k pevcem in se prisrčno zahvalijo. Pridite neverni brezbožci in se učite od priprostega Ijudstva, spoštovati namestnika Kristusovega! — Tukaj so delili zakrament sv. birme na Vidov dan 15. junija. Pred sv. mašo blagoslovili so še podobo sv. Družine, katero je izdelal slikar Jakob Brollo. Podoba sv. Družine bode pa v vedni spomin hvaležnim iaranom na drugo škofovsko obiskovanje. V ponedeljek proti večeru so zapustili Pilštanj inšli prenočevat v Kozje, da so zamogli potem nastopiti v torek zjutraj težavno pot na Prevorje. V Lesičnem jfl pričakovalo milostnega vladiko kakih 30 mladeničev prevorske župnije z banderami in s slovenskimi trakovi čez ramo. To je nekaka posnema ormoških in ljutomerskih banderašev. Res, bila je težavna pot k Sv. Ani na Prevorje, a tem večje veselje faranov in tem prisrčnejši sprejem. Lepo je bilo vse okrašeno, cerkev lepo ozaljšana. Popoldne so šli prevzvišeni nazaj v Lesično in k Sv. Vidu pri Planini. Ta cerkev je veliko trpela vsled lanskega potresa; vendar skrbni č. g. župnik Ribar so jo lepo prenovili in jo praznično oblekli. Žalibog, da se je v sredo, dne 17. junija neb6, do sedaj še zmiraj precej prijazno, nagloma zjutraj prevleklo s temnimi oblaki. Gromelo in bliskalo je v enomer, da je bilo strah. Udarilo je v gospodarsko poslopje A. Baha na Vrheh pilštanjske župnije, kh je do tal pogorelo. Celi dan je lilo in motilo sprejera milostnega kneza v Planinskem trgu, kamor so šli v sredo popoldne. Hvala Bogu, da je nebo v četrtek 18. junija pokazalo zopet svoje prijazno obličje. Še istega dneva podali so se prevzvišeni knez na zadnjo župnijo kozjanske dekanije, k Devici Mariji v Dobje. Tukaj so blagoslovili v petek zjutraj najprej postranski oltar in potem so delili zakrament sv. birme. Po kosilu poslovili so se od kozjanske dekanije in se odpeljali v Šentjurij na južni železnici, kamor jih je spremljala udana duhovščina. Obiskali so Se v Šentjuriju nevarno bolnega in zdaj že zvečnelega gospoda župnika in duhovnega svetovalca VoSnaka. Okoli 6. uri zvečer pa je odpihal urni hlapon z našim preblagim nadpastirjem proti njihovi stolnici, Mariboru. S teškim srcem in solznim očesom smo se ozirali za njimi. K Bogu, delivcu vseh dobrot, pa smo molili in molimo, da bi nam jih ohranil še dolgo, dolgo let zdravih in čvrslih! Daj Bog, da se za šest let zopet vidimo!