UtoUVII Naročnina mesečno 25 Din, za i nožem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 PoStnfn« plačana v IPOtovfnL V Ljubljani, v četrtek, "dne 20. aprila 1939 Stev. 90 a Telefoni nredniitva in uprave: 40-01, 40-02, 40-08, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku lena 2 Din Čekovni računi Ljubljana številka 10.650 in i0.54V za inserate. Upravai Kopitarjeva ulica številka 6, Apostolstvo žena Papež Pij XII. je pred nekaj dnevi v kraljevski dvorani »prejel nad tisoč zastopnic Mednarodne zveze katoliških žena, ki eo prišle iz 39 različnih držav. Postavile so ee v krogu okrog papeževega prestola, sredi med njimi zastopnice tolikanj preizkušene Španije, ki so prinesle s seboj podobo Matere božje imenovane Pilar iz Saragose. Predsednica Mednarodne zveze ga. Steenborghe je v imenu 30 milijonov katoliških žena pozdravila sv. očeta in mu izročila obljubo, da bodo katoliške Sene v zvestobi in vdani pokorščini služile Cerkvi pod vodstvom njenega vrhovnega poglavarja. Papež Pij XII. je nato imel daljši nagovor na zastopnice katoliškega ženstva. Iz tega nagovora hočemo nabrati nekaj misli, saj so papeževi nauki namenjeni tudi nam i>n našemu ženstvu, ki ima, prav tako, kakor katoliške žene po drugih krajih sveta, na izredno važnem prostoru veliko poslanstvo v okviru vesoljnega katoliltva za dobrobit našega naroda. »Od- katoliških žena pričakujem,« je dejal Vrhovni poglavar katoliške Cerkve, »da 6e bodo s veseljem in požrtvovalnostjo posvetile apostol-stvu, ki jim je odprto, da namreč sodelujejo pri oznanjevanju pravičnosti in ljubezni do bližnjega, kot eo to storile žene v davnih dneh krščanske vigredi.« Človeštvo pretresajo danes viharna idejna gibanja, ki izvirajo iz najbolj temnih gonov človeške narave. Zajedla eo se v posameznika in ga izkoreninila. Zagrizla so se v družinske celice dm jih raztrgala. Zaletela so se v narodna in državna občestva in jih do temeljev zamajala. Človeško občestvo, ki bi po naravnih zakonih moralo bili sklenjena enota enakovrednih bitij, ob-danih z žarom človeškega dostojanstva, ki krivici poteguje meje in ljubezni do bližnjega odpira vrata, je pod vplivom teh sil postalo razrvana družba, ki je slepo predana gonom sovraštva. Ni čudno torej, če sveti oče zdaj kliče katoliške žene v bojne črte in če v današnjih dneh apostolstvo katoliške iene uvršča med najbolj učinkovito orožje, s katerim bo krščanstvo premagalo krive nauke, ki derejo po svetu in pustošijo red, ki ga je ustvarilo in ustalilo v stoletjih požrtvovalnega tveganja. Svoje dni je bilo apostolstvo žene omejeno bolj na družino, v kateri je kraljevala. Naloga katoliških žena in mater je bila, da so zgradile in branile te stotisočere in milijonske trdnjave, ki >jiih imenujemo krščanske družine in krščanske domove, kjer je-doraččejoči otrok dihal nepokvarjeno ozračje in se varen pred kvarnimi vnanjimi vplivi razvijal v krepko krščansko osebnost, ki je pri prestopu družinskega praga niso podrle več nobene sile. Krščanska družina in krščanski dom sta bila tudi pod vodstvom žena in mater vama zavetišča, kamor so možje po poklicnem delu prihajali po duševno zdravje, ki jdh je vedno znova usposobljalo za delo na izpostavljenih točkah življenja. »Toda danes eo pod vplivom tehničnega napredka nastale povsem nove socialne obveznosti,« tako je dejal papež Pij XII., »in s tem je bila tudi katoliška žena pozvana, da prestopi prag svoje družine in k dosedanjemu apostolstvu v krogu svojega doma doda še nova bremena apostolskega delovanja na vseh področjih človeškega udejstvovanja.« Naša doba izvablja otroka še v nežnih letih iz družinskega kroga ven v svet, da bodisi v poklicnem delu, bodisi drugače pripravlja svoje lastno neodvisno življenje. Mati mora za njim, mati ga mora vsaj v duhu pospremiti v izvendružinsko okolje, kjer dorašča, da bo znala sproti v njem uničiti kvarne vplive, ki ga napadajo. Žena mora dandanes tudi iz enostavnih razlogov življenjske nujnosti za zaslužkom izven družine, iz česar nastajajo zle posledice za družinsko življenje, a tudi nove življenjske okoliščine, ki ženo in mater spravljajo nenadno v neposreden stik s pestrim življenjskim tokom naše razrvane dobe. Njeno do sedaj na družino omejeno apostolstvo mora z njo vred čez družinski prag, da bo oplajalo okolje, kjer poklicno ali družabno živi, odnosno, kamor io vežejo sodobne socialne obveznosti. Katoliška žena je postala dandanes na sto in sto področjih sodelavka svojega moža in je ob svojem možu stopila na nova polja, kjer 6e odpirajo njej do sedaj nepoznane potrebe. Spričo tega velikega peobrata v ustroju Človeške družbe, ko se je do sedaj zaprta družina na etežaj odprla od znotraj, ker morajo družinski člani prezgodaj ven v svet, prej, preden so duševno in telesno popolnoma dozoreli, in ko se je do sedaj zaprta družina na etežaj odprla tudi od zunaj, od koder vdirajo v svetišče družinskega doma vsakovrstne skrbi velike človeške družine, je že pokojni papež Pij XI. katoliško ženo posebej povabil, naj 66 na razširjenem delokrogu udeleži apostolskega dela za ohranitev in razširjanje krščanskih načel, ki so za obstoj pravega božjega Teda neobhodno potrebna. Brez katoliške matere in žene poganskega nacionalizma, ki je izvor sovraštva med narodi in gonilna moč za vse krivice, ki jih narodi store narodom, ne bo mogoče premagati. Brez katoliške matere in žene tudi poganskega komunizma, ki seje strup razdora med raznimi socialnimi plastmi in narekuje krivice, ki jih človek dela človeku, ne bo mogoče zrušiti. Čeprav v borbi proti obojemu krščanska družina še vedno ostane delovno polje, kjer bo v prvi vrsti zmagovala katoliška žena, so fronle, kamor jo kliče 6odobna duhovna stiska, že mnogo širše in obsežnejše in potreba po njenem srcu in po njeni požrtvovalnosti mnogo bolj pereče tudi izven družine. Upamo, da bo poziv sv. očeta, naslovljen ob usodni uri na vse katoliške žene, dvignil med niimi val nesebičnega organiziranega dela pod vodstvom Cerkve, da bi krščanstvo epet postalo postava tako posameznih družin kakor vsega dru-iabneg« reda, - 35.000 tonski parnih »Pariš« zgorel Menda so rešili neprecenljive umetnine, namenjene za svetovno razstavo v New Yorku Zločinska roka komunistov? Havre, 19. apr. AA. Havas. Snoči ob 23. je nastal na čezoceanskem purniku *P_a r i s« požtg\ Ladja bi morala danes krenit v Newyork. Z njo bi morale odpotovati številne ugledne osebnosti na mednarodno razstavo. Na pamiku so se nahajala številna umetniška dela v vrednosti 25 milijonov frankov. Zaradi tega je bila varnostna služba na j brodu podvojena, Kako jc nastal požar, še ni ugo-" tovljeno. Širil se je zelo hitro navzlic naporom po-j žarne hrambe. Davi oh štirih je kazalo, da je požar nekoliko popustil in da je bil omejen na prostor med drugim in tretjim dimnikom. Vodja požarne bramhe je padel za časa gašenja v skladišče ter jo ranam podlegel. V skladišče je padel tudi še neki drug gasilec. Čezmorski pamik »Pariš« ima 34.569 ton, dolg je 225 m, ima 6 turbin, 44.000 konjskih sil ter štiri vijake. Potnikov lahko sprejme 4000. To jc za »Lalayette« že drugi ogromni čezmorski parnik francoske družbe, ki jc postal žrtev tajiustvene usode. Veliki čezmorski parnik »Pariš«, ki se jo zjutraj nagnil za 30 stopenj, se še ni potopil. Vsa desna stran ladje jc že pod vodo. Preti pa nevarnost, da se bo parnik vendarle potopil. Oblasti zdaj popisujejo vse umetniške predmete, ki so jih nameravali naložiti na ladjo »Pariš« in jih odpeljati z njo na mednarodno razstavo v Newyork. Ugotovili so, da so bile slike, ki jih je posodil louvrski muzej, že v pristanišču, a jih ogenj ni po- škodoval. Modernih umetniških del, ki so jih nameravali poslati na newyorško razstavo, sploh še niso odpeljali iz Pariza. Ni pa še znano, kaj je s sedmimi slovitimi vazami in nekaterimi zbirkami, ki jih je poslala na newyorškn razstavo francoska narodna knjižnica. Po poročilih iz dobro obveščenih krogov sta bila zlato in nakit v vrednosti 75 milijonov frankov rešena. Prav tako je bilo rešenih 10 ameriških letal, ki so bila na ladji. Preiskava zaradi požara na čezmorski ladji »Pariš« je zelo težavna. Nekateri mislijo, da je do požara prišlo zaradi slučajnega kratkega stika, drugi, med katerimi je tudi prefekt dolnje-seinske-ga okrožja, pa mislijo, da gre za atentat od strani komunistov. Naš novi berlinski poslanik Ivo Andrič pri Hitlerju Berlin, 19. aprila. AA. Vodja rajha Hitler je danes ob 11.30 sprejel v avdienci novega poslanika kraljevine Jugoslavije dr. Ivo Andriča, ki mu je izročil svoje poverilnice in ga takole nagovoril: Poslanikov nagovor Gospod kancler! Čast mi je izročiti vaši ekscelenci pisma, ki me je z njimi kr. na-mestništvo v imenu Nj. Vel. kralja Jugoslavije, mojega vzvišenega vladarja, izvolilo ipie-novati pri vaši ekscelenei kot svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra, in odpoklicna pisma mojega prednika g. Cin-car-Markoviča. Smatram za posebno srečo, da mi je kr. namestništvo poverilo to častno nalogo. Dobra soseščina in živahna gospodarska in kulturna izmenjava blaga med Nemčijo in Jugoslavijo popolnoma ustrezata željam in nameram kr. vlade. Posebno sem počaščen, da mi je kr. vlada naročila naj delovanje svojega prednika nadaljujem, da se to prijateljsko razmerje in vzajemno spoštovanje med obema narodoma še poglobi in utrdi. Dovolite gospod kancler rajha, da izjavim vaši ekscelenci, da bom vse svoje sile posvetil tej nalogi. ki je eden izmed važnih ciljev zunanje politike moje vlade. Dovolim si izraziti upanje, da mi naklonjena podpora vaše eksce-lence ne ho manjkala pri izvrševanju moje prijetne naloge. Ko izročam vaši ekscelenci ta pisma, porabljam to slavnostno priložnost, da izrečem v imenu Nj. Vis. kneza namestnika, kraljevskega namestništva in kr. vlade najlepše želje za srečo vaše ekšcelence, ki tako uspešno in dostojanstveno stoji na čelu velikega nemškega rajha. in za blagor in napredek nemškega naroda. Hitlerjev odgovor Voditelj in kancler rajha Hitler je odgovoril kr. poslaniku Andriču takole: Vesel sem, ko sprejemam iz vaših rok pisma, s katerimi vas kr. nainestništvo v imenu Nj. Vel. kralja Jugoslavije pooblašča za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri meni in odpoklicuje vašega g. predhodnika. Vaš predhodnik je bil deležen častne naloge, da vodi zunanjo politiko vaše domovine, je užival v vseh nemških krogih izredno spoštovanje. Z živim zadovoljstvom sem razbral iz vaših besed, da vidite, g. poslanik, ustrezajoč želji svoje vlade, da se p r i j a -teljsko razmerje med obema drža- vama utrdi, prav tako kakor vaš gospod' prednik svojo glavno nalogo v izgradnji in poglobitvi tega razmerja. Jaz sam in vlada rajha imava isto voljo in nazirauje, da obstoje za zhližanje med našima dvema državama v smislu dobre soseščine na kulturnem in gospodarskem področju najboljši pogoji. Prepričani smete hiti, g. poslanik, da ltoste pri delu za ta visoki cilj mogli račnnati z mojo pomočjo in s podporo vlade rajha. Prijateljsko želje, ki ste jih izrekli v imenu Nj. kr. Vis. namestnika in kr. namestništva ter kr. vlado za srečo in uspeh Nemčijo in mene osebno, sem sprejel i največjo zahvalo. Vračam jih z najboljšimi željami za srečen razvoj Jugoslavije in za osebno srečo Nj. kr. Vis. kneza-namestnika, članov kr. namestništva in kr. vlade, ter vas prisrčno pozdravljam, gospod poslanik, z dobrodošlico. Hitlerjev 50. rojstni dan Posebne čestitke Slovaške in Bolgarije Berlin, 19. aprila, b. Nemški listi objavljajo spored slovesnosti ob priliki 50. rojstnega dne kanclerja Hitlerja dne 20. aprila. Dne 19. aprila bodo kanclerju čestitale narodnosocialisličnc organizacije, in siccr od 5 popoldne dalje. Ob 9 zvečer bo Hitler v velikem sprevodu šel skozi Berlin. Za tem bo nemška armada priredila budnico. Dne 20. aprila bodo zjutraj ob 9 mimohodi SS oddelkov. Ob 9.20 čestitajo Hitlerju tuje države in sicer skupno, ko bo v imenu vseh izročil čestitke apostolski nuncij. Še posebej pa bodo kanclerju čestitale naslednje dežele: Ob pol 10 protektor Češke in Moravske Neurath in predsednik češko-moravske deželne vlade dr. Hacha, za tem predsednik slovaške države dr. Tiso, in zvečer ob 17.20 še posebej bolgarski poslanik v Berlinu v imenu kralja Borisa. Med inozemskimi zastopstvi, ki se bodo udeležila proslav 50 letnice Hitlerjeve, «o zastopan* vse evropske države — tudi Anglija — izvzemši Sovjetske Rusije in Poljske. Belgrad, 19. aprila. AA. Danes drmoldne odpotoval trgovinski minister Jevrem Tomič v Berlin na proslavo 50 letnice Hitlerjevega rojstva. Mussolini in Teleky nazdravljata prijateljstvu med Italijo in Madžarsko Oba poudarjata prijateljstvo z Jugoslavijo Rim. 19. aprila. A A. Štefani: Mussolini je pozdravil madžarskega predsednika vlade grota Telekyja in zunanjega ministra grofa Czakyja v palači Veneziji z zdravico v kateri je dejal: Grof Teleky Mussolini Italijansko - madžarsko prijateljstvo ima svojo dolgo zgodovino. Leta in dogodki so ga napravili vedno bolj trdnim in iskrenim. Italija je v toku zadnjih mesecev z veseljem in zadovoljnostjo dočakala, da so načela pravice, ki jih jc Italija dolgo in stalno zahtevala v korist prijateljskega naroda, zmagala in da je bilo Madžarski vrnjeno ozemlje in ljudstvo, ki ji jc bilo odvzeto v nasprotju z vsemi načeli pravice. Z isto zadovoljnostjo smo lahko oh nedavni priliki ugotovili, s kakšnim zaupanjem in duhom razumevanja in vzajemnosti so prežeti odnošaji med našima državama. Osnova teh odnošajev so skupni interesi obeh držav ter močna volja, da se združita za vzdrževanjo reda in miru, volja, katero jc Madžarska ponovno dokazala s svojim pristopom k paktu proti kominterni, zaključenim prvotno med Italijo, Nemčijo in Japonsko. S tem aktom jc bila ustanovljena nova zveza med Italijo in prijateljskimi državami ter Madžarsko. Madžarska je dala s tem dragocen prispevek k političnemu in socialnemu miru ter utrditvi v srednji in podonavski Kvropi v popolnem soglasju z onimi cilji, ki so bistveni za italijansko politiko, ki je imela vedno' globok smisel za stvarnost in voljo rlo pravice in miru, ki je gibalo osi Kini—Berlin ter našrga sporazuma z Jugoslavijo. Mnogo mi je na tem. da vam ponovim izraze neomajnega prijateljstva Italije napram vaši plemeniti deželi. T e 1 e k y je odgovoril Mussoliniju med dru- gim: Dogodki zadnjih meseccv so napravili pot pravici madžarskemu narodu, pot, na katerem ves italijanski narod pod vašim svetlim vodstvom deluje z vztrajnostjo, energijo in članom. Posebno sem srečen, ker se mi je prožila možnost, da vam prvič z živo besedo tu v Rimu povem, da se celo v najskromnej-šem madžarskem domu ime Italije izgovarja s hvaležnostjo, spoštovanjem in iskreno vdanostjo, za kar se jc treba zahvaliti vaši zgodovinski pomoči. Za zaupanje in vzajemnost, ki ste jo pokazali, bomo ini odgovorili na isti način, kadarkoli bo madžarski narod čutil, da italijanski narod to od njega pričakuje. Mi dobro vemo, da Italija želi z močno voljo močno Madžarsko, naš bistveni interes pa je, da moč italijanskega cesarstva hitro doseže svoj vrhunec. Nas so združile globoke in vzajemne simpatije ter skupni interesi. Močna in neomajna volja za ohranitev miru in sodelovanje pri ustvarjanju resničnega miru nas bo ohranila vedno združene. Ne obstoja ničesar, kar bi Madžarsko ločilo ob bistvenih ciljev italijanske politike. Ugodni uspehi te politike se čutijo v donavski kotlini, ki se je začela na osnovi stvarnega, umirjenega obzirnega in modrega dela osi Rim-Berlin popravljati po 20 letih potresov in negotovosti. Zvesti politiki osi, ki jo je Madžarska prostovoljno sprejela, ne moremo dovoliti, da katerakoli država predstavlja našo nacionalno politiko netočno. Boljšega dokaza modrosti politike Rima. Berlina in Budimpešte, ni mogoče navesti, kakor jc vedno boljši rarvoj odnošajev vzajemnega spoštovanja med Budimpešto in Belgradom, tako v madžarskih kakor v jugoslovanskih krogih. Bonnet o položaju Madžarski zunanji minister grol Ciaky Pariz, 19. apr. c. Danes popoldne oh 16 se je sestal v francoskem parlamentu zunanjepolitični odbor in je zunanji minister Georges Bonnet podal obširno poročilo o položaju v svetu. Člani odbora so zunanjemu ministru stavili nad 70 vprašanj. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno, pravi, da je Bonnet najprej obširno govoril o razmerju med S p a n i j o i n I'" r a n c i j o, ki se sedaj pospešeno urejuje. Govoril je tudi o primeru francoskega konzula v Alicantu in o francoskem poslancu Trillonu, ki še ne more iz Španije, ter dodal, da bo to takoj urejeno. V soboto se je dolgo pogovarjal o vseh zadevali s španskim vele|>oslanikom Le-quericom, prav tako pa se je razgovarjal tudi z maršalom Petainoin, ki se mu s tega mesta zahvaljuje za njegovo požrtvovalno delo. Nato je Bonnet govoril o pogajanjih * raznimi v I a il a m i, ki so v zvezi z mednarodnim položajem. V tem oziru je Bonnet v prvi vrsti .(Nadaljevanje s 1. strani), Belgrad z zaupanjem spremlja pogajanja za sporazum Beljjrad, 19. apr. m. Zagrebški razgovori med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in predsednikom bivše HSS dr. Vladkom Mačkom so še nadalje predmet stalnih razgovorov in razprav v vseh političnih krogih in skupinah. Vsi so si edini v tem, da se je tokrat z vso resnostjo načelo reševanje tega vprašanja. Zaradi tega vsi z največjo pozornostjo pričakujejo prihodnjega sestanka infed predsednikom vlade in predsednikom bivše HSS. V zvezi stein sestankom je predsednik vlade imel tudi več razgovorov z svojimi političnimi sodelavci. Prav tako so se dopoldne sestali na stanovanju vodje bivših zemljoradnikov .loče Jovanoviča predstavniki srbskih opozicionalnih skupin. Na se-stanku so zastopali bivšo SDS Večeslav Vilder, dr. Milan Koslič, dr. Sava Kosanovič; bivšo demokratsko stranko dr. Božo Markovič; Milan Grdil Božidar Vlajič; bivše zemljoradnike poleg .loče Jpvanovičit. dr. Gavrilovič in dr. Tupanjanin; JNS so zastopali Jevtič, Banjanin. dr. Arandjelovič in dr. Kramer.' Na sestanku jo Vilder poročal o dosedanjih razgo- vorih predsednika vlade z dr. Mačkom zaradi rešitve hrvatskega vprašanja. Po sestanku je časnikarjem dr. Arandjelovič v imenu vs^li izjavil, da je bil sestanek zaradi informacij ter da bodo na popoldanskem sestanku še nadalje izmejavali misli. Belgrad, 19. aprila, m. Vse tukajšnje časopisje obširno poroča o razpoloženju ljudstva, ki so ga povzročili razgovori med predsednikom .vlade in dr. Mačkom d hrvatskem vprašanju. O tem obširno poročajo tako srbski, kakor zagrebški časopisi. Nocojšnja »Pravda« poroča iz Zagreba: Kar se tiče razpoloženja, ki ga kaže dr, Maček, je lahko ugotoviti, da je to razpoloženje dobro. Vsi pričakujejo nadaljnjih razgovorov za dosego sporazuma in široki ljudski sloji spremljajo te razgovore z najlepšo željo, da bi ce tokrat res dosegel sporazum. Časopisi navajajo tudi kratko izjavo dr. Mačka, ki jo je objavila tukajšnja »Politika«, (To izjavo prinašamo na drugem mestu,] Stavka krojaških pomočnikov v Kranju končana Kranj, 19. aprila: V letošnjem februarju so predložili člani j)0-družnice osrednjega društva pomočnikov oblačilnih strok v Kranju kolektivno i>ogodbo Združenju krojačev in krojačic v Kranju. Po kolektivni pogodbi so zahtevali združeni pomočniki, ki so razdeljeni v tri razrede: za 1. plačilni razred za pomočnike, ki delajo velike kose 5.50 din na uro, za pomočnike, ki delajo male koso 5 din, za tiste, ki delajo v roko 3.50 din; za one, ki spa-dajo v 2. plačilni razred: 5, 4.50 in 3 din na uro; za one, ki spadajo v 3. plačilni razred 4.50 in 4 din na uro. Pomočnice šivilje so zahtevale: prvorazredne 5 din, drugorazredne 4 din, tretjerazredne 3 din na uro. Združenje krojačev in šivilij se je zdela zahteva tako velika, da na njo sploh niso hoteli odgovoriti in so jo odklonili. Dne 27. marca je bilo na okrajnem načel: stvu v Kranju pogajanje med predsednikom Združenja krojačev in šivilij in med zastopniki po-. družnice Osrednjega društva pomočnikov oblačilnih strok v Kranju. Pri teh pogajanjih niso dosegli sporazuma, ker predsednik združenja sploh ni stavil nobenega predloga.. V ponedeljek, dne 3. aprila so bila ponovna, pogajanja med mojstri in pomočniki. Tajnik Združenja krojačev in krojačic g. Novak je stavil po-,; močnikom predloge, po katerih bi so jim v bodoče plačevalo na uro 3.50, 3 in 2 din. Na to zastopniki pomočnikov niso pristali. Še isti dan, to je na ponedeljek pred Veliko nočjo, ko imajo mojstri največ dela, so krojaški pomočniki in pomočnice stopili v stavko in sicer so stavkali od 53 pri Združenju včlanjenih mojstrov pomočniki in pomočnice pri 26 mojstrih. Krojaški mojstri in šivilje so imeli več sestankov. Kljub temu, da so hili vsled velikega dela v stiski, niso mogli pristati na zahteve pomočnic iil pomočnikov. Po: s.ebno so bili proti takim plačam mojstri in mojstrice iz podeželja, ki morajo poceni izdelovati obleke. V nedeljo, 16. aprila, je bil ponovno sklican sestanek mojstrov in mojstric, na katerem so soglasno sklenili, da se ne bodo več pogajali, ampak da bodo dobili nove moči, ako se pomočniki in pomočnice ne vrnejo na delo. Sklenili so tudi, naj o plačilu sklepa vsak mojster in vsaka mojstrica s 6vojim pomočnikom ali pomočnico za se. Na. prošnjo Delavske zbornice je banska upr. sklicala za danes dopoldne sestanek zastopnikov mojstrov in mojstric in zastopnikov pomočnic in pomočnikov. Sestanek je bil na kranjski občini in sta mu prisostvovala zastopnika banske uprave g. inž. Gorjanec in g. dr. Schvvab. Delavsko zbornico je zastopal g. Stanko, navzoč je bil Okrajni podnačelnik g. Lojk, predstavnik mestne policije g. Uršič in zastopnik Osrednjega društva pomoč-i nikov oblačilnih strok v Ljubljani. Pogajanja so se začela ob pol 9 dopoldne. Predsednik Združenja krojačev in krojačic g. Avgust Hlade je obvestil navzoče, da z ozirom na nedeljski sestanek mojstrov in mojstric nima nobenega pooblastila za pogajanja in da bi se moral v ta namen ponovno sklicati sestanek mojstrov in mojstric. Navzoči zastopniki so vztrajali, da se morajo na vsak način danes sporazumeti mojstri in pomočniki. Zato so takoj sklicali sestanek mojstrov in mojstric. Po kratkem posvetovanju je bil nato sestanek mojstrov in pomočnikov ob navzočnosti že zgoraj omenjenih zastopnikov oblasti. Po daljšem pogajanju so pristali mojstri in pomočniki, da bodo imeli odslej krojaški pomočniki plačo po 3.50, 3 in 2.50 din na uro. Šivilje pomočnice pa po 3.25, 2.75 in 2.50 din na uro Pomočniki in pomočnice se bodo 1 vrnili v četrtek, 20. t. m. na delo in bo tako več kot 14 dni ..trajajoča stavka končana. Halifax pomirjuje glede Španije Dr. Mačkova izjava Dne 18. t. m. je dr. Maček v Zagrebu sprejel dva dopisnika bclgrajskc »Politike« ter se z njima v nevezanem govoru pomenkoval celo uro. Nato sta ga časnikarja prosila, naj bi jima dal kako izjavo o sporazumu, nakar je dr. Maček dejal: »O bistvu same stvari nočem govoriti, ker o tem sedaj ni treba govoriti. Sporazum Hrvatov in Srbov je nujna potreba za eno in drugo stran. Nc le iz etiških in socialnih razlogov, marveč tudi iz geopolitičnih razlogov. Treba pa je najprej pomisliti, da sta tukaj dve doslej žal nasprotni si nacionalni in državotvorni ideji. Nočem se vsiljevati za razsodnika, ker predstavljam eno izmed obeh strank, vendar mislim, da smo na obeh straneh dobili prepričanje: da se tudi ti dve doslej nasprotni ideji moreta in morata najti na skupnem tiru. Zaradi tega, vidite, se giblje vse delovanje hrvatskega narodnega predstavništva ta zadnja leta za sporazumevanje s predstavniki srbskega naroda, a sedaj v najnovejšem času tudi s predstavnikom kraljevske vlade. Bog daj, da bi čim prej videli pozitivne uspehe!« Pomešanost Srbov in Hrvatov ni ovira Belgrajska »Politika« poroča iz Zagreba o zadnjih pogajanjih v Zagrebu tudi tole: »Hrvatski politični krogi naglašajo, da se je vedno in tudi sedaj upo.števalo dejstvo, da v hrvatskih krajih žive pomešani tudi Srbi že dolga stoletja. To zgodovinsko dejstvo je bilo upoštevano tudi pri sedanjih pogovorih, ko so bili predloženi najnovejši konkretni predlogi za reševanje naših notranjih vprašanj. Ne gre namreč le za ozemlje, kjer žive le Hrvati, marveč je tudi mešanih krajev in tudi krajev, kjer so Srbi v večini. Zaradi tega dejstva, ki ga ni mogoče spremeniti, ni mogoča čista razmejitev, marveč vsa stvar dobiva obliko najugodnejše ureditve države, ki naj okrepi državno celoto, s katerim pa naj bi bili vsi zadovoljni. Dobro poučeni krogi nam zatrjujejo, da je stvar doslej dobro napredovala ...« Gias Srba iz hrvatskih krajev V Vinkovcih izhaja hrvatski tednik »Hrvatski boract. Ta list je te dni prinesel članek, ki ga je napisal Srb Peter Vukajlovič in ki takole pravi: Danes je menda že vsem jasno, da bratje Hrvati po svoji narodni samobitnosti — prav zato, ker se jim je zdela ogrožena — zahtevajo jamstvo za svoj svobodni razvoj v skupni hiši. Mi Srbi v teh krajih, ki smo — po besedah g. Mačka — že davno spoznali, da je naša usoda kruto povezana z usodo Hrvatov in da nam ne more biti dobro, če je Hrvatom gorje, mi smo si svesti svoje poti in svojega boja. Prepričani smo, da je narodni sporazum edina pot, da se naša hiša obdrži, še več. da se tudi mi kot narodi sploh obdržimo na tem težavnem prostoru, ki je že od nekdaj izpostavljen napadom. Ta vera nam nalaga, da zadelamo jez med Srbi in Hrvati. Hrvatski radlogi ne cepijo države Belgrajsko vreme poroča iz Zagreba, da sla v Zagrebu ostala dr. šutej in dr. Smoljan, da z drugimi čltni vodstva počakata nadaljevanja pogovorov. Nalo pa naglaša rrfnenje vodilnih hrvatskih politikov o hrvatskih predlogih: »Konkretno izdelani hrvatski predlogi so logična posledica priznanja hrvatske narodne samobitnosti. O tem ni nobenega spora več. Na podlagi tega je dr. Maček'izdelal konkretne zahteve Hrvatov, kakor jih razume kolektivna hrvatska narodna duša. Koncepcija g. Predsedstvo poslanskega kluba JRZ Belgrad, 19. aprila. AA. Obveščajo se člani predsedništva poslanskega kluba JRZ in ožjega klubskega odbora, da bo seja predsedništva tega kluba in ožjega klubskega odbora v ponedeljek, 24. t. m. ob 18. v prostorih predsedništva kluba v narodni skupščini. (Iz pisarne predsedništva kluba JRZ.) Ti trije so izstopili iz kluba JRZ Belgrad, 19. aprila. AA. Predsednik poslanskega kluba JRZ je sprejel ostavke narodnih poslancev Branka Kaludjerčiča, dr. Jovana Mi* juškoviča in Milana Mijiča na članstvo JRZ. Pred* sedništvo kluba z ozirom na to sporoča,. da so omenjeni gospodje prenehali biti člani kluba JJtZ. (Poštni minister dr. Branko Kaludjerčič. je zadr nje dni započel akcijo zoper sporazum ter izdal letak: Srbi na okupl Zato je razumljivo, zakaj je izstopil iz JRZ. Ured.) Belgrajske novice Belgrad, 19. aprila AA. Združenje prijateljev umetnosti Cvijeta Zuzorič sporoča, da bo spomladanska razstava slikarskih in rezbarskih del jugoslovanskih umetnikov pod pokroviteljstvom Nj. k'r. Vis. kneza namestnika Pavla 14. maja odprta Vi umetniškem paviljonu. Belgrad, 19, aprila, m. V Belgrad je dopotoval jugoslovanski opolnomočeni minister pri Kvirinalu g. Boško Ilristič. Njegov prihod je v zvezi. z. bližnjim sestankom zunanjega ministra Aleksandra Cincar Markoviča z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v Benetkah. Belgrad, 19. aprila, m. Davi je dopotoval Y Belgrad ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Belgrad, 19. aprila, m. Tukajšnji drugi jietiotiii polk knezi Mihajla je danes imef svojo .polkovrio slavo v spomin na 19. aprila 1876. leta, ko so Turki izročili srbska mesta knezu Mihajlu in lio je srbska vojska vkorakala v belgrajsko trdnjavo. Vlado sta zastopala minister Za vojsko in mornarico, armadni general Mil ju tir Nedič in inirfister za gozdove in rudnike Ljubomir Panlič. Senat je zastopal senator Svetozar TomiČ, skupščino pa biv. minister Magaraševič. Belgrad, 19. aprila, m. V gradbenem ministrstvu je bila danes konferenca, ki so se je udeležili vsi bani in načelniki oddelkov posameznih banskih uprav. Konferenco, na kateri so se razpravljala vsa vprašanja, ki spadajo v resor. gradbenega ministrstva, je vodil resorni minister, dr. Miha Krek. Konferenca se bo jutri nadaljevala, Iz^Št&^ltižbe • Izpit so opravili; za aktivnega pehotnega' majorja kapetan I. razreda Ivo Koch; za aktivnega sanitetnega majorja kapetana I. razreda dr. Viktor Fom in dr. Franjo Šverer; za aktivnega veterinarskega majorja kapetan I, razreda Josip Jenko;, za aktivnega orožniškega majorja kapetani I. razreda Rajmund Vatovec, Aleksander Mlakar in Josip Bervaldi; za aktivnega pehotnega kapetana II. razreda poročniki Dragotin Laurič, Viktor Gliha, Stanislav Hude in Peter Hraste; za aktivnega .topniškega kapetana II. razreda poročniki Anton Godec, Simon Vilčnik, Ivan Višnar, Lazar Berar< Franc Arlič, Srečko Brana in Gabrijel Hočevar; za aktivnega inženirskega kapetana II. razreda poročniki Ivan Velikonja, Josip Cetin, Alojz Bohtis in Miroslav Toni; za aktivnega letalskega kapetana II, razreda poročniki Branko. Kraus,. Ivan , D,a* minko in Anton Draganja; za aktivnega , inten-dantskega kapetana II. razreda poročniki, Ciril Podbevšek, Franjo Šulek, Franjo Rušak, Slavko Brusin, Branko Loušin in Mijo Rudcž; za aktivnega inženirskega kapetana II. razreda inženiesko-tehnične stroke inženirski- poročnik .Henrik Kune; za aktivnega orožniškega kapetana II. razreda,poročnika Jernej Mak in Peter Bošnjak; za aktivnega vojaškega pisarja II. razreda vojaški pisar III. razreda Josip Lipak; za aktivnega nižjega vo-jaško-tehničnega uradnika II. razreda letalsko-tehnične stroke nižji vojaško-tehnični uradnik IIL razreda Izidor Korbut; za aktivnega nižjega sanitetnega pomočnika II. razreda nižja sanitetna' pb-močnika III. razr. Dušan Šlegl in Kazimir Cotifi! za aktivnega veterinarskega pomočnika II. razreda veterinarski pomočniki II. razreda Davorin Kalinšek, Ivan Bambič in Bogdan Stupar; za rezervnega sanitetnega majorja kapetan I. razreda dr. Albert Hudak. ' Francoski zunanji minister o mednar. položaju (Nadaljevanje s 1. strani) omenil okrepljen,je zavezništva s Poljsko. Poudaril je, da je bilo zavezništvo Francije s Poljsko zmeraj temelj francoske zunanje politike. To je francoska vlada poudarila tudi dne 6. decembra, ko je bila podpisana pogodba z Nemčijo.' Zato se sam veselim, prav Jako pa si morajo v Franciji vsi čestitati, da je prišlo do sporazuma o sodelovanju med P o 1 j s k o in A n g 1 i j n. Srečen je tudi, da sta Francija ln Anglija za-jamčili istega dne nedotakljivost Grčiji in Ro-m ti n i j i. V zvezi s tem se razvijajo- šeflaj tudi pogajanja za izpopolnitev tega jamstva ^-'sodelovanja m<5d Romunijo in Poljsko. Francija pa «i prav tako želi čim tesnejše sodelovanje tudi s Turčijo, s katero jo veže že staro prijateljstvo. , , ; V isti zvezi pa se vlada pogaja še. z drugimi vladami in državami. Prav poseb.no so vkžna pogajanja s Sovjetsko Rusi jO >e kalero se Francija sedaj pogaja zato,- kako omogočiti čim hitrejšo in uspešne]o dejansko pomoč s te strani v slučaju napada. Ker je mednarodni položaj še zmeraj želo težak, je francoska vlada poskrbela za vse potrebno. Toda tega ni storila, da bi komu grozila, ampak je s tem hotela 6amo zavarovati mir sebi n drugim. ' ' Ob kenču je Bonnet 'že omenil zftdnjc Roo-seveltOvo spomenico, poudarjajoč) 'da vsa Francija pozdravlja njene predloge za ohranite? miru, -'l.OGUSK/lJ . -—aoMiiNua ""'»iiiiuii UttiltM ■juao ■-.»,» I•'SCAV1JA ('■---------'"'"-f ,10114 jfffmfftnlllll » . FRANCIJA ' rrnjnrnfn J iriiirim 1 L ^i.HII« //UMIH limvt' &PANUA :KOR/IKA I SARDINIJA ORCifA. »^Vlll« I N11UI 'ASCI. '.SICILIJA MAROKKO ITALIJANSKO AHOLliKO FRANCOSKO emu a EGIPT Brodovja se zbirajo v Sredozemlju V Maroku in v Egiptu obsežni vojaški ukrepi V zvezi « sedanjim mednarodnim položajem je postalo predvsem Sredozemsko morje predmet vsestranskega zanimanja velesil, ki so tamkaj pod-vzele pomembnejše ukrepe vojaškega značaja, da bi bile pripravljene za vsak razvoj dogodkov. Spodaj objavljamo celo vrsto brzojavnih poročil, ki govorijo o teh ukrepih. Francosko atlantsko brodovje pri Giblartarju Pariz, 19. apr. TG. Francoska vlada je odredila, da se naj v pristanišču Gibraltar zbere del atlantskega brodovja. Nocoj se bodo v Gibraltarju nahajale verjetno sledeče francoske vojne edinice: veliki oklopni bojni ladji »Bretagne« in »Lorrai-ne«, tri večje križarke »Marseillaise«, »La Galisso-niere in »Jean de Vienne«, dve lažji križarki »Au-dacieux« in »Volta«, ki sta obe vodilni ladji dveh skupin večjih rušilcev po številu 9, med katerimi so »Tempete«, »Le Fortune« »Simoun«, »Frata-sque« in »Terrible«. Število podmornic, ki so zasidrane v gibraltarski bojni luki, ni znano. Na poti proti Gibraltarju se nahaja tudi ena matična ladja za letala. Vsega skupaj se nahaja v Gibraltarju sedaj že 13 francoskih bojnih edinic. Vse angleške bojne ladje so zapustile pristanišče in odplule proti Malti. V francoskih pomorskih krogih razlagajo te ukrepe tako, da je bilo med generalnim štabom Anglije in Francije dogovorjeno, da bi v primeru vojne na Sredozemskem morju (med Italijo-Nem-čijo in Francijo-Angiijo) francosko vojno brodovje prevzelo nadzorstvo nad zapadnim delom Sredozemskega morja (od Gibraltarja do Sicilije), medtem ko bi angleško vojno brodovje imelo nadzorstvo nad vzhoidnim delom, to je od Sicilijskega rokava do Sueza iri do turških voda. Francoskemu gibraltarskemu brodovju poveljuje admiral Valle. Angleško vojno brodovje zbrano pri Malti London, 19. apr. TG. »Press Assoclation« javlja, da je skoraj vse angleško sredozemsko brodovje zbrano okrog Malte. V Gibraltarju je ostalo samo nekaj malih pomožnih ladij. Prav tako se tudi v Aleksandriji nahajata samo dva rušilca. Isto velja za Ciper. Angleško sredozemsko brodovje je sestavljeno iz 4 velikih oklopnih bojnih ladij (drednotov), šest velikih križark, ene matične ladje za letala, 39 velikih rušilcev, 7 podmornic, 6 motornih torpednih rušilcev znamke »Strela«, 10 iskalcev morskih-min in številnih pomožnih ladij. Angleškemu, brodovju poveljuje admiral Pound. V grških vodah ni angleških ladij Atene, 19. apr. A A. Atenska agencija: Pooblaščeni krogi zanikajo vest, razširjeno v inozemstvu, da je prispelo v Grčijo 30 angleških vojnih letal. Nemške vojne ladje križarijo v španskih vodah : Gibraltar, 19. apr. TG. Odhod večjega oddelka nemškega brodovja v španske vode je v angleških in pomorskih krogih zbudil zanimanje. Obstoja namreč upravičeno mnenje, da je Nemčija s prisotnostjo svojega brodovja v španskih vodah hotela podčrtati praktično vrednost sodelovanja Španije z Italijo in Nemčijo v paktu proti Kominterni, kakor tudi odločnost Nemčije, da je pripravljena z vso močjo sodelovati, če bi v španskem Maroku ali v Tangerju nastal položaj, ki bi ogrožal interese Španije, odnosno interese vseh treh zavezniških sil v ozemlju Tangerja. Nemško brodovje, ki ga vodita dve 10.000 tonski križarki, bo križarilo ob portugalski in španski obali mesec dni ter bo pri tej priložnosti proučevalo obalo, kar bi Nemčiji utegnilo biti koristno za primer izbruha sovražnosti, ker bi nemške podmornice tamkaj dobile svoja naravna zatočišča. Berlin, 19. apr. AA. Beuter. V zvezi z vestjo, da bo nemška mornarica za časa manevrov v španskih vodah obiskala luke Ceuto, Tanger in Lizbono, uradno objavljajo, da bo nemška mornarica obiskala poleg omenjenih luk še sledeče španske luke: Cadiz, Algesiras, Malago, Elferon, Arasabejo, Pon-teverdo in Vigo. Egipet in Anglija se vzajemno pripravljata Kairo, 19. apr. TG. Razgovori med angleškim m egiptskim generalnim štabom glede načrtnega sodelovanja angleške in egiptske oborožene sile pri obrambi Egipta so končani. Vrhovno poveljstvo prevzame v primeru izbruha sovražnosti Anglija. V posameznih odsekih pa bo angleškemu poveljniku dodeljen egiptski častnik, egiptskemu poveljniku pa angleški častnik. Letalske sile bodo smatrali kot skupno edinico, ki bo obema armadama na razpolago. Letalske sile bodo zirane v Aleksandriji in blizu libijske meje. Anglija pošlje takoj tri brigade svojih letal v Egipt. Iz Indije pride 50.000 vojakov prav tako v Egipt. Egiptska kopna vojska šteje 30.000 mož-domačinov ter 60.000 mož Angležev. Angleška vojska je sedaj naseljena v Mersa-Matruth v bližini libijske meje. mtiNcjAN ANkAR* Tunču/i Varnostni ukrepi v francoskem Maroku in pri Tangerju Pariz, 19. apr. TG. Iz Alžira poročajo, da je francosko vojno ministrstvo odredilo obsežne vojaške ukrepe v marokanskem ozemlju. To se je zgodilo v zvezi z motnim mednarodnim položajem kakor tudi v zvezi s poročili, ki jih je francoska vlada dobila glede zbiranja španskih čet v španskem Maroku ter glede pojavljanja novih italijan-sko-neniških teženj po Tangerju. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da bi Francija pod nobenim pogojeni ne dovolila kakšnih sprememb v položaju španskega Maroka in Tangerja. V podkrepitev svojega stališča je Francija poslala pred Gibraltar tudi močne pomorske sile. Tanger, 19. apr.. A A. Reuter. Španske oblasti v Tangerju so dale angleškemu generalnemu konzulu popolno zagotovilo, da so brez podlage vsi glasovi, češ da Španija namerava zavzeti ozemlje okoli Tangerja. V Libiji še ni nemških čet Kairo, 19. apr. TG. Egiptski ministrski predsednik je na vprašanje, ki mu je bilo v parlamentu postavljeno, če je res, da se v italijanski Libiji že nahajajo nemške čete, odgovoril dobesedno: »Vlada je v stanju izjaviti, da do sedaj v Libiji še ni nobenih nemških vojaških čet.« Italijane selijo s Korsike Ajaecio, 19. apr. AA. Štefani. Danes dopoldne se je odpeljalo 60 italijanskih družin iz A jaccia (na francoski Korsiki) proti Bastiu, kjer se bodo vkrcale za pot v Livorno v Italiji. Tudi ameriške vojne ladje Malta, 19. apr. AA. Reuler. Uradno sporočajo, da bo ameriška križarka »Omaha« z viceadmira-lom Lekyjem obiskala otok Malto, kjer bo ostala od 25. t. m. do 2. maja. Propadanje Položaj na Daljnem vzhodu Na Kitajskem ni velikih bitk — Nadaljnji razvoj je odvisen od Evrope Na Daljnem vzhodu je vojna zopet zastala in bitke med Japonci in Kitajci se ne dogajajo več z velikimi ali večjimi bojnimi enotami, ampak le med posameznimi manjšimi oddelki. Zadnje velike uspehe so dosegli Japonci pred pol letom, ko so zavzeli Hankov na severu in Kanton na jugu. Potem se je japonsko prodiranje ustavilo in armada kitajskega vodje Cankajšeka se je umaknila v gorate pokrajine notranjega Kitaja, ki meje na zapad, to je na provinci Sinkiang in Tibet. Marca meseca so Japonci zopet zavzeli važno križišče Nančang, dočim Kitajci, ki so si "medtem opomogli, naskakujejo Kajfeng, Vendar to niso nobene bitke, ampak spopadi na posameznih mestih dolge fronte, v katerih poveljniki ne iščejo odločitve. Nova kitajska taktika Kitajski vrhovni poveljnik se odločilnih bitk sploh ogiba in računa predvsem na obsežni prostor, ki mu je na razpolago, ki omogoča dolgo bojevanje in zavlačevanje konca. Premoč japonskega moštva in orožja more priti do veljave samo v veliki bitki, ki bi pomenila popolno razbitje kitajske armade. Toda Kitajci, ki so bili v začetku vojne, ko so se trdovratno držali svojih obmorskih provinc, izgubili ves vzhod, so se sedaj oprijeli druge taktike, ko se lahko Japoncem nekaj časa upirajo, potem pa se z lahkoto umaknejo in šte-dijo svojo glavno silo. Če bi jim hoteli Japonci slediti v gorato notranjost, kamor ne vodi več železnica in so ceste v slabem stanju, bi ne rabili samo dosti več sil, ampak tudi ogromne finančne žrtve ter bi podaljšali črto svojega dovoza do Tibeta, torej dvakrat in trikrat dalj, kakor znaša sedaj njihova razdalja od obale do fronte. Tega velikega rizika pa noče japonska politika, od katere je, kakor vemo, strategija bistveno odvisna. Zato so se Japonci ustavili in držijo sedaj kitajski sever in vzhod, dočim Čankajšek na zapadu nabira in oborožuje svojo armado s pomočjo angleškega denarja in orožja. Vse je odvisno od položaja v Evropi Kako se no torej" vojna na Daljnem vzhodu razvijala dalje? To je vse odvisno od političnega položajev Evropi. Japonska diplomacija, ki je skrajno prekanjena, čaka, kako se bodo končno izoblikovali odnošaji med velikimi demokracijami in avtoritarnima državama. Japonska diplomacija deluje sedaj v dveh smereh. Na eni strani skuša ustvarjat! kar največ težav Angliji in Franciji na vzhodu, Pogled na angleško trdnjavo Gibraltar da kolikor toliko veže angleške sile, ki bi bile sedaj v celoti potrebne na zapadnem diplomatič-nem in strategičnem bojišču. Na drugi strani se seveda tudi Anglija trudi, da bi čim bolj okrepila kitajski odpor in zaposlila japonsko armado. Isti namen zasleduje sovjetska diplomacija in rdeča vojska. Vendar pa se Sovjetska Rusija ne upa preveč vezati svojih sil na mandžur-ski fronti, ker mora paziti na morebitne dogodke <">pb svoji poljskL-romunski meji. Japonci pa zaenkrat še ne vedo, ali bi vojna na zapadu koristila njihovim interesom v Aziji ali ne. Zato skrbno oprezujejo, kako se razvija diplomatična borba v Evropi, moralno podpirajo avtoritarni blok, nikakor pa nočejo podreti vseh mostov do Anglije in zlasti ne do Amerike. Amerikancl, ki sicer zelo pazijo na svoje pozicije v Tihem oceanu, so na drugi strani v svoji politiki nasproti Japonski tudi previdni. Saj delajo z njo ogromne dobičke, ker ji dobavljajo vojaški material in drugo v vojni zoper Kitajsko. Seveda dobavljajo tudi Kitajski. Da se japonska diplomacija ogiba vseh skrajnih korakov, se kaže Ko je poganski rimski imperij propadal, nam pisatelji tega časa sporočajo, kako je bila vodilna plast rimske družbe, ki bi ji danes rekli inteligenca, okužena od najbolj abotnega praznoverstva. Narod, ki se je smatral za najbolj kulturnega na zemlji, je pobiral pri barbarih vsemogoče vraže, ki so jih imeli izobraženi ljudje za najglobljo modrost, dočim so najbolj čiste predstave o Bogu in božjih rečeh, ki so bile tem popolnejše, čim bolj gremo nazaj v starino, z napredkom rimske civilizacije bledevale. Čim bolj se je širila verska brezbrižnost in brezboštvo ter zasmehovanje božanstva in čimbolj se je majala nravstvenost na verski podlagi, tembolj se je širilo vsakovrstno praznoverje. Namesto svečenikov in filozoiov so poslušali čarovnike, »prorokinje« in okultistične šarlatane, ki so se zbirali v Rimu z vseh koncev sveta, celo iz nemških pragozdov in airiških plemen, da si na račun praznoverja visoke rimske družbe zaslužijo lep denar. Popolnoma isti pojav opažamo danes med belimi narodi, predvsem med tistimi, ki se ponašajo z najnaprednejšo civilizacijo, ki jo širijo med kolonialnimi narodi. Kakor Rimljani, tako današnji gospodarji sveta prevzemajo od zamorcev in drugih divjakov in napol divjakov ne samo glasbo in plese, ampak tudi pragozdno praznoverstvo, in dočim njihova »inteligenca« zameta modrost krščanstva, sega po raznih »skrivnostnih« bedastih naukih, ki jih je Cerkev v starem in srednjem veku preganjala in iztrebila. V novejšem času so se inteligentni sloji teh kulturonoscev oprijeli astrologije, ki je prišla iz starega Babilona, dočim jo je Aristotel med Grki hudo pobijal, pa so jo potem razširili po Evropi Arabci in Judi. Danes so v astrologijo posebno zaverovani v Angliji in v Združenih državah Severne Amerike. Proti temu praznoverju, ki hoče brati človeško usodo v preteklosti in bodočnosti iz konstelacije zvezd, se oglaša sedaj ugledni londonski »The Universe«, ki ob tej priliki opozarja tudi na druge vere in vraže, s katerimi je okužena višja angleška družba, tako da moramo govoriti naravnost o duševni obolelosti ljudi, ki imajo velik vpliv na kulturno življenje in na politiko naroda. Sedaj je astrologijo sprejela v program celo od države kontrolirana radio-družba, British Broad casting Co, nad čemer se imenovana revija po pravici zgraža. Saj se s tem širijo iz-rodki bolne domišljije po vsej državi, čije oblast bi morala skrbeti za zdravo versko izobrazbo, za solidno znanpst in nravstveno iilozoiijo, ne pa da uči ljudi verovati v horoskope. Že Cicero je kugo praznoverstva v Izobraženih slojih označil kot gotov znak propadanja družbe. tudi v tem, da se ji je posrečilo s Sovjetsko Rusijo doseči sporazum v življenjsko važni zadevi ribarjenja v severnem Tihem oceanu, od katerega živi več kot polovica japonskega prebivalstva. Dokler se torej mednarodni položaj ne razvije določno v eno ali v drugo smer. se na kitajskem bojišču ne bo zgodilo nič važnega. Nemško brodovje v Memelu Sporazum med Poljsko in Nemčijo o Gdansku? Kovno, 19. aprila. AA. Havas. V petek pričakujejo v Memelu prihod 15 nemških vojnih ladij, med njimi križarko »Niirnbcrg«. Pariz, 19. aprila, T. Po informacijah, ki so dospele semkaj ponoči iz 'Berlina, ki jih pa ni bilo še mogoče kontrolirati, sta se Nemčija in Poljska glede G d a n s k a sporazumeli. Po teh vesteh bo Gdansk baje priključen nemškemu rajhu, pomorjanski bi ostal Poljski, ki bi pa Nemčiji dovolila zgraditi direktno zvezo z Gdauskom po železnici in avtomobilski cesti. Poljsko poslaništvo v Parizu je izjavilo, da ta vest ni točna, toda v tukajšnjih političnih krogih menijo, da bi mogla imeti dejansko podlago. To sklepajo tudi iz tega, ker je gdanski senat naenkrat zaprl vse premoženje v devizah in zunanjih valutah, kar smatrajo za predznak izpremembe mestne U6tave. Kar se tiče pogajanj sSovjetsko Rusijo, ki naj bi jamčila za splošno varnost v Evropi, jc končno stališče sovjetske vlade slejkoprej popolnoma neznano in se ne ve, kaj bo sovjetski poslanik v Londonu Majski prinesel nazaj iz Moskve, Baje namerava Sovjetska Rusija zahtevali za svoj pristop k bloku demokratičnih velesil zelo težke pogoje in so bodo za to pogajanja z njo zelo zavlekla. Tudi razgovori med Romunijo in Poljsko, da bi se dosegel sporazum med Madžarsko in Romunijo, niso dali do zdaj še nobenega uspeha. Latvija — Sovjetija Riga, 19. aprila. Uradno izjavljajo, da ni res da bi bila Latvija sprejela ponudbo za svoj( varnost od Sovjetske Rusije in ~ vlada je večkrat izjavila, da je v v Evropi popolnoma nevtralna. Poljske. Latiška sedaniem sporu »Zboljšanje odnošajev med Nemčijo in Romunijo" Uspeh Gafencovega obiska v Berlinu Berlin, 19. aprila. AA. DNB: Uradno obvestilo o sestanku med romunskim in nemškim zunanjim ministrom pravi: Zunanji minister v. Ribbcntro.p je sprejel popoldne romunskega zunanjega ministra Gatenca ter imel z njim dolg razgovor o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. V teku sestanka je bila ugotovljena široka istovetnost stališč glede vseh pokrc-njenih vprašanj. Razgovore med nemškim zunanjim ministrom v, Ribbentropom in romunskim zunanjim ministrom Gafencom preveva po mnenju berlinskih merodajnih krogov prijateljski duh. — Berlinski krogi so mnenja, da bo ta sestanek do- Srlnesel k zboljšanju odnošajev med Nemčijo in :omunijo, odnošajev, ki so bili urejeni z gospodarsko pogodbo, ki je bila pred kratkim sklenjena. Mednarodna vprašanja, v kolikor se tičejo nemške in romunske zunanje politike, sta oba državnika razpravljala r duhu »»■••mnosti. O priliki večerje, ki jo je priredil nemški zunanji minister Ribbcntrop na čast romunskega zu- nanjega ministra Gafenca, je Ribbetrop izrazil svoje prepričanje, (la bo izmenjava misli doprinesla k po globitvi in dobremu razvoju prijatcijskil odnošajev mecl Romunijo in Nemčijo. Isto vetni interesi Romunije in Nemčije so naj boljša osnova za plodno sodelovanje, G a! ene u je izjavil, da je popolno ma prepričan glede uspeha svojega obi ska. Neniško-romiinska gospodarska po godba je osnovana na prejšnjih gospodar skih odnosa,jih, ki so obstojali med obema državama. Pogodba daje osnovo za nove plodonosne načine v medsebojnih gospo darskih odnosajih. V interesu obeli držav in interesu miru želimo organizirati vzajemno delo ter doseči popoln uspeh. G&SpodaKStvo Delo naše Kmetijske zbornice Kdor ima priliko zasledovati poročila o delu drugih kmetijskih zbornic v naši državi, ta šele uvidi, kako veliko delo opravlja prav naša, ljubljanska, slovenska kmetijska zbornica in kako dobro podkovano je to delo. Da je naša, slovenska, kmetijska zbornica med prvimi v državi, dokazuje tudi dejstvo, da je ta naša kmetijska zbornica te dni dala javnosti prve svoje poslovno poročilo. To poročilo obsega zadnji dve leti poslovanja, t. j. 1037 in 1938. Poročilo obsega Izredno veliko gradiva, ki ga bo z največjim pridom porabil vsak, ki se zanima za življenjsko vprašanje našega kmeta in sploh za naše gospodarstvo. Vse gradivo je bilo doslej še neobjavljeno in zato tudi zasluži pozornost. Poročilo zbornice prinaša najprej izvleček zanimivega članka iz dunajskega lista »VViener Wirt-schaftsvvoche« o kmečkih stanovskih zastopstvih v preteklost in po raznih državah. O kmetijskih zbornicah v naši državi pa je prispeval članek g. dr. Teofan Ristič. Za informacijo prinaša knjiga tudi doslovno tekst uredbe o kmetijskih zbornicah. O ustanovitvi Kmetijske zbornice dravske banovine je napisal daljšo in dokumentirano razpravo g. Fran Erjavec. Obširno popisuje dela ob ustanovitvi, prve volitve. Nato je priobčen zapisnik otvoritvene seje I. rednega zasedanja zbornice z dne 28. julija 1937, prva seja drugega zasedanja pa je bila 28. oktobra 1937, katere zapisnik je tudi priobčen. Na tej seji so bila sprejeta v knjigi že objavljena pravila Kmetijske zbornice. O sami ustanovitvi in organizaciji urada poroča zopet g. Fran Erjavec. Končno prinaša knjiga zapisnik sej tretjega zasedanja Kmetijske zbornice 1. julija 1938. Delo Kmetijske zbornice je bila v veliki meri tudi organizacija velike ankete o položaju našega kmetijstva, ki jo je sklicala lani banska uprava. Objavljen je tudi zaključni račun zbornice za 1. 1938, nadalje prinaša knjiga popis kmetijsko-gospodar-skih zakonov, uredb itd. Prerez gospodarskega položaja v letu 1938 podaja glavni tajnik g. dr. Jože Lavrič. Strokovni referat o izobrazbi kmečke mladine je prispeval g. Fran Erjavec. Referat je napisan na osnovi opazovanj tudi v drugih državah. Referat o zavarovanju živine (pri nas in drugod) jo napisal dr. France Perger, o umetnih gnojilih pa inž. Jože Suhadolc. Zlasti je v tem referatu zanimivo razlaganje avtorja, zakaj se pri nas porabi tako malo umetnih gnojil. Na koncu knjige je pri-dejana važna statistika, ki nam kaže uvoz in izvoz kmetijskih pridelkov Slovenije. Številke se nanašajo na izvoz iz Slovenije v zamejstvo leta 1936, izvoz v druge banovine leta 1936, izvoz Slovenije v zamejstvo leta 1937 in v druge banovine 1. i937 ter končno uvoz iz zamejstva lela 1936 in 1937. K referatu »Pasemsko vprašanje goveje živine v Sloveniji« je pridejana tudi karta govedorejskih pa-semskih okrožij v Sloveniji. Na 216 strani poslovnega poročila, katerega je uredil g. Franc Erjavec, je zbrano izredno mnogo prepotrebnega gradiva. Želimo le, da bi naša Kmetijska zbornica šla še naprej po tej poti in nam še nadalje dajala take publikacije, ki lahko služijo tudi kot vzor drugim ustauovam. Cena knjige je samo 50 din. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke jc bilo stanje naših kliringov dne 15. aprila naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem 8. aprila): Aktivni kliringi: Nemčija 15,053.000 (— 2 milijona 011.000) mark, Turčija 16,947.000 (- 2000) din, Bolgarija 1,737.000 (— 13.000) din, Španija 2,935.000 pezet. Pasivni kliringi: ČSR 34,332.000 (- 9,084.000) kron. Švica 1,992.000 (— 40.000) šv. fr., Belgija 2,110.000 belg, Bolgarija 038.000 (— 68.000) din, Italija 33.494.000 (— 2,872.000) din, Madžarska 3,426.000 (— 890.000) din, Romunija 4,903.000 (— 2,10.000) din. Naše terjatve v Nemčiji so se sedaj ponovno zmanjšale. Tudi naš dolg Italiji se je zaradi začetka našega sezonskega izvoza zmanjšal. Znatno se je zmanjšal naš klirinški dolg v ČSR. Nemčija ČSR Italija milij. mark milij. kron milij. din 91. marca 18.1 64.4 81.15 8. aprila 17.66 43.4 36.37 15. aprila 15.65 34.4 33.5 Ker je izvoz na Češko skoraj popolnoma prenehal, imamo sedaj pii kliringih računati samo z uvozom iz nekdanje Češkoslovaške, kar ima za posledico stalno zmanjševanje aktivnega češkega klirinškega salda pri nas. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-JoseioTa« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. _Ogl. reg. S. br. 30474/35. Stanje Narodne banke Izkaz Naroine banke za 15. april kaže naslednjo sliko (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. april): Aktiva: zlato v blagajnah 1.906.2 (+ 0.12), zlato v inozemstvu 10.8, skupna zlata podlaga 1.916.0 (+ 0.12), devize izven podlage 403.2 (— 23.6), kovani denar 329.6 (+ 3.67), posojila: menična 1.665.24 (+ 26.8), lombardna 51.04 (plus 3.7), skupno posojila 1.716.3 (+ 30.5), vrednostni papirji 263.0 (— 1.25), razna aktiva 2.064.26 (+ 7.7). Pasiva: bankovci v obtoku 6.930.5 (+ 85.36), drž. terjatve 19.5 (— 4.7), žirovni računi 811.94 (— 26.14), razni računi 917.36 (+ 0.7), skupno obveznosti po vidu 1.748.8 (— 30.1), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 218.15 (— 38.0). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.679.3 (+ 55.2), skupna podlaga s premijo 2.462.07 (+ 0.16), od tega samo zlato v blagajnah 2.448.2 (+ 0.16) milij. din, skupno kritje z zlato podlago 28.36 (v prejšnjem izkazu 28.54)%, od tega znaša samo kritje z zlatom v blagajnah 28.20 (28.38)%. Izkaz kaže zmanjšanje obveznosti po vidu, in naraščanje posojil, kar je dovedlo do povečanja obtoka bankovcev. Obtok kovancev 6e je celo zmanjšal. Nadalje ee je zmanjšal devizni zaklad. Med večjimi izpremembami je omeniti še zmanjšanje raznih pasiv za znatno vsoto 38. milij. din. Primerjava z zadnjimi izkazi kaže naslednjo sliko (v milij. din): 31. marca 8. aprila 15. aprila zlati zaklad 2.201.6 2.461.9 2.462.07 devizni zaklad 438.3 426.77 403.2 posojila ' 1.675.56 1.686.76 1.716.3 zirovni računi &55.2 838.1 811.94 obt. bankovcev 6.805.9 6.845.15 6.930.5 obt. kovancev 876.6 874.05 870.4 Sklad za pospeševanje tujskega prometa Iz Belgrada poročajo, da se v ministrstvu trgovine in industrije izdeluje načrt za kredite, ki naj služi za pospeševanje hotelstva odnosno turizma. Osnuje naj se sklad, ki bi imel zagotovljena materialna sredstva v večjem znesku. Ta sredstva naj bi dajala država. Po informacijah iz Belgrada bi imel sklad v prvi vrsti nalogo pomagati graditi sodobne hotele in prenočišča v naših turističnih krajih. Hotelska industrija bi dobivala dolgoročne kredite do 30 let in naj bi znašala obrestna mera samo 3%. Tudi bi se dalo za hotele posebne olajšave, posebno v carinah za one predmete, ki sc ne izdelujejo v državi. Prvotni predlog je računal s 5,000.000 din za podpore naši turistični industriji. Ta kredit pa ie črtan, ker naj bi sredstva dal novi sklad. Za ta sklad je preskrbljen kredit v znesku 25,000.000 din, katerega naj bi država v ccloii dala v la sklad. Možno j£, da bo ta sklad organiziran že do konca tekočega polletja. Snovanje hrvatske trgovske zveze. V nedeljo, dne 16. aprila je bila v Splitu seja upTave Zveze trgovskih združenj primorske banovine. Na tej seji je bilo sklenjeno, da ta zveza izstopi iz Osrednjega predstavništva zvez trgovskih združenj v Belgradu. Zveza že itak od ljubljanskega lanskega trgovskega kongresa dalje ni sodelovala z osrednjim predstavništvom. Nadalje je bilo sklenjeno, da 6e priredi trgovski izlet v Zagreb za časa velesejma in bo tedaj v Zagrebu skupna konferenca hrvatskih trgovcev in bo tedaj osnovano osrednje predstavništvo hrvatskih trgovcev s sedežem v Zagrebu. Tečaji državnih železnic. Od 15. aprila dalje veljajo na naših državnih železnicah naslednji tečaji za tuje valute: holandski goldinar 24, nemška marka 17 95, zlati frank 14.50, madžarski pengo 12.85, švicarski frank 10.10, poljski zlat 8.45, italijanska lira 2.38, češka krona 1.53, belgijski frank 1.52, francoski frank 1.23, bolgarski lev 0.55, grška drahma 0.41, romunski tej 0.35 din. Odprava konkurza: Stavbeno podjetje Accetto in dr., d. z o. z. (vsa masa razdeljena). I Film i R iz časov francoskega absolutizma. — Anuabella, Conrad Veidt DECI PL Kino Sloga telefon 27-80 ob 16., 19. in 21. url 1 Film velike ljubezni in požrtvovalnosti, film prekrasnih posnetkov lepe francoske rivijere, tilm dramatičnih in napetih prizorov, drama o ljudeh, ki žive od ogabnih in temnih poslov izsiljevanja, od intrig in raznih podlosti.,, Jeanne Boitel in Jean daland Izsiljevalci Danes ob 16.. 19., 21. uri. • KINO UNION Tel. 22-21 I Jubilejna skupščina zagrebške borze Pod predsedstvom g. dr. Stanka Svrljuge je bila v ponedeljek jubilejna glavna skupščina zagrebške borze za blago in vrednote. Pravila zagrebške borze so bila odobrena že 3. decembra 1918, prvi borzni sestanek pa je bil 4, junija 1919, V teku 20 let 6vojega poslovanja se je razvila borza v veliko institucijo na kateri so bile milijarde dinarjev prometa v devizah, valutah, državnih papirjih, delnicah in v blagu. Borza si je tudi zgradila veliko lastno palačo, ki je v ponos Zagrebu in služi tudi drugim gospodarskim organizacijam. O poslovnih razmerah je dejal predsednik borze g. dr. Švrljuga, da je treba razvoj presojati previdno. Zaradi zunanjepolitičnih razmer je potrebno še prej urediti naša nerešena vprašania, predvsem hrvaško vprašanje, da bo tako naša država postavljena na čvrste temelje in da bo tako mogla odoleti vsem dogodkom in novim gospodarskim strujam. Gospodarski ljudje so tudi danes optimisti i kadar gre za bratski sporazum v državi i napram mednarodnim političnim dogodkom, zlasti pa z ozirom na gospodarski napredek naše države. Potem so bile volitve odborov, na kar si je borzna uprava na novo izbrala za predsednika g. dr. Stanka Švrljugo, za podpredsednika pa gg. Alberta Deutscha-Maceljskcga in Milana Milica. « Vpisi v zadružni register: Vodovodna zadruga v Frankoiovem, r. z. z o. z.; Ljudska posojilnica v Litiji, z. z o. j., Litija (predsednik Makovec Andrej); Kmečka splavarska posojilnica na Ljubnem, r. z. z o. j. (prvi član načelstva Juvan Alojz); Mariborski stadion, z, z o. j. (predsednik mr. ph. Maver Ciril); Vinarska zadruga z o. j. v Ptuju (prvi Član načelstva Grobler Franc); Vodovodna zadruga v Šmartnem na Pohorju, z z o. j. (prvi član načelstva Zdolšek Alojz); Zadružna elektrarna v Šmartnem na Pohorju, z. z o. j. (prvi član načelstva Zdolšek Alojz); Mlekarska zadruga z o. j. v Trojanah (predsednik Novak Lovro); Stavbna zadruga v Žireh, z. z o. j. (predsednik I. Pečnik). Jugovulkan, Belgrad. Namesto dosedanjih članov uprave Borivoja D. Jevtiča in Miodraga T. Ko-stiča so izvoljeni v upravni odbor: Svetislav D, Šterič, Branislav T. Jovanovič in Borivoje M. Zi-vanovič. Do 25. aprila Imate še čas, da si pridobite pravico do oni od 301 bogatih nagrad vrednih nad 150.000 din ki bodo razdeljene med stare in nove naročnike »Slovenca« z žrebanjem dne 29. aprila t. L Nagrade so: 1 motorno kolo Ardie 125 ccm. 1. 1 >Kremžarjeva< mlatilnica, 2. 2 šivalna stroja, 3. 5 radijskih aparatov, 4. 4 nevestine bale, 5. 10 moških ali ženskih koles, 6. 20 žepnih ali zapestnih ur, 7. 4 lepe harmonike, 8. 5 »Lesce« plugov, 9. 5 bran, 10. 50 knjižnih zbirk, 11. 50 raznih skupin kuhinjske posode, 12. 50 skupin razne porcelanaste in steklene namizne posode, 13. 5 zlatih nalivnih peres, 14. 50 kosov različnega blaga za obleke, rjuhe itd., 15. 39 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili. Vmes pa še popolnoma brezplačno potovanje v Rim z avtobusom pisarne >Okorn< od 14. do 21. maja t 1. Nekaj prekrasnih radijskih aparatov bo dobavila priznana tvrdka za radiotehniko „RADIO" d. z o.*., Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. -Sreča bo izbirala med aparati tipa Orion, Telefunken in Radione. - Vsi aparati so najmodernejši, za kratke, srednje in dolge valove. -Kaj je prijetnejšega kakor sedeti ob dobrem aparatu in poslušati novice vsega sveta! - Oglejte si aparate v izložbi te tvrdke! Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite takoj naročnik »Slovenca«! Sreča vas čaka! LaSiniitVO ffSiO¥enca" Borze Dne 19. aprila 193t>. Denar Angleški funt 238 oz, 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13,90. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.65—31.35, v Belgradu 31.15—31.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,284.418 dinarjev, v Belgradu 3,836.000 din. Prometa * efektih je bilo v Belgradu 769.000 din. Ljobljana — Tečaji s primomt Amsterdam 100 h. gold..... 2348.50—2386.50 Berlin 100 mark 1776.12—1793.88 Bruselj 100 belg 743.50— 755.50 Curih 100 frankov...... 995.00—1005.00 London 1 funt . ...... 207.12— 210.32 Newyork 100 dolarjev , , , , 4408.00—4468.00 Pariz 100 frankov ...... 116.92— 119.22 Trst 100 lir........ 232.95— 206.05 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.8075, London 20.8725, Newyork 446, Bruselj 74.95, Milan 23.45, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 107.62, Oslo 104.90, Kopenhagen 93.20, Sofija 5.40, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors .9.205, Buenos Aires 103.625. Vrednostni papirji Vojna Škoda: — v Ljubljani 444.50—449 v Zagrebu 445 blago v Belgradu 453 —453.25 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko pos. 98—99, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 444.50—449, begluške obveznice 88—89, dalm. agr, 86-87, 8% Blerovo posojilo 98-99, 7% Blerovo posojilo 88.50—89.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 98.50—99.50, 7% stab. posojilo 97.50—98.50. — Delnice: Narodna banka 7400—7500. . Agrarji.8 . Blerovo posojilo 97.50—98.50, 7% Blerovo posojilo 88.50 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 blago, 7% stab. posojilo 98.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7500 blago, Priv. agrarna banka 216 blago, Trboveljska 170—180, Gutmann 32.50—35 (35), Sladk. tov. Osijek 85 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99 (99, 98.50), agrarji 59 denar, vojna škoda promptna 453—453.25, begluške obveznice 88—88.25, dalm. agrarji 87—87.25, 4% severni agrarji 58.50—59 (59), 6% šumske obv. (86.50), 8% Blerovo posojilo 97 blago (97, 98), 7% Blerovo posojilo 89—89.50 (89.75), 7% posojilo Drži hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo (98). Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpre« m en j ena, Promet srednji. Obvezno zavarovanje proti toči v drinski banovini Objavljena je uredba, s katero se uvaja obvezno zavarovanje proti tooi v drinski banovini. Zavarovanje izvršuje Zavod za zavarovanje proti toči v drinski banovini, ki je neposredno podrejen banski upravi Zavarovalni prispevki se plačujejo pavšalno in jih odreja vsako leto ban. Prispevke vterjuje drinsko finančno ravnateljstvo. Zavarovanje velja od 1. maja do žetve, odnosno trgatve. Izjemno je zavarovana konoplja od 20. maja do 15. avgusta, oljnata repica od začetka cvetenja do dozorelosti, tobak od sadnje do trgatve, krompir do cvetenja, detelina itd. do cvetenja, za seme od začetka cvetenja do košnje, vinogradi in sadovnjaki od konca cvetenja do trgatve. Zavod pa lahko te roke tudi izpremeni. * Nov odsek ministrstva za gozdove in rudnike. V ministrstvu za gozdove in rudnike v Belgradu je pri oddelku za vrhovno gozdno nadzorstvo osnovan odsek za vrhovno nadzorstvo nad lovnim gospodarstvom, lovski šport ter turizem in propagando lova. Občni zbori: Kranjska industrijska družba 12. maja 1939 ob 17.30 v prostorih Kreditnega zavoda v Ljubljani; Slograd, slovenska gradbena in industrijska d. d., 5. maja ob pol 12 v prostorih Kreditnega zavoda; Železni majdan in topilnica Topusko d. d. v Ljubljani 12. maja ob 16 v prostorih Prometnega zavoda za premog. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Gornika Viktorja, lesnega trgovca v Zbelovem pri Poljčanah, narok za sklepanje poravnave 26. maja, oglasiti se je do 20. maja. Likvidacije: Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, r. z. z o. z.; Zadruga za splošno mizarstvo, r. z. z o. z. v Ljubljani; Slovenska produktivna mizarska zadruga, r. z. z o. z. v Št. Vidu nad Ljubljano. Licitacije: 21. aprila bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani pismena licitacija za dobavo 28.500 kg prvorazrednega bituniena; dne 29. apr. raznega risalnega pribora in materiala. — Dne 21. aprila bo pri poveljstvu 39. p. p. v Celju licitacija za dobavo alkoholnega kvasa za dobo od 1. aprila do 80. septembra t. 1. — Dne 25. aprila bo v pisarni referenta inženjerije dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani pismena pogodba za oddajo del za popravilo strelovodske inštalacije na municijskem skladišču v Zalogu. Dobave: Odsek za utrjevanje it. 1 na Vrhniki sprejema do dne 1. maja jponudbe za uobavp_.,smre-kovega in borovega gradbenega lbsa. Rešitev prometnega vprašanja na železniških križiščih Tyršove in Gosposvetske ceste v Ljubljani Stroški največ šest milijonov dinarjev V zveri z rešitvijo prometnih vprašanj na železniških križiščih v Ljubljani smo zadnjič trdili, da v Ljubljani ne moremo govoriti o velikem prometu, ker vemo, da se v velikih mestih morajo stotine pešcev in vozil skoraj na vsakem cestnem križišču ustavljati več minut, da dobijo prednost pešci in vozila iz prečnih cest. Javno je bilo povedano mnenje, da se Ljubljana nad 250.000 prebivalcev ne bo mogla razviti in da bodo za dosego tega števila pretekla še stoletja. Obravnavajo se razni večstomilijonski projekti za rešitev prometnih vprašanj na železniških križiščih, za katere manjkajo splošni predpogoji: prostor, predhodno potrebna elektrifikacija železnic, denar itd. Četudi bi nam bil na razpolago večstomilijonski kapital, vendar se moramo vprašati, če je večstomilijonska investicija gospodarska, ko pa manjkajo utemeljitve potrebe za tako veliko investicijo, ko v Ljubljani o velikem prometu še ne moremo govoriti in tudi ne bomo mogli govoriti. Predložen je bil načrt, ki ustrezajoče rešuje prometna vprašanja na železniških križiščih Tyr-ševe in Gosposvetske ceste v Ljubljani. Stroški za izvedbo tega načrta po proračunu ne bodo znašali niti šest milijonov dinarjev. Številka stroškov je tako nizka, da je vsekakor vredno vzeti v presojo tudi ta načrt. Osnovno idejo tega šestmilijonskega načrta tvorita dve z železnico vzporedni, povsem odprti cesti med Tyrševo in Gosposvetsko, odnosno Celovško cesto. Obe vezni cesti sta med seboj povezani z majhnim, le nekaj metrov prekritim podvozom. Obe vezni cesti razbremenjujeta istočasno promet na Tyrševi in Gosposvetski cesti in omogočata istočasno neprekinjen promet, tudi ko so železniške zapornice spuščene En in isti načrt rešuje istočasno dve križišči. Izvedba tega načrta bi ustrezala železnici, cestnemu prometu, tako pešcem kakor vozilom, ustrezala pa bi tudi cestni železnici, ki bi mogla opustiti križanje železniških prog v isti višini in odpraviti prometne težkoče ter zakasnitve. Za presojo šestmiliojnskega načrta so važni tile tehnični podatki. Opis zgradbe Predlagano cestno križišče med Tyrševo in Gosposvetsko odnosno Celovško cesto je projektirano vzporedno z obstoječo dvotirno železniško progo. Cestno križišče s podvozom je projektirano na svetu, ki je skoraj povsem v posesti javnih uprav: mestne občine in železnice. Za takojšnjo izvedbo te zgradbe ni potreben noben poseben odkup sveta. Delno je prizadeto posestvo »Javnih skladišč« na severni strani ob Tyrševi cesti, vendar pa ne bo težkoč, ker bo mogoča zamenjava sveta. Tudi industrijski tir ostane za »Javna skladišča« neokrnjen. Izvedba tega projekta ne zahteva po-rušenja nikakih važnih ali posebno vrednih zgradb in se bodo morala delno odstraniti le železniška skladišča ob Neverni pbdvoSihi cesti. Delno bi bilo tretja prestaviti progo na, gorenjski kolodvpr, kar. pa ne dela posebnega problema. Gradbena dela po tem načrtu ne bi delala posebnih težkoč in železniški promet bi ostal neprekinjen Zelo ~važna je ugotoviteda je nalrt povsem prilagoden obstoječemu ',anju cest in tgradb in da je možna takojšnja izvršitev v okviru obstoječih regulacijskih črt, vendar pa v skladu s potrebami bodoče regulacije. Ceste Mrtev svet severno od železniške proge ob skladiščih gorenjskega kolodvora tvori že od nekdaj težkoče za novo cesto, ki bi bila izpeljana vzporedno z Bleiweisovo cesto onstran železniških tirov. Ta cesta bi razbremenjevala cestni promet na obeh spornih železniških križiščih Tyrševe in Celovške coste in bi bila ena najvažnejših v tem okraju, šestmilijonski načrt predvideva gradnjo te prevažne ceste, in sicer pod železnico. Ta cesta bo omogočila, da velik del prometa med Tyrševo in Celovško cesto ne bo več križal železniških prog, kar se je sedaj med Tyrševo in Celovško cesto dogajalo dvakrat (!) za isto pot. Vse ostale ceste ostanejo neokrnjene. Tudi Bleiweisova cesla ostane v sedanji višini. Podaljšek Vošnjakove ulice ob skladiščih gorenjskega kolodvora ostane. Ta načrt ne ukinja nobenih cest, kar je zelo važno. Cestni promet a) Pešci Za pešce so predvideni trije dvosmerno urejeni hodniki pod železniško progo. In sicer: prvi ob Tyrševi cesti, drugi ob Celovški-Gosposvetski ce6ti in tretji v osi samega podvoza. Pešcem torej ne bi bilo treba več čakati na železnico. b) Vozni promet Obe vozni cesti » podvozom omogočata vozni promet med Tyrševo in Gosposvetsko ter Celovško cesto v osmih smereh. S primerno ureditvijo prometa in značk, odnosno 8 signali je mogoče vozni promet urediti skladno z vsemi prometnimi potrebami. Večina vozil bo uporabljala obe vezni cesti in pa prevoz v podvozu, ne da bi se izpostavljala nevarnosti železniških tirov. Ce bi železniške zapornice ne bile spuščene, gre vozni promet brez nadaljnjega po Tyrševi in Gosposvetski cesti, v kolikor je to potrebno. Pred zapornicami bodo v začetku obeh veznih cest nameščeni štirje signali, ki bodo pravočasno opozarjali voznike, da se bodo zapornice zaprle. Omenjeni signali bodo obveščali voznike o kretanju zapornic. Promet bo šel povsem enostavno in 6e bo vsak voznik pač poslužil smeri in vožnje, ki mu bo najbolj prijala, vendar tako, da promet k podvoznim cestam ne bi bil oviran. Ustavljanje vozil tik pred zapornico ne bi bilo dovoljeno. Železnica Železniški promet in želzniške zgradbe ostanejo neizpremenjene, razen enega dela že omenjene gorenjske proge od odcepa pri Tyrševi cesti naprej. Lahko bomo pristopili k ureditvi kurilnic in kolodvorov. Cestna železnica Posebno povoljna je rešitev šestmilijonskega načrta za ljubljansko električno cestno železnico, ki ima s sedanjim prelazom čez železnico na Gosposvetski cesti zakasnitve, ki onemogočajo vsako redno obratovanje. Po tem načrtu bi bila cestna železnica izpeljana po podvoznih cestah in bi vse cestne železnice tekle tako rekoč skozi en sam podvoz. Zgradili bomo mogli prepotrebno cestno železnico po Tijrševi cesti do Ježice. Severni del mesta, ki se najbolj razvija, to železnico najbolj potrebuje. Podvoz sam je tako urejen, da omogoča obratovanje cestne železnice v vseh smereh. Naj-prikladnejša bo rešitev vožnje v dveh glavnih smereh: Ježica—pošta—Mosle in druga proga v smeri Vič-Št. Vid. Obe vozni cesti imata do podvoza podolžni padec ca. 2.5% in le na eni strani največ 3.2%. Padci so torej zelo povoljni tudi za električno cestno železnico. Inž. K. Dve najbolj razkošni dobi zgodovine Dve največji dragocenosti: škrlat in demant Kulturna zgodovina pozna dve dobi, ki sta se 1 odlikovali po izrednem razkošju: Doba rimskih cesarjev in doba francoskega kralja Ludovika XIV. Ti dve dobi sta bili res na višku razkošja, proti kateremu je navadno bogastvo revno. Prva je svoj sijaj izražala s škrlatom, druga z demanti. Zgodovina škrlata se izgublja daleč nazaj v pravljičnem svetu. Pravljica namreč pripoveduje, da je pes tirskega junaka Herakleja na morskem obrežju našel školjko-bagrenko in jo požrl. Pri tem si je ranil gobček, ki je postal škrlatno rdeč. Ta barva je bila Herakleju tako všeč, da je začel tkati — škrlat Še v času Kornelija Neposa (v dobi Kristusovega rojstva) je 1 funt tirske škrlatne volne v naši valuti stal kakih 11.000 din, v Dioklecijanovem času (okrog 300 po Kr.) pa 1 kg škrlatne svile 56.000 din. Škrlatno svilo so navadno v trgovini enostavno odtehtavali z zlatom, ker je bila enako cenjena. Škrlatna barva je bila silno trpežna, vsa moderna tekstilna industrija ne pozna tako trpežne barve. Aleksander Veliki je pri svo-. jem pohodu v Azijo v Suzah našel 200 let stara škrlatna oblačila in njegov škrlatni vojni plašč je nosil še Pompej — po 300 letih. Domovina škrlat-noga bgj^anja je seveda —. ofjent. Prvi so se s tem "pečali Feničani. Rimljani so to spretnost prenesli na zahod, v Rim, kjer se je v času, ko je bila rimska moč na višku, najbolj razvila in dajala značaj največjega sijaja. Prvotno so bogataši nosili v obleki le škrlatne našive in okraske ob robovih, toda lfmalu s tem niso bili več zadovoljni in v Cezarjevem času škrlatna baharija ni poznala že nobenih mej več. Patriciji so počivali 6amo še na škrlatnih blazinah in ko imperatorji niso mogli več tekmovati, ker je bilo vse razkošje že na višku, so ostalim državljanom prepovedali škrlat, kar pa je počasi zamorilo tudi tozadevno obrt in škrlat je prešel. Seveda pa je ta doba stregla tudi želodcu, sicer ne bi bila tako priljubljena. Pojedine so bile tako razkošne, da bi presegalo skoraj meje domišljije. O kraljici Kleopatri je znano, da je pri neki pojedini v posebni tekočini (neke vrste kisu) raztopila venec biserov, ki so imeli večmilijonsko vrednost in to kot posebno sladek napoj popila. I.ukulove pojedine pa so prišle celo v pregovor, ki se je med najvišjimi sloji ohranil do današnjega dne. Sužnji v kuhinjah so si morali ubijati glavo, da so preobložili mize z dragocenostmi in samimi posebnostmi. Tej pokvarjeni miselnosti so nojevi možgani in jeziki slavčkov komaj zadostovali. Najboljša vina so parfumirali s posebnimi esencami. Končala se je ta doba škrlata in slavčjih jezikov — z razpadom rimskega cesarstva. Želja po razkošju 6e je vrnila nekako čez 1500 let. Bila je to doba, ko so v Franciji vladali Burboni. Začela se je z Ludvikom XIII. in dosegla svoj vrhunec z Ludvikom XIV. Znamenje razkošja je bil — demant. Pri neki slovesnosti 1. 1698, ki je bila prirejena v čast perzijskemu poslaniku, je Ludvik nosil plašč, ves posut z demanti, ki so bili vredni — po današnji valuti — 15 milijonov din. V posebnem dragocenem zabojčku je hranil toliko demantov, da je za vsako priliko izbiral med njimi. Oprava v gradu Oiion je bila obložena z demanti. Dame so nosile tako široke ovratnice, da so jim pokrivale skoraj vsa prsa. Bogate Španke so nosile tako dolge uhane, da so jim segali skoraj do kolen. V njih so bile vdelane ure in plemeniti kamni V gradu Dubarry v Luciennes so bile dragocenosti zbrane v omari, ki je bila vredna blizu 1 milijon din Služinčad je hodila v to zakladnico in pobirala iz nje, kar je kdo mogel. V Londonu so jih prijeli in našli pri njih 140 velikih demantov,; 700 brijjantov, 300 velikih biserov in veliko zlatega okrasja. Končala se je ta doba diamanta s francosko revolucijo in "jfirbpadom monarhije. Prispevajte za Prosvetni dom na Prevaljah! Kje je najhujši mraz? Doslej je v znanstvenem svetu prevladovalo mnenje, da je največji mraz, »mrzlotni tečaj«, v sibirskem mestu Verhojansk. (Pri tem gre za največji mraz v redno o,bljudenih delih zemlje, ne za mraz na Severnem ali Južnem tečaju.) V Verhojansku so termometri že zabeležili 70 stopinj pod ničlo; letos v januarju n. pr. jc povprečna temperatura znašala 50.4 stop. pod ničlo in so te mere doslej veljale za največji mraz na zemlji. V novejšem času pa sa opazovanja privedla do drugačnih rezultatov. Vremenoslovci so prišli do zaključka, da je v Sibiriji še neko mesto, kjer vlada še hujši mraz kot v Verhojansku. To znamenito mesto je O i m e k o n. Tamošnja vremenska opazovalnica, ki deluje že od leta 1933, je ugotovila, da je v Oimekonu redno 7 stop. več mraza kot v Verhojansku. Največji mraz, ki so ga zabeližili v Oimekonu, je znašal 78 stop. pod ničlo. Dokler se kje na svetu ne najde kak še v$e I lih J1 m iidhi m, m ,'iij (. i 'm M* bolj mrzel kraj, bo lorej Oimekon veljal za mesto »mrzlotnega tečaja«. Kljub temu svojemu svetovnemu rekordu pa ima Oimekon nad 1000 prebivalcev, ki jim tako ostra podnebje nič ne škoduje. Tudi živali so menda proti mrazu dobro utrjene, saj se prebivalstvo peča z govedorejo in konjerejo in ga mraz nič ne ovira. NAČRT PROMETNEGA KRIŽIŠČA MED TYRŠEVO-GOSPOSVETSKO CESTO PREČNI OREREZI v n nas© ^ COlMMVntKA C M TA , IL.ft ,-fuJ novice Koledar fetrtek, 20 aprila: Neža Montepulčanska, devica. Petek, 21. aprila: Anzelm, cerkveni učonik; Simeon, škof. Osebne novice = Poroka, V cerkvi sv. Petra v Ljubljani sta bila poročena g. Franc Nose, ugledni krojaški mojster na Šmartinski ccsti v Ljubljani, ter gospodična Marija Antončičeva iz znane in spoštovane • hribske« kmetije v Temeniški dolini pri St. Vidu na Dolenjskem, iz rodovine, ki je dala mnogo duhovnikov, med drugimi tudi pokojnega profesorja dr. Ivan Janeziča in mariborskega škofa Kutnarja. Poročil ju je ženinov stric g. Omahen, župnik v Dobrniču. Mladima no«oporočencema želimo obilo božjega blagoslova! Opozorilo Pod firmo: Škofijski ordinariat —■ Ljubljana, Pred škofijo 4 se razpošiljajo na razne naslove letaki z napisom: Našemu delavcu! Našemu kinetu! S temi letaki škofijski ordinariat nima nobene zveze. Nepoznani elementi so si zločinsko prisvojili firmo škofijskega ordinariata, kar je povsem brezvestno in vsega obsojanja vredno. Javnost opozarjamo na to, da ne verjame, da bi škofijski ordinariat razširjal kakršne koli letake. V Ljubljani, 19. aprila 1939. Škofijski ordinariat v Ljubljani. —■ Družba sv. Vincencija Pavelskcga bo imela občni zbor prihodnjo nedeljo, 23. aprila v Marija-nišču v Ljubljaui. Ob 7 bo v kapeli sv. maša, ob pol 9 zborovanje po sporedu, ki 6e je doposlal konferencam. Vsi delavni člani ljubljanskih in okoliških konferenc se nujno vabijo, da se svete maše in zborovanja polnoštevilno udeleže, zunanje konference pa 6e naprošajo, da pošljejo vsaj enega zastopnika. — Seja ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bila pretekli torek, dne 18. aprila. Na seji je ravnateljstvo sklenilo, da se ljubljanskemu OUZD dovoli, da sezida novo uradovo poslopje v Celju. Za nove investicije v kopališču v Laškem je dovoljenih 510.000 dinarjev, za okrevališče na otoku Rabu pa 35.000 dinarjev. — Znižana voznina. Z odlokom prometnega ministrstva je dovoljena polovična voznina na železnicah in državnih patnikih udeležencem seje upravnega odbora Zveze mest kraljevine Jugoslavije, ki bo v soboto, 22. aprila, v Petrovgradu. — Reorganizacija galistva. Predsednik gasilske zajednice v Križevcih, Stanko Žagar, je priobčil v listu »Vatroga6ni vjesnik« članek, v katerem piše o reorganizaciji gasilstva. Leta 1937 so zastopniki hrvatskega gasilstva izstopili iz gasilske zveze v Belgradu. Do februarja letošnjega leta je bila gasilska zveza okrnjena, ker v njej ni bilo hrvatskih zastopnikov. Šele letos februarja so šli hrvatski gasilci v Belgrad s točno določeno nalogo, da izdelajo predloge za izpremembo gasilskega zakona, s ciljem popolne avtonomije gasilskih zajednic. Ta zahteva je našla razumevanje pri zvezni upravi, ki ji načeluje minister Snoj in sprejeta je bila resolucija, da se zajednicam da popolna avtonomija. Potrebne izpremembe v tem pravcu se sedaj izdelujejo; kakšne bodo, še ni znano. Stanko Žagar predlaga organizaciio, začenši od najnižjih edinic. To so proistovoljna gasilska društva, poklicne gasilske čete, obvezne gasilske čete ter industrijske in zavodske gasilske čete. Te edinice organizirajo na področju vsakega okrajnega načelstva gasilske župe; vse gasilske župe večjega politično-upravne-ga ozemlja ali banovine tvorijo gasilsko zajednico, vse zajednice enega narodnega ozemlja tvorijo narodno gasilsko zvezo in sicer hrvatsko, srbsko in slovenska Te tri narodne gasilske zveze pa tvorijo skupaj državno gasilsko zvezo, ki bi bila reprezentativni organ gasilstva. Narodne zveze so vrhovne gasilske oblasti na svojem ozemlju in delu-icjo samostojno in neodvisno. Država mora nositi stroške za državno gasilsko zvezo in del stroškov ra opremo gasilskih društev. Narodna vlada pokrajin nosi vse stroške narodnih gasilskih zvez in del stroškov za opremo gasilskih društev. Banovine nosijo vse stroške zajednic in žup ter del stroškov za tehnično opremo društev. Mesta in občine nosijo stroške za upravo, zgradbe in vzdrževanje gasilskih domov. Zavarovalnice pa morajo dati 6% od požarnih brutto premij za tehnično opremo gasilskih društev. Gasilske ustanove je treba oprostiti plačevanja občinskih, oblastnih, ba-novinskih in državnih pristojbin, poštnine, carine :a gasilske potrebščine. Končno poudarja člankar, ^BESIILM Hllll IIIHI—■—— iKaj plavite? Kaj pravite, gospod urednik, kako bo z našo narodno zavestjo? Vsi bi radi videli, da bi postali :aveden narod, pa se kur nekako ne upamo. Kakor da bi vedeli, da bi v tem primeru moral postati zaveden — vsak posameznik. V ilustracijo samo tole: Naši predniki so se bolj trdno drtali svojega. Vo nas so za nekatere kraje, ki ie zdavnaj niso vet na slovanskem svetu, ohranili svoja imena. Tako še danes po zaslugi naših prednikov zasebnem občevanju pravimo: Monakovo, Ino-most, Solnograd — teprav vsi remo, da je na noštno pošiljko treba napisati: Miinchen Ud. Taki so bili naši predniki, govorili so vseskozi »po naše«. Ali bo sedanji rod ludi toliko samosvoj? Vsi bi radi videli, da bi bil — rod kot tak. Ce pa poslušaš posameznika, ki je pogledal samo malo tez mejo, ko pripoveduje, kje vse je bil. ,,-atera mesta in vasi pod našim kapom je videl, pa takoj veš. da ta nobenega našega imena ne l>o zapustil prihodnjemu rodu, ker govori samo po zemljevidih. Narod pa je iz posameznikov, po posameznikih se ohranja in — izginja. Naši predniki so bili taki, da njihovi potomci niso izginili. K ni hn 7. vašimi potomci, te s mo mi ludi v zasebnem obtevanju tako mehki. da je treba gasilstvu, nujno potrebni ustanovi za narod, posvetiti polno pozamo6t. — Skladatelj Matija Tome je izdal zbirko: Deset narodnih pesmi za ženski in mešani zbor. Napevi, od katerih jih je večina prvič objavljenih in prirejenih, so vzeti iz obmejnih krajev Slovenije (Goriška, Koroška, Prekmurje). Pesmi, ki jih bodo izvajali ljubljanski srednješolski zbori na svojem koncertu dne 30. aprila, so prirejene v primemo lahkem slogu. Zbirka stane 24 din in se dobi pri skladatelju v Št. Vidu nad Ljubljano. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Poročajo nam, da priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani'skupno z Glasbeno Matico ljubljansko na binkoštna nedeljo izlet v Postojno s koncertom v Postojnski jami. Vse tozadevne informacije bodo izdajale in prijave bodo sprejemale, kakor smo zvedeli, vse biljetarne »Putnika« v Sloveniji, — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 15. t. m. je objavljena »Naredba o preskrbovanju nezaposlenih rudarskih in topil-niških delavcev in uslužbencev«. — Dvadnevni poučni izlet ZAKŠ v Gorico, Benetke, Padovo in Trst dne 14. in 15. maja 1939. Odhod avtobusa 14. maja ob 2 zjutraj izpred Delavsko zbornice na Miklošičevi cesti 22 v Ljubljani. Po Vipavski dolini v Ajdovščino (eventuelno zajtrk), dalje proti Gorici. Ogled Gorice. Ob 9 odhod na bojišča k Sv. Mihaelu. Ogled vojaškega muzeja in kavern. Mimo Doberdobskih jezer v Doberdob, nato dalje v Benetke. V Benetkah večerja in prenočišče. Drugi dan ogled Benetk. Po kosilu se odpeljemo po novi avtomobilski cesti v Padovo, kjer si bomo ogledali znamenito cerkev Sv. Antona, po ogledu cerkve Se odpeljemo v Savonaro, kjer bo ogled drevesnice bratov Sgaravatti. Nato se vrnemo preko Mestre in Tržiča (Monfalcone) po krasni obmorski cesti mimo Miramara v Trst. Odhod iz Trsta izpred hotela »Evrope« točno ob 23. Vožnja s skupnim potnim listom, vštevši v Benetkah večerjo, prenočišče,' zajtrk in kosilo ter dve vožnji z motorno ladjo na Trg sv. Marca in nazaj, vstopnino v Doževo palačo in vožnjo z električnim dvigalom na razgledni stolp ter vstopnino v Trstu za ogled akvarija, velja za osebp samo 390 din. Prijave sprejema tajništvo ZAKŠ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, I. nad., do vključno 6. maja 1939. Prijavi je priložiti dve fotografiji ter dovoljenje okrajnega glavarstva, katero dobite brezplačno. — Živinske kužne boleznL V Sloveniji je bila po stanju z dne 10. aprila slinavka in parkljevka na 82 dvorcih, vranični prisad in steklina na 2, konjske garje na 1, mehurčasti izpuščaj na 5, svinjska kuga na 15, svinjska rdečica na 5, kuga čebelne zalege na 2, perutninska kolera na 1 dvorcu. — Mesarji zborujejo. V Novem Sadu je kongres mesarjev, ki se ga udeležuje okrog 100 delegatov iz vse države. Na kongresu so sklenili, da se ustanovi vsedržavna zveza mesarjev in klobasičarjev s sedežem v Belgradu. — Iz ministrstva za gozdove in rudnike. Pri oddelku za vrhovno gozdarsko nadzorstvo je ustanovljen nov odsek za vrhovno nadzorstvo nad lovskim športom, turizmom in propagando lova. — Učiteljski zbor pri Dev. Mar. v Polju je daroval namesto venca v počastitev spomina umrle matere učiteljice g. Kržinove in umrlega oče!a učiteljice g. Sirnikove 300 din v sklad za revne učence, oziroma za nabavo pribora dojenčkom v obmejnih krajih. Šolsko upraviteljstvo se za lepo darilo iskreno, zahvaljuje. — Za preosnovo avtobusnega prometa. Posebno zastopstvo Zveze društev avtobusnih podjetij je izročilo trgovinskemu ministru v Belgradu predlog o preoenovi vsega avtobusnega prometa v državi. Zveza društev avtobusnih podjetij v tem predlogu zahteva, naj se določi potrebno omrežje avtobusnega podjetja in njegove cone, prisilno naj se združijo manjša podjetja v večja, najbolje na zadružni podlagi, izdelajo naj se točna navodila, po katerih bi poslovala vsa naša avtobusna podf jetja. — Zračni potniški promet. Pretekli ponedeljek so v Zemunu začeli z zračnim prometom. Uveden 60 zračne proge Zemun-Budimpešta-Du-naj-Berlin z nemškimi letali, ki vozijo vsak dan razen nedelje (odhod iz Zemuna ob 12.15); pro,ga Zemun-Sofija-Solun-Atene (vsaki dan razen nedelje, odhod iz Zemuna ob 12.20); proga Zemun-Za-greb-Benetke-Milan-Turin (vsaki dan razen nedelje, odhod iz Zemuna ob 12.35); proga Zemun-Rim z italijanskimi letali ob torkih, četrtkih in sobotah z italijanskimi letali ob tarkih, četrtkih in sobotah v obe smeri, odhod iz Zemuna ob 12.35; proga Ze-mun-Bukarešta-Konstanca z italijanskimi, domačimi in romunskimi letali vsaki dan razen nedelje, odhod iz Zemuna ob 13.40. — Včasih tudi po enkratnem čiščenju s Chlo-rodontovo pasto za zobe postanejo zobje prekrasno beli; pri rednem negovanju zjutraj in zvečer pa bodo ostali vedno taki. Chlorodontova pasta za zobe ima ogromno čistilno moč. ne da bi pri tem tudi najmanj poškodovala zobno sklenino. —• Ponesrečena služkinja. Marija Strupih, 22-letna služkinja iz Lanišča pri Škofljici, se je hudo ponesrečila. Sedla je na rob voza, s katerim so se domači odpravljali na polje. Nenadoma so konji potegnili in Marija je padla vznak z voza na tla. Pobila se je po glavi in si pretresla možgane. Prepeljali so jo takoj v ljubljansko bolnišnico, kjer so ji zdravniki takoj nudili svojo pomoč. — 17 letni cigan osumljen dvojnega umora. Obla-stva neumorno nadaljujejo preiskavo o dvojnem umoru pri Sv. Pavlu pri Preboldu, o katerem smo obširno poročali. Najprej so osumili nekega domačina, ki pa je dokazal svoj alibi. Sedaj je krenila preiskava v drugo smer. Par dni po umoru so našli v strugi Savinje blizu hiše, v kateri sta bila umorjena mož in žena, čm kratek moški suknjič s čmo rižasto barhen-tasto podlogo, na kateri so vtkane lisičje glave, v rokavih pa ima črno podlogo z belimi črtami. Orožniki so dognali, da je ta suknjič last 17 letnega cigana Štefana Hudoroviča, ki se je z drugimi cigani večkrat potepal po Savinjski dolini in se najraje ustavljal v Šcščah, kjer je bil zagrešen dvojni umor. Štefan Hudorovič je najbrž pobegnil na Dolenjsko v kočevski okraj, kjer so drugi člani ciganske družine Hudoro-vičev. Hudorovič se pa druži tudi s cigani Levakoviči, ki tabore navadno v ljubljanski okolici. Za njim so oblasti izdale tiralico. — Za poskus ponarejanja kovancev — 4 mesece. Mali kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča je včeraj obsodil 32 letnega delavca Lojzeta Vidgaja iz Poljan pri Primskovem na Gorenjskem na 4 mesece strogega zapora, ker ie jeseni lani poskušal ponarejati 20 dinarske kovance. Napravil si je že bil primeren model, pa so ga takoj zalotili, ne da bi bil ponaredil kak kovanec. Sodnikom malega senata ie vse priznal. — Za obmejno tihotapstvo kobile 6 mesecev. France Petkovšek iz Rovt ob zapadni meji je bil obtožen, da je ponoči 17. maja l«ni odpeljal iz hleva posestnika Rudolfa Jeraja 5000 din vredno kobilo, jo pretihotapil čez mejo in jo v Italiji prodal, za 2500 lir. Zaradi konjske tatvine obtoženi Petkovšek je zanikal tatvino, v preiskavi pa je priznal, da je res nekemu neznanemu človeku pomagal Jerajevo kobilo spraviti čez mejo. Mali kazenski senat ga je na podlagi izvedenih dokazov obsodil le zaradi prestopka prikrivanja ukradene kobile, ki jo je pomagal spraviti čez mejo v Italijo, in sicer na 6 mesecev strogega zapora in na 120 din denarne kazni. Petkovšek jc prijavil proti sodbi revizijo in priziv. pO* cbižavi * 35.000 vstopnic za nogometno tekmo Anglija in Jugoslavija v Belgradu. Dne 18. maja bo v Belgradu prva nogometna tekma med Jugoslavijo in Anglijo. Jugoslovanska nogometna zveza je že vse potrebno pripravila. Računajo z obiskom, kakršnega Belgrad še ni doživel. Poskrbeli so za 30.000 stojišč in za 5000 sedežev. Največji obisk je bil doslej pri nogometni tekmi Jugoslavi ja'Poljska, ko je bilo 18.000 gledalcev. Vstopnice za nogometno tekmo Anglija:Jugoslavija 60 že začeli prodajati. * Važno prometno vprašanje. »Jutarnji List« poroča iz Splita: Pohvaliti moramo inicijativo splitske trgovska-industrijske zbornice v vprašanju napredovanja prometa v naših jadranskih pristaniščih. Pri reševanju tega važnega vprašanja našega Priimorja pa ie treba urediti tudi vprašanje gradnje prekopa Vukovar-Šamac, ki bi vezal Donavo s Savo in bi brez dvoma pritegnil znaten del svetovne trgovine, ki gre dane6 po Donavi čez Brailo v Črno morje ter skozi Dardanele v Egejsko in nato v Sredozemsko morje. Nova plovna pot Vukovar-Šamac-Sava-Jadran ne bi pritegnila samo znaten del tranzitne trgovine iz vseh dežel Podo-navja na naša jadranska pristanišča, marveč bi bila posebne važnosti za izvoz žitaric in koruze kakor tudi za naš uvoz. Z zgraditvjo tega prekopa bi oživela vsa naša jadranska pristanišča, oživela bi tudi morska in rečna plovba, da ne govorimo o koristi, ki bi ja imele od tega naše železnice Dokler se še ni gradila unska železnica in 6e je računalo s potjo čez Sisek in Karlovec na Sušak, je nudila ta prometna žila najugodnejšo pot do morja. Danes, ko 6e bližamo dovršitvi unske železnice, je položaj še mnogo bolj ugoden. Posebno je važna za bodočnost te plovne poti nameravana regulacija Une do Bosanskega Novega. Ladje bi mogle tako pripluti od Jasenovca po Uni do Bosanskega Novega, od tam pa čez Bihač po unski železnici najkrajšim potom do Šibenika oziroma do Splita. Po tej poti bi prišel v poštev prevoz po železnici samo 258 km do Šibenika ali 284 km do Splita, med tem ko znaša prevoz po liški železnici čez Karlovec do Šibenika 448 km, do Splita 474 km. Gradnja prekopa Vukovar-Šamac je eno najvažnejših vprašanj našega narodnega gospodarstva in dolžnost vseh prizadetih je, da posvetijo temu važnemu vprašanju 6vojo največjo pozornost. * Velik požar v Splitu. Pretekli torek zjutraj je nastal požar v skladišču gradbenega materijala Miroslava Ganze v Splitu. Goreti je začelo v neki baraki, v kateri so bili poleg gradbenega materijala tudi 6troji za žaganje in sekanje drv. Požar se je širil z neverjetno hitrostjo in je kmalu zajel še dve drugi baraki in pa gradbeni materijal, ki je bil naložen na prostem. Gasilci so se trudili, da bi pogasili požar, vendar se jim ni posrečilo. Zgorela je celo skladišče. Škodo cenijo na 900.000 dinarjev, zavarovano pa je bilo skladišče samo za 270.000 din. Lastnik skladišča je bil v času požara v Sloveniji, kjer je nakupaval gradbeni materijal. * Izvoz morskih rib na Češko in Poljsko. Zaloge morskih rib pri naših ribičih so se zelo zmanjšale. Koncem novembra so imeli ribiči v zalogi okrog 25.000 sodav sardel, jih imajo sedaj še komaj 10.000 sodov. Glavni del rib je bil izvožen v inozemstvo, predvsem na Češko in Poljsko, veliko so jih pa pokupili v notranjosti naše države. Pričakujejo, da bo do glavnega letnega ribolova prodana tudi vsa sedanja zaloga rib. * Novo poslopje borze dela v Šibeniku je že skaro dogotovljeno in se bodo kmalu vselili uradi. Zgradba je že kolavdirana. * Velik mlin v Subotici pogoreL V mlinu na električni pogan Zore Berger v Subotici je v noči od 17. na 18. aprila nastal požar, ki je kmalu zajel vse ostrešje. Prihiteli so gasilci, ki 6o pa imeli samo eno brizgalna; poleg tega je primanjkovalo tudi vode. Grozila je nevarnost, da se požar razširi na sosedna poslopja, zato so gasilci prosili za pomoč vojaška oblast, ki je takoj poslala četo vojakov, ki so pomagali omejiti požar. Po petih urah je mlin pogorel do tal. Poleg mlina je zgorelo tudi o,k rog 160 meterskih stotov moke, velika množina pšenice in koruze ter 150 meterskih stotov otrobov. Škode je okrog milijona dinarjev. Mlin je bil zavarovan. * Sami so si iskali pravice. Iz Siska poračajo: Skozi vas Osekovo 6o šli trije cigani. Prebivalci so jih osumili konjskih tatvin, jih ustavili ter jih začeli kar sami zasliševati. Cigani 60 priznali, da so v tej vasi ukradli konje, kot svoja pamagača pa so označili kmeta Karla Krajačiča iz Osekova in Ivana Krajačiča iz Stružca. Kmetje so prijeli tudi ta dva, ki pa nista ničesar priznala, četudi so ju nali v Pakrac, kjer so baje cigani prodali ukra-ene konje. Oba prijeta kmeta in cigani trdijo, da so kmetje z njimi postopali zelo krvoločno. Karla Krajačiča so mučili na vse mogoče načine. Gnali so ga s cigani vred v Garešnico, kjer so iskali ukradene konje. Med potjo so jih srečali orožniki, ki so prevzeli Krajačiča in cigane, abenem pa so uvedli preiskavo tudi proti kmetom zaradi mučenja. Tudi v Strišcu so kmetje mučili Ivana Krajačiča. Privezali so ga k drevesu in pod njim zakurili ogenj, ki je Krajačiču tako opekel noge in del života, da se je onesvestil. Kmetje so mislili, da je že mrtev in sa ga odvezali. Če nekaj ur pa je Krajačič prišel k sebi in se s težavo privlekel do ceste, kjer ga je našel neki kmet in z vozom odpeljal v bolnišnico v Sisek. • * Šestletno hčerko vrgla v vodnjak. V vasi Smilovcu v Srbiji je Stanka, priležnica posestnika Živote Milenkoviča, vrgla v vodnjak svojo bolehno šestletno hčerko Milico, pa se je takoj skesala in izvlekla otroka iz vodnjaka. Pa je bilo že prepozno. Hčerka je bila mrtva. Da bi prikrila svoj zločin, je vzela mrtvo hčerko in jo nesla v vas Rutevac, ki je 40 km oddaljena. Tam namreč živi Stankin pravi mož Vladimir Ivkovič, kateremu je rekla, da je hčerka umrla. Mož ji je verjel, vendar pa je zločin hitro prišel na dan. Pri zasliševanju je Stanka izjavila, da je vrgla hčerko v vodnjak zato, ker je imela več telesnih hib in je bila tudi božjastna. * Gost: »Natakar, prosim, zaprite okno.« Natakar: »Ali vam zelo vleče, gospod?« Gost: »Ne. ampak zrezek mi bo odneslo s krožnika.« Ljubljana, 20. aprila Gledališče Drama: Četrtek, 20. aprila ob 3 popoldne: »Hlapci«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Petek, 21. aprila: »Kaj jo resnica?« Red B. — Sobota, 22. aprila: »Potovanje v Benetke«. Red A. — Nedelja, 23. aprila: »2ivi mrtvec«. Izven. Znižane cene. Opera: Četrtek, 20. aprila: »Vse za šalo«. Red Četrtek. — Petek, 21. aprila: zaprto. — Sobota, 22. aprila: »Falstaff«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 23. aprila ob 3 popoldne: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene. — Ob 8 zvečer: »Vse za šalo«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 24. aprila: Akademija Sokola Ljubljana-Matica. Izven. Radio Ljubljana Četrtek, 20. aprila: 12 Jožek in Ježek — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pester spored radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 »Za Krajno premožen; za K rajno ubožen; za Kraj-no učen; za Krajno rojen«. Ob 250letnici izida Valvazorjeve »Slave vojvodine Kranjske« .— Vrsta prizorov o življenjskem delu velikega moža. — Rokopis pripravil Niko Kuret. Izvajajo člani radijske igr. družine. Vodi inž. Ivan Pengov — 21 Reproduoiran koncert simf. glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije »Einona«. — Konec ob 23. Drugi programi Četrtek, 20. aprila: Belgrad-Zagrcb: 20 Humor, 21 Narodne pesmi — Sofija: 19.30 Ork. konc. — Varšava: 20 Plesna gl., 21 Saksofon, 22 Kom. gl., 23.05 Zbor — Budimpešta: 20.50 Ork. konc., 22 Plesna gl., 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 21.85 Vok. in pianinski konc. — Rim-Bari: 21.15 Wag-nerjeva opera »Rensko zlato« — Dunaj: 19 Beethovnove skladbe, 20.10 Igra, 21 Graški komorni orkester — Berlini-Konigsberg: 20.10 Orkestralni koncert — Hamburg-Lipsko-Vratislava-Frankf urt-Stuttgart-Monakovo: 20.10 Vsedržavna oddaja — Koln: 20.30 Pihala in ruski zbor — Strasbourg: 21 45 Opera. Prireditve in zabave Mladinski zbor z Rakeka ima na sporedu koncerta nekakšen pregled slovenske mladinske glasbene tvornosti od njenega začetka do najnovejše dobe ter bo zanimal občinstvo tako s te, kakor tudi iz estetsko umetnostne strani. Koncert bo v ponedeljek, dne 24. t. m. ob pol 21 v veliki fil-harmonični dvorani. Vstopnice so že na razpolago v knjigarni Glasbene Matice od 20 din navzdol. Vse prijatelje lepe pesmi vabimo na koncert. APZ bo ponovil koncert pesmi iz slov. nar. preporoda dne 28, t. m. v veliki unionski dvorani za vse ljubljanske srednje Sole. Nekaj vstopnic bo rezerviranih za ostalo občinstvo, ki se koncerta 3. t. m. ni moglo udeležiti, ker je bila dvorana popolnoma razprodana. Te vstopnice bodo na razpolago na univerzi v vratarjevi loži. Čas prodaje bomo še objavili. ,„ ^Predavanja Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj deseti prosvetni večer drevi v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti) Predava g. prof. Bergant Mavricij o slovenskih velikih možeh kot prvih voditeljih slovenskega naroda. »V Šmihel, pa 'no kajžico imam« je naslov skioptičnega predavanja, ki ga bo imel g. dr. p. Roman Tominec v torek 25. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani na 52. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M. O. Sodeluje društveni pevski zbor. Sestanki Dekliški krožek Ljubijana-mesto! Drevi ob 8 bo redni sestanek našega krožka v sobi »Doma dijakinj« v Vzajemni zavarovalnici Fantovski odsek Sv. Peter ima drevi ob osmih redni sestanek s predavanjem narodnega poslanca g. Rudolfa Smersuja. Diplomirani tehniki! Udeležite se rednega občnega zbora Udruženja diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljana, ki bo v soboto, 22. aprila ob pol 8 v salonu resiavracije »Šestica«, Tyrševa 6. Obravnavala se bodo važna vprašanja našega stanu. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-Ijeva c. 1; mr. Bahovec, Kongrensi trg 12 in mr. Komotar, Vič. Anekdota V oddelku vagona je 6edel mlad gospod z mala kletko, v kateri je bila nenavadna žival. Sopotnik ga je vprašal, kakšna žival je to. Dobil je odgovor, da je to egiptovski mungo, ki žre strupene kače. »Taka, torej je to koristna žival. Zakaj jo boste pa potrebovali?« »Veste, jaz imam strica, ki ima halucinacije. Domišljuje si, da ima v trebuhu strupene kače. Zato mu sedaj nesem tega munga, da bi požrl 6trupene kače mojega 6trica.« »Ampak oprostite, gospod moj; če si vaš stric domišljuje, da ima v trebuhu strupene kače, potem ne more biti govora o kačah, ' 1 bi jih mogel mungo požreti « »Pomirite se, gospod, saj to • 1 pravi mungo.« mmKino Kodeljevo teJ.4i-64ma Danes, jutri ter v soboto ob 20 dva velefilma Aplian (Dorothy VlKall Lnmour) Doživljaj ene noči. — (Charles Boyer, Jean Artur) UUBDANA Zanimivo predavanje 0 Ameriki V torek zvečer je bil 51. prosvetni večer Frančiškanske prosvete v Ljubljani. Predavala Je ga. Vera Adlešičeva, soproga ljubljanskega župana, o svojih vtisih, ki si jih je lani nabrala, ko je potovala po Ameriki v spremstvu svojega soproga, ki je v Ameriko odpotoval na odkritje Jugoslovanskega vrta. Go. županjo smo do sedaj poznali kot izvrstno pevko resnično umetniške višine, poznali smo jo tudi kot prijazno gospo in družabno damo, nismo pa vedeli, da je tudi tako sijajna predavateljica. K popolnemu uspehu njenega predavanja ji je pripomoglo njeno veliko znanje in pa njen lepi glas. Odlično občinstvo, ki je napolnilo veliko frančiškansko dvorano, je imelo resničen užitek. Med odličniki, ki so prišli na predavanje, moramo omeniti go. banico dr. Natlačenovo, divizijskega generala Lukiča z gospo, g. župana dr. Adlešiča, go. soprogo podbana Majcnovo, zaslužnega in poslovodečega podpredsednika Rafaelove družbe župnika Zakrajška, župnika dr. Romana Tominca, kanonika Volca, pri-orja dr. Učaka in mnogo drugih. V skoraj dveurnem predavanju je gospa dr. Adlešičeva lepo razvila svoje vtise v Ameriki. Pokazala je svoje veliko znanje ameriške zgodovine in zemljepisja, ameriške kulture, socialnega življenja Amerikancev, ameriške morale, ameriške miselnosti in celo — gospodarstva. Nas pa so najbolj zanimali njeni vtisi o življenju Slovencev v Ameriki. Predavateljica je lepo očrtala velikanske napore Slovencev na organizacijskem polju in, na gospodarskem, njihovo veliko ljubezen do stare domovine, do maternega jezika, njihovo ljubezen do slovenske kulture in pa njihovo stremljenje, da se v oceanu anglosaškega jezika žimdaij vzdrže. Gospa pa je morala priznati, da je njen vtis takšen, da je Slovencem v Ameriki določeno le še nekaj desetletij življenja in da bo že velik uspeh to, če bodo potomci ameriških Slovencev imeli zavest, da so slovenskega poko-ljenja. Predavateljica je proti koncu predavanja pokazala tudi nekaj skioptičnih slik iz Amerike. Videli smo sijajne ameriške stavbe, ameriške tipe, kakor črnce in Indijance, videli smo spomenike našim zaslužnim možem v Jugoslovanskem vrtu in videli smo čudeže ameriške tehnike. Navdušeno odobravanje je nagradilo trud predavateljice. Ob koncu se ji je zahvalil predsednik Frančiškanske prosvete g. Medičar, ki ji je poklonil v znak priznanja lep šopek. Prihodnji torek bo zaključno 52. predavanje Frančiškanske prosvete v tej sezoni. Predaval bo g. župnik dr. Roman Tominec o temi »V Šmihelu pa kajžico imam«. Predavati namerava namreč o spu_ modernega človeka po lastni hišici. Na to zanimivo predavanje že sedaj opozarjamo. čistimo zalogo in prodajamo lepe bobovce po 4.—, 5.—, 6.— din. Fr. Kham — Kongresni trg št. 8 1 Koncert v korist sklada za pobijanje jetike bodo priredili Časjniki ljubljanske garnizije, v soboto, dne 22. apriM ob"^'zvfečer. Prosimo vse prijatelje naše vojske in rezervne častnike, da to človekoljubno prireditev v čim večjem številu obiščejo. Vstopnine ni, pač pa se sprejemajo prostovoljni prispevki. Obleka večerna. 1 Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« javlja, da bo slovesna zadušnica za Zrinjskim in Frankopa-nom dne 29. aprila t. 1. ob 7 v frančiškanski cerkvi. Glavna redna skupščina bo pa dne 6. maja ob 8 zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom, 1 Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik. 1 Občinska seja. Danes ob 5 popoldne bo v magistratni dvorani redna seja mestnega sveta. Na dnevnem redu so nekatere zanimive točke, tako odobritev proračunov mestne občine ljubljanske za 1. 1938, dalje obravnava o pogodbi med mestno občino ljubljansko in uršulinskim samostanom za otvoritev Šubičeve ulice, najem posojila 4 milijone za dograditev šole na Viču. Slede dalje poročila raznih odborov in pa tajua seja, ki bo obravnavala razne osebne zadeve. 1 V zadnjih mesecih se je že ponovno dogodilo, da je bil ta ali oni pismonoša pri dostavi pošte napaden in poškodovan od psov, katerih lastniki so ali hišni gospodarji ali pa posamezne stranke stanujoče v hiši. — Poštno ravnateljstvo opozarja hišne gospodarje in druge lastnike psov, da ukrenejo vse potrebno, da bodo dostavljači lahko brez skrbi in nemoteno opravljali svojo naporno službo pa tudi, da 6e izgonejo neprijetnim posledicam, ki utegnejo zaradi takih napadov zadeti lastnike psov same. I Za mestno kuhinjo v cukrarni je daroval 100 din član m. s. g. W. J.; v isti namen so poslali 200 din namesto venca na krsto pokojnega g. dr. Franca Frlana dediči Alojzija Pogačnika na Miklošičevi cesti 4, ter stanovalci hiš na Cesti 29. oktobra št. 18 in 20 tudi 200 din, a socialni urad je v znamenje teh daril položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. V počaščenje spomina svojega soproga Franca je pa darovala 200 dinarjev za cukrarno ga. Marija Žive«, na Cesti 29. oktobra št. 17. — Mestno poglavarstvo izreka darovalcem prisrčno zahvalo tudi v imenu obdaro-vanih. 1 Idrijski krožek. V nedeljo, 23. apr., bo izlet na Šmarno goro. Sestanek ob 12.30 na vrhu. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji. 1 Uprava policije v Ljubljani obvešča, da bo pregled novih motornih vozil v petek, dne 28. t. m. od 8 do 11 v Ljubljani na Bregu št, 20 (dovoz z Novega trga), K temu pregledu je pripeljati tudi vse avtomobile, avtobuse in motocikle, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bili komisijsko pregledani in odobreni za promet. 1 Enodnevni krožni izlet po Slovenskih goricah priredi Društvo prijateljev Slovenskih goric dne 7. maja. Informacije dajejo vse biljetarne Putnika. 1 10.000 prekoračenih. Nenavadno hitro je bilo letos prekoračeno število 10.000, namreč število sprejetih bolnikov v ljubljansko bolnišnico. Nismo niti dopolnili tretjine tega leta, pa je do-sedaj ljubljanska bolnišnica že sprejela 10.400 bolnikov, mnogo pa jih je tudi odklonila oziroma zavrnila v domačo oskrbo. Sleherni dan pa prekosi prejšnjega in gneča v bolnišnici je vedno bolj strašna. Nihče pa ne ve ne dneva, ne leta, kdaj bodo bolnišnico razširili oziroma vsaj odprli ki-rurgični oddelek. Na kirurgijo je namreč največji naval. 1 Porotna dvorana — velik arhiv. Nekdanja porotna dvorana ljubljanskega okrožnega sodišča se je sedaj spremenila v velikanski arhiv spisov o aferi Mira Jankoleta. Tja so iz Slovenske banke v avtomobilih prepeljali in shranili vse bankine spise in knjige. Dvorana je postala velik arhiv teh spisov in bo pač imel sodeči sodnik mnogo sitnosti in skrbi, preden bo mogel preučiti vse spise, ki leže nagrmadeni po raznih klopeh. Sicer je preiskava proti Jan-koletu že končana. Državni tožilec sestavlja obtožnico, ki bo zelo obširna in se nam obljublja pravcati monstre-proces. Miro Jankole je vdan v svojo usodo in mimo pričakuje glavne razprave, ki pa ne bo še tako kmalu razpisana. Ta razprava bo najbrž v porotni dvorani. | Kranj Da ne ho poleti žeje. Po velikonočnih praznikih so začeli z gradnjo vodovoda Preddvor—Tupa-liče—Olševek—Luže in bo bržkone ta vodovod v teku treh tednov dovršen. Iz tega vodovoda se bo napajal tudi Šenčur z okoliškimi vasicami, ki so doslej dobivale vodo iz iste cevi kot Kranjčani. Ko bo končan ta vodovod, bo torej glavna cev dovajala v Kranj več vode. Za gradnjo glavnega vodovoda Preddvor—Kranj je prišlo že 9 vagonov cevi, ostale dobave bodo v kratkem prispele. Gradnja tega vodovoda se bo začela koncem aprila, ko bo licitacije potrdilo ministrstvo. Načrti za III. etapo vodovoda t. j. Kranj—Stara Loka so že delajo in se bo z gradnjo tega vodovoda najbrž začelo že prihodnje leto. Zgubila se je aktovka na cesti od Škofje Loke do Gašteja. V njej je bilo nekaj obleke in drugih stvari. Najditelj naj jo proti nagradi odda v »Slo-venčevi« podružnici v Kranju. Novo mesto Od vodstva tukajšnje meščanske šole se poslavlja upravitel g. Mcrvič Anton, ki stopa z današnjim dnem v pokoj. G. upravitelj je vodil tukajšnjo meščansko šolo od njene ustanovitve dalje. Bil je zgled skrbnega šolnika, ki z ljubeznijo posveča vse svoje sile prospehu šole, ki mu je izročena v vodstvo. Kot upravitelj je bil vseskozi objektiven in je imel vedno le koristi šole in njenega vzgojnega dela pred očmi. Zlasti je znal s svojo srčno dobroto in nevsiljivo družabnostjo gojiti med svojim učiteljstvom iskreno tovarištvo in lepo sožitje. Lansko leto je dopolnil 35. leto svojega službovanja, ki ga je pričel kot učitelj v raznih krajih na Primorskem, po prevratu pa je služboval najprej kot upravitelj novo ustanovljene meščanske šole v Ribnici, nato pa v Novem mestu, kjer je ostal do danes. Ko odhaja, naj ga spremlja zavest, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi šolo dvignil in vzdržal na čim dostojnejši višini. Ob njegovem odhodu mu želimo, da bi zasluženi pokoj še dolgo zdrav užival v krogu svoje družine! Ki □ fe MARIBOR Zanimivosti starega židovskega pokopališča Maribor, 19, aprila. Na kratko smo včeraj poročali o zanimivi najdbi, na katero so naleteli mestni delavci v Strmi ulici. Tam ima mestna občina svoja skladišča, katera nameravajo v doglednem času zelo povečati ter postaviti nove remize, ker so sedanje dosti pretesne. V ta namen je mestna občina dokupila nekaj sveta, ki leži zapadno od Strme ulice medsedanjimi skladišči in Dravo. Tu se je nahajal doisedaj vrt sadonosnik. Pred nekaj dnevi so začeli kopati temelje za novo stavbo. Pri kopanju so v ponedeljek naleteli na prvo okostje, ki je ležalo 2 m globoko. Poklican je bil prof. Baš, ki je ugotovil, da je slučaj spravil na dan dokaze o legj starega židovskega pokopališča, na katerem so pokopavali pred 600 leti mariborski židje umrle svojce. Pri nadaljnjem kopanju so »pravili delavci ria dan še 9 takih okostij. Vsa leže v enaki globini približno 2 m pod površjem. Verjetno, da včasih niso bila tako globoko zakopana, toda tekom stoletij se je nad njihovimi grobovi zemlja z obdelovanjem precej dvignila. Vsa okostja so zelo dobro ohranjena, ker leže v suhi mivki. Zlasti lobanje niso prav nič preperele. Vsaka lobanja pa ima v očesnih jamicah po dva majhna prodna kamna, s katerimi so pokojniku zatisnili oči. Iz sledov v zemlji se vidi, da mrtvecev niso polagali v grob v lesenih krstah, temveč samo zavite v njihova oblačila. Pri skeletu, ki so ga dvignili celega za mariborski muzej, so našli okrog lobanje še ostanke z zlatimi nitkami pretkane tančice. Očividno je bila to kakšna ženska iz bogate in odlične židovske rodbine. Pri drugih skeletih niso našli nobenih takšnih predmetov iz kovine. Vsa okostja so ležala v eni smeri, z glavo proti za-padu in nogami proti vzhodu. Na tem prostoru mora biti v zemlji še veliko okostij, saj so jih 10 našli v enem samem jarku, ki je jedva pol metra širok. Najbrž so z jarkom slučajno zadeli vrsto grobov. Prostor, na katerem so naleteli na te najdbe, je bil pred 600 leti precej oddaljen od mestnega obzidja na popolnoma samotnem obra-ščenem kraju nad Dravo. Nadaljnjih izkopavanj seveda nalašč zaradi preiskovanja grobišča ne bodo vršili, važno pa je, da se je sedaj določilo mesto nekdanjega grobišča. Okostja, ki so jih sedaj izkopali iz jarka, so spravili v zaboj ter jih bodo znova pokopali na mestnem pokopališču na Pobrežju, P. m Prvi slovenski zvočni film o mladinskem taboru v Ljubljani bomo videli v nedeljo dopoldne v Grajskem kinu. Prva predstava za člane Fantovskih odsekov, čalnice Dekliških krožkov in povabljene goste bo ob 10, druga za ostalo občinstvo pa ob 11. Člani in članice dobijo vstopnice po 2 din v pisarni Prosvetne zveze, ostali pa po 3 din v prodajalni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti 6. m Krščanska ženska zveza bo imela v nedeljo, dne 23. aprila svojo pobožnost v cerkvi sv. Jožefa v Studencih. Ob 6 sveta maša, skupno sveto obhajilo in darovanje za cerkev. m Zbor državnih in samoupravnih upokojencev V nedeljo, 23. aprila ob 9 dopoldne bo v mali dvorani Narodnega doma občni zbor Društva jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru. Na občnem zl>oru 6e bo zopet obravnaval predlog nekaterih članov, naj bi se mariborska organizacija združila z banovinskim društvom Pogled na otok Kri v Jadranskem morju, 'državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani. m Cajnkarjeva drama »Potopljeni svet«, ki jo bodo igrali v 6oboto v okviru Umetnostnega tedna v mariborskem gledališču, je najzanimivejša slovenska dramska noviteta zadnjega časa. m Poroka. V frančiškanski cerkvi sta se poročila gdč. Vladka Vrečko in dr. J. Munda, okr. zdravnik v Rogaški Slatini. Mlademu paru obilo sreče. m Akademska kongregacija vabi na sestanek v petek ob 8 v frančiškanski kapeli. m Prosvetno društvo v Studencih pripravlja novo igro »Pesem s ceste« v režiji St. Ledineka. m 4 ha gozda zgorelo. Na Ojstrici nad Dravogradom je nastal požar v gozdu, ki je zavzel zelo velik obseg. Zgorelo je okrog 4 ha mladega gozda ter je škoda precej občutna. Gasilci so omejili požar na ta način, da so izkopali jarke. m SSK Maraton — šahovska sekcija. Drevi ob 7 sestanek v klubskih prostorih. Igra se si-multanka, ker je tekma proti »Grafiki« preložena. Šahovnice prinesite s seboj. — Načelnik. m Protituberkulozni dinar. V mesecu marcu je dosegel sklad za zgradbo azila za jetične bolnike vsoto 483.231 din. Izven stanovanjske akcije so darovali v ta sklad: dr. Josip Novak 100 din, Narodna banka v Mariboru 210 din, neimenovani 50 din, I. Velker namesto venca na grob Marija Nekrep 100 din, Društvo držav, in samoupravnih upokojencev v Mariboru 100 din, mestna uprava drušitva upokojenih častnikov namesto venca na grob kapelami Kožarju 100 din. Vsem darovalcem se PT liga iskreno zahvaljuje. m Odbor Touring-kluba se je sledeče konstituiral: Predsednik Josip Loos, I. podpredsednik Jaki Franjo. II. podpredsednik Baš Franjo, I. tajnik Weiss Hugo, II. tajnik Bergant Evgen, I. blagajnik Kralj Alfred, II. blagajnik Voršič Franjo; načelniki sekcij: splošne sekcije Voršič Franjo, avtomobilistične Jarc Mario, motociklistične An-tonoič Anton, kolesarske Hlebš Anion. m Nenavadna nesreča. V Kamnici pri Mariboru se je ponesrečil 50 letni posestnik Franc Pavlič. Ko je stal na balkonu svoje hiše, so se nenadoma zlomile deske pod njegovimi nogami. Skozi tesno odprtino je padel v globino ter je zadobil hude poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Ukraden nagrobni spomenik. Nenavadna tatvina je bila izvršena na framskeni pokopališču. Nekega dne se je pojavil na tem pokopališču kamnoseški pomočnik Otmar K. z enovprežnim vozoin. Podrl je spomenik iz črnega granita v vrednosti 4000 din ter ga naložil na voz. Spomenik je tehtal 300 kg, pa ga je s pomočjo vzvodov sam spravil na vozilo, s katerega je poprej snel zadnja kolesa. Spomenik je odpeljal domov ter ga je potem prodal za 700 din. m Železarno v želodcu je imel roparski morilec Koder, katerega so v torek operirali v mariborski bolnišnici. Zdravniki so so čudili, kako je mogel mož pogoltniti takšne kose železa. Iz želodca so mu namreč vzeli dva 22 cm in 15 cm dolga in 11 nun debela kosa železa, ki sta bila oba povrhu še zelo zvita, tako da je pravi čudež, kako jih je spravil skozi goltanec. Poleg tegi pa je imel v želodcu še več dolgih žeblje v. Kodru niso niti na operacijski mizi vzeli verig z nog ter je tudi sedaj, ko leži v postelji, vfcovan v že-lezje, povrhu pa ga noč in dan stražila dva paznika. m Dva vloma. Na Gosposvelski cesti so vlomilci vdrli v pisarno Kmetijske poskusne postaje. Prišli so v pisarno skozi okno na dvorišču. Odnesli so fotografski aparat, več leč in razno orodje ter povzročili 2000 din škode. Drug vlom je bil v Smetanovi ulici 3 v strojno delavnico Ivana Korelli. Vlomili so trojo vrat ter so morali odpreti z vitrihom tri ključavnice, pa je bilo vse delo zastonj, ker niso našli ničesar, kar bi se jim izplačalo. Gledalce Četrtek, 20. aprila ob 20: >Upniki - na plane. Red C. — Petek, 21. aprila: Zaprto. Vavta vas Sadovi vzgoje. Dečki iz raznih vasi župnije Vavta vas se pridno udeležujejo telovadbe pri Fantovskem odseku v Zadružnem domu. Prav je to, da se tudi Dolenjci prebujajo in kljub zaposlenosti na polju in v vinogradih žrtvujejo večerne cre za boljšo telesno vzgojo. Prav pa ni, kar se je zgodilo nekega večera. Ko so se vračali ti dečki domov, jih je napadel brez vzroka 20 letni fant S. A., član Sokola, z motiko, in to popolnoma brez vsakega vzroka, pač pa iz gole »strpnosti«. Ker so se dečki hitro razbežali, ni bil na veliko srečo nobeden poškodovan. Vendar je vsa zadeva že v rokah oblasti in želimo, da ga temeljito pouči o pravilih dostojnega vedenja, o katerih ga pri Sokolu niso. Kar je pa v šoli lepega slišal, je pa že davno pozabil, Zgodovinska grobišča v Kranju Poročali smo že ponovno o izkopavanju zgodovinskih grobišč v Kranju. Našli so dragocene starinske predmete, ki jih je muzejski kustoz g. dr. Rajko Ix>žar skrbno zložil v zaboj in jih odpeljal v ljubljanski muzej. V naslednjem prinašamo sliko nekaterih izkopanih predmetov in sicer vidimo na gornji sliki dve fibuli in dve spiralni zapestnici iz brona, na spodnji sliki pa zapestnice, obročke z obeski, našiv in bronasto te-nijo za lase. i Ko bodo razkopavali cesto Kranj—Naklo, bodo gotovo odkrili še marsikaj zanimivega iz prastarih časov, pa tudi pri razkopavanju zemljišč proti tovarni Prešern pričakujejo, da bodo naleteli na zgodovinske predmete. Celje c Zadnja pot Mihaela Levstika. V torek smo spremili k zadnjemu počitku nepozabnega učitelja v p. g. Mihaela Levstika. Kako priljubljen in povsod dobro poznan in spoštovan je bil dragi pokojnik, nam priča njegov lep pogreb, katerega se je udeležilo izredno veliko njegovih prijateljev in znancev iz Celja, celjske okolice in tudi od drugod. Med drugimi so se pogreba udeležili tudi g. dr. Leskovar iz Maribora, g. poslanec Steblovnik, narodni poslanec dr. Ogrizek, zastopniki oblasti in mestne občine, izredno veliko učiteljstva in zastopniki Sadjarskega in vrtnarskega društva ter Čebelarskega društva iz Celja, Maribora, Ljubljane in drugod. Na grobu se je v imenu okoliške šole v Celju, na kateri je pokojnik delj časa služboval, in v imenu učiteljstva poslovil g. upravitelj Janko Kramar, v imenu Sadjarskega in vrtnarskega ter Čebelarskega društva pa g. višji nadzornik Humek, nadalje g. Gorečan Franc iz Višnje vasi. c Velik koncert Akademskega pevskega zbora, pod pokroviteljstvom Nj. VeL kraljice Marije, bo v soboto, 22. t m. ob 20 v »Unionu«. Poleg APZ visoko umetniškega izvajanja, zborove ubranosti in mladih svežih glasov, bomo spoznati in občudovali dela onih skladateljev, ki so glavni nosilci in predstavniki slovenskega glasbenega ustvarjanja — v dobi, ko se je začelo naše ljudstvo zavedati, da je družina ▼ družbi narodov, io še več: občutilo je bratstvo slovarskih sosedov. Kakšno pesem je ta doba rodila in kako je narodov, in še več: občutilo ratstvo slovanskih vplivala, bomo slišali in doživeli na sobotnem koncertu, ki bo sploh največji koncert zadnjih let v Celju. S svojim obiskom pa dajmo APZ priznanje za njegovo nesebično prizadevanje v narodnostnem in umetniškem oziru. c Mladinski dom v Gaberjih uprizori v nedeljo, 23. aprila, ob pol 5 popoldne lepo rimsko igro iz prvih časov krščanstva >M!ini pod zemljo«. Ker je to zadnja igra v tej sezoni, vabimo vse, da te prilike ne zamude! c Akademija državne deške in dekliške meščanske šole v Celju bo v nedeljo, 23. aprila, ob 4 popoldne v mestnem gledališču. Simbolična pesnitev Anice Černejeve »Pravljica o morju« bo v režiji Josipa Tomažiča doživela svojo krstno uprizoritev. Mladinski pevski zlior dekliške meščanske šole bo pod vodstvom gčne. Danice Grudnove zapel več triglasnih pesmi. Sledile bodo krasne telovadne točke pod vodstvom ge. Vere Bolharjeve ter gosp. J. Tomažiča, nakar zapoje mladinski pevski zbor deške šole pori vodstvom g. Pec Šegule slovenske narodne v štiriglasnem zboru. Kot zaključek bo prekrasna alegorija — Zedinjenje s petjem državne himne. c SK Celje, atletska sekcija, razpisuj v okviru cross-country teka, ki bo v nedeljo, 23. t. ni., ob 15 na Glaziji, še tekmovanje v metu diska in kladiva kot izbirno za tekmovalce, ki pridejo eventualno v poštev za sestavo reprezentanc proti Julijski krajini. Tekmovanje v metu diska in kladiva se bo pričelo ob 14.30. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Slovenska Bistrica Občina je prevzela temeljitejšo skrti za higieno mesta. Da se ohrani snaga na ulicah, je občinska uprava strogo prepovedala vsako krmljenje živine pred gostilnami. Prav tako je prepovedala vsako odlaganje smeti ob poteh, ker to zmanjšuje ugled mesta v očeh številnih gostov. Sama bo najela voznika, ki bo te stvari vsake tri mesece pobiral. Mislimo, da bodo vsi razumeli hvalevredno prizadevanje občinske uprave in ee tako ravnali. Jesenice Dostava »Slovenca« na dom se je uvedla s 15. aprilom vsem naročnikom v območju pošte Jesenice in Jesenice-Fužine. Zelo ustreženo bo naročnikom, ker bodo dobivali redno dostavo v jutranjih urah, in tudi pošti sami, ker bo razbremenjena tega posla. S tem bo odpadla marsikatera pritožba radi pozne dostave. Vlomi. Poročali smo že o vlomu pri peku g. šterbencu na Jesenicah, kjer je bil ukraden pomočniku njegov prihranjeni zaslužek 1700 din. Te dni se je posrečilo policiji in orožništvu izslediti tatu v okolici Radovljice. Pripeljan je bil na tukajšnjo policijo, kjer je tatvino priznal. Je to neki K. F., pekovski pomočnik, ki je bil uslužben pri šterbencu in so mu bile domaČe razmere znane. Za ukradeni denar si je kupil novo obleko v Ljubljani, nove čevlje in perilo, drugo pa je zapil. Od sobote na nedeljo ponoči je bilo vljomljeno pri trgovcu s kožami in usnjeni g. Šutarju na Kralja Petra cesti. Vlomilec jp vzel kos železa od ikronitnika mestne Občine in z njim vlomil v skladišče ter ukradei 7 telečjih kož v vrednosti 700 din. KULTURNI OBZORNIK Spisi apostolskih očetov Mohorjeva knjigarna v Celju zalaga posebno poljudno znanstveno zbirko, ki jo izdaja Bogoslovna akademija v Ljubljani pod uredništvom univ. prof. dr. Fr. Lukmana, namreč Cerkvenih otetov izbrana dela. Nihče ne more dvomiti v potrebo in nujnost take izdaje spričo slovenske bogoslovne fakultete, ki potrebuje za svoje dijake in duhovnike sploh tudi slovenske prevode ustvarjalcev katoliške tradicije, pa tudi spričo čim večjega zanimanja laikov za verska in cerkvena vprašanja. V teh izbranih delih bo torej naše izobraženstvo dobilo v lepih prevodih 6pi6e prvih cerkvenih uče-nikov s potrebnim kulturno zgodovinskim in stvarco bogoslovskim komentarjem naših največjih poznavalcev prvih krščanskih stoletij. Ker ni izdaja zamišljena kot zgolj znanstveni učbenik, je njen značaj poljudnoznanstven: nuditi hoče lep uvod v razumevanje dotičnih del ter analizo misli, ki jih pisatelj razglablja, na kar naj sledi lep prevod dela s potrebnim komentarjem. Lani je izšel prvi zvezek teh izbranih cerkvenih očetov, namreč dela. sv. Ciprijana, ki jih je prevedel in razložil prof. Lukman sam. Leto« pa slede Spisi apostolskih očetov, ki jih je poslovenil prof. Franc P. Omerza, o katerem vemo, da jih je pripravljal že pred desetletji ter v »Mentorju« navajal tudi dijake k prevajanju. Uvod in komentar pa je prispeval urednik prof. dr. Lukman. Iz uvoda 66 poučimo o terminu »apostolski očetjeki izhaja šele iz 17. stol. ter pomenja tiste cerkvene pisatelje, o katerih se misli, da so še občevali z apostoli ter so torej pomenili direktno katoliško tradicijo. To bi bili torej prvi cerkveni pisatelji na koncu I. in v prvi polovici II. stoletja, izmed katerih so nekateri pisali svoja pisma že tedaj, ko še evangeliji niso bili končani (ob času Apokalipse sv. Janeza). Kdo 6pada med apostolske očete in katera anonimna pisma se lahko pripišejo njihovemu krogu, o tem 60 znanstveniki tekom zadnjih stoletij različnega mnenja: prof. Lukman podrobneje navaja vrsto teh imen in del, ki spadajo v to debato ter jih po stanju današnje patristike tudi ocenjuje in uvršča tja, kamor spadajo. V to zbirko »Apostolskih očetov« pa je vzel: apokrifični apostolski Barnabov list, apokrifično apokalipso Her-movega Pastirja ter pisma pravih apostolskih učencev sv. Klemenla, s». lgnatija in sv. Polikarpa. Izpustil je samo odlomke iz Papija Hierapolskega, Kodrata ter razna druga poročila, ki spadajo bolj v zbirke grških pisateljev, ali pa so poslovenjena že drugje (v Martyres Christi). Prevode del začenja pismo Barnaba, o katerem so mislili, da je bil spremljevalec sv. Pavla. Toda iz edinstveno stroge obsodbe stare zaveze, ki jo odreka judom ter jo sprejema samo v toliko, v kolikor je bila priprava na krščanstvo, sklepajo, da ga ni pisal Pavlov učenec. S tem pismom, ki je zanimivo prav v sedanjem času preganjanja judov, je bil obsojen judaizem prvega stoletja, ki je skušal kristjanom naložiti bremena stare zaveze. Toda gorečnost ga je zagnala predaleč. Prav važno je drugo pismo sc. Klemenla iz Rima Korinčanom, ki je eden prvih dokumentov v katoliški cerkvi za to, da so že prve cerkvene občine gledale v rimskem škofu vodilno osebnost Cerkve. S tem pismom je rimski škof nastopil za mir v cerkveni občini v Korintu, ki je stopila v nasprotje s hierarhijo, ter z ueko nenavadno strogostjo obsodil nemirneže, zahtevajoč edinstvo s škofom. Še bolj pa poudarja to edinstvo laikata s hierarhijo največji apostolski učitelj, škof in mučenec sv. Ignatij Antiohijski, ko piše na pr. Efežanom: »Spodobi se, da soglašate s škofovo mislijo, kakor tudi delate; kajti vaši častitljivi, Boga vredni duhovniki se tako ujemajo s škofom kakor strune na cltrah. Zaradi tega se Jezus Kristus v vaši edinosti in soglasni ljubezni opeva. Pa tudi vsak zase bodi zbor, da boste, sami soglasni v istem mišljenju, povzeli božji napev v edinosti in z enim glasom prepevali po Jezusu Kristusu čast Očetu, da vas usliši in po vaših dobrih delih spozna, da ste udje njegovega Sina. Koristno je torej, da živite v brez-grajni edinosti, da ste vedno tudi Boga deležni. Nihče naj se ne moti: kdor ni znotraj oltarja (cerkvenega občestva), je ob kruh božji.« Pisma svetega lgnatija so brez dvoma najmočnejša v tem zvezku, najglobokejša in najintimnejša, saj jih je pisal na svoji dolgi poti iz Antijohije preko Sinirne in Balkana v Drač in v Rim v čakanju smrti, ki ga je doletela v zobeh levov v rimskem koloseju. Pismo sv. Polikarpa, škofa v Smirni, pa obsoja prve herezije On je tudi zbral pisma sv. lgnatija ter jih pošiljal drugim cerkvenim občinam. Delom apostolskih očetov je dodeljen tudi Hermov »Pastir€, nekaka apokrafična apokalipsa, alegorija Cerkve, ki kliče k pokori, ter raznovrstne oblike pokore v prispodobah. Je to pristna alegorija ne velike literarne vrednosti, toda zanimiva po svojem opominu in pouku pokore, v katerem se je pa nagnil v težnji po sintetiziranju rigorizma z lastnostjo bolj na stran rigorizma. To je vsebina tega drugega zvezka Izbranih spisov cerkvenih očetov, v katerem bo mogel tudi lajik zasledovati prva pota katoliške tradicije in prvo upravljanje Cerkve, občestva vernikov, njihova notranja trenja ter izrazito težnjo po edin-6tvu s hierarhijo, s škofom, ki ima monarhističen značaj že od vsega početka, ter z Rimom, kakor se kaže v pismih sv. Klementa in 6v. Ignacija. S tem 60 podane osnove našemu katoliškemu verovanju in našemu cerkvenemu občestvu. Da se z njimi morejo seznaniti v tako točnih prevodih, kakor jih je preskrbel prof. Omerza — slovensko se berejo lepo in tekoče — ter v izčrpnem komentarju prof. Lukmana, gre vsa hvala izdajateljici, kakor tudi založbi. Želeti je samo, da najde izdaja tudi pot v slovensko izobraženstvo. td Strelski jarki po Španiji so zapuščenL Koncert Celjskega okteta Koncert, katerega' je Celjski oktet pod vodstvom skladatelja Avgusta Cererja priredil v ponedeljek, 17. apfflfc, je bil posvečGh" slovanski pesmi, in je obsegal tri dele. Prvi del je obsegal .skladbe skladatelja L. Horvata, E. Adamičt^ Z.Pre-lovca, S. Savinika, Fr. Marolta in Cererjevo priredbo, slovaške narodne »Zabučale gore«. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano Celjskega doma, je z vso pozornostjo sledilo odločnemu izvajanju zbora, katerega je nagradilo s hvaležnimi aplavzi. Že prve tri pesmi, L. Horvatov »Bog Oče, poj z nami', E. Adamičevo živahno »Vanč zelenka jaše« in Z. Prelovčevo »O, da je roža moje srce«, so našle v občinstvu zelo globok odziv in sodelovanje z nastopajočimi. Nekoliko se bomo ustavili pri F. Maroltovi moderni skladbi »Pojdem v rute«. Že skladba sama je težka in lahko rečemo, tudi za zbnr in solistinjo, ki nastopa pri pesmi, sorazmerno premalo harmonično izvedljiva. Zbor je bil premočan in je zelo otežkočil solistinjo go. Mar-janco dr. Kalauovo. ki pa je s svojo pianistično tehniko vendar rešila s svojim nežnim in bogatim glasom to točko. Tudi intonacija pri tej pesmi ni bila povsem točna in leži krivda tudi na tem, da pesem ni bila izvedena tako, kot bi to želeli pevci in občinstvo. Pri izvedbi narodne pesmi »Zabučale gore« je solistinja ga. Marjanca dr. Kalanova prišla bolj do izraza ter je s svojim krasnim glasom vžgala v občinstvu pravo navdušenje ter bila deležna burnih aplavzov. — Drugi del koncerta je obsegal Z. Prelovčevo 6kladbo »Sedem si rož povezala mi«, F. Maroltovo »Kaj bi jaz tebi dal«, 1». Jerebova »Pisemce« (na besedilo T. Debeljaka), rusko narodno »Dvanajst razbojnikov«, V. Klai-čevo »Svračanje«, Z. Prelovčevo »Nageljni rdeči« in J. Aljaževo »Soči«. Spored koncerta je bil zares pester in bogat. Poslušalci so občudovali mehki glas tenorista Segedina, ki je dal vsaki pesmi z izvajanjem še poseben občutek. Pribiti moramo, da 6e oktet predvsem odlikuje po tenoristih, dočim so basisti še nekoliko nezanesljivi in površni. Pri ruski narodni »Dvanajst razbojnikov« smo prvič slišali baritonista Filipiča, kateremu ee sicer zelo pozno pevska šola ge. Lapajnetove, ima pa še g. Filipič malo preveč sproščen glas. Pri F. Fre-cetu smo občutili, da je njegov glas nekoliko opešal. Ima 6icer še zelo nežen glas, ki pa se mu preveč trese. — Tretji del koncerta je obsegal skladbe Z. Špoljarja »Malo ja. malo ti«, J. Baji-čevo »Vinska pjesma«, P. Kernjakovo »Juhe, pojdmo v Škufcer, E. Adamičevo »Mare v jezeru«, slovaško narodno »Pasol Janko«, P. Jerebovo »O kresu«, V. Novakovo »Gorski kraj«. Drugo in tretjo pesem so pevci na željo poslušalcev morali ponoviti. Višek uspeha pri današnjem koncertu je bil pri izvajanju E. Adamičeve »Mare v jezeru«, ki jo je zbor odpel z solistinjo go. Marjanco dr. Kalanovo. Za svoje izvajanje je ga. Marjanca dr. Kalanova prejela šopek rdečih nageljčkov ter ljubezen vsega občinstva. Celjskemu oktetu smo hvaležni za krasen večer, Čestitamo k uspehu in želimo, da se še izpopolnjuje V6e iz ljubezni do slovenske in slovanske pesmi. Hrvatski glogoljski misal iz XIV. stol. V zadnji številki zagrebškega časopisa *Svela Cecilija*, ki jo urejuje naš rojak kanonik Barle, je znani češki učenjak, univ. prof. dr. .losef Vaj s, ki spada med najboljše poznavalce starocerkve-nega jezika in glagnlice ter je priredil tudi našim Tlagoljašem transkripcijo glagolskih mašnih knjig, napisal članek »Kanon hrvatsko-glagoljskega vati- Prosvetni dom na Prevaljah — kulturna zahteva! kanskega misala iz XIV veka*. Masni kanon je oni del maše — to vemo vsi, ki 6e praviloma bere v vsaki 6v. maši brez pomembnejših 6preminjav ter ima za to tudi ime »Pravilo maše«. V najstarejših hrvatskih glagolskih spomenikih iz XIV. stoletja se ni ohranilo ničesar iz tega »pravila maše«. Profesor Vajs 6e je postavil na stališče, da je najstarejši tekst tega hrvatskega kanona ohranjen v vatikanskem misalu Ilirico 4. Rokopis je iz XIV. stol. ter predstavlja precej kasni zapis izgubljenega prvotnega kanona, ki ga zato moramo predvidevati. Ta kanon bi bil najstarejši slovanski prevod rimskega kanona sploh. Pri primerjavi z najstarejšimi ohranjenimi glagolskimi spomeniki iz XIV. 6tol. je prof. Vajs ugotovil neke skupne poteze ter tudi nekaj besednih podobnosti s tako imenovanimi kijevskimi spomeniki. Iz tega sklepa na še starejši izvor v kasnejšem prepisu. Mnenja je, da prvotno besedilo izvira morda direktno od sv. Cirila ali pa ga je prevedel vsaj kakšen njegov učenec. Nekateri arhaizmi vodijo prof. Vajsa tudi k temu, da imajo zveze s starimi češkimi spomeniki. Podrobno pa bo prof. Vajs svoje zanimive izsledke podal v večji monografiji, ki jo obljublja in ki bo izšla v Zagrebu pod naslovom ^Najstarejši hrvatskoglagoljski misaU. Dve zanimivi češki knjigi Jezikoslovec univ. prof dr. Franti&ek Ober-pfalzer pripravlja novo delo k natisku pod starim naslovom *Chvala českeho jazyka* (Slava češkega jezika). Knjiga bo najprej obsegala izreke o lepoti češkega jezika čeških odlikovancev državnih nagrad za književnost, v drugem delu bo imela zglede lepote češkega ljudskega jezika iz štirih temeljnih čeških narečij: najsevernejšega, najza-hodnejšega, najvzhodnejšega in najjužnejšega, in to vzetih deloma iz temeljnih čeških povesti: Ho-lečkovih »Naši« in Jiraskovih »Pri nas«. Tretji del bo prinesel izjave pesnikov o češkem jeziku od najstarejših (Kornela z Všehrda) do povojnih pisateljev. V zadnjem delu pa bodo članki o če-ščini, kakor so jih napisali Ladislav Klima, F. X. Šalda in Josef lloleček. V uvodu samem pa se bo pohvalila češčina sama kot dvotipni jezik, poln besednih igrač. — Druga za današnji čas važna brošura pa je te dni izšla pod naslovom »Za novo češko kulturo(O novou českou kulturu«), ki jo je spisal msgr. B. Stašek, bivši predsednik češkega dela ljudske stranke, 6edaj pa predsednik Kulturnega sveta, ki je bil sestavljen takoj po spremembi položaja ter je te dni bil sprejet v celoti — 350 kulturnih delavcev vseh panog — v novo enotno stranko Narodnega sodelovanja. V bistvu obsega ta brošura programski govor msgr. Staška, ki ga je imel na seji Narodnega sveta in ki naj poda duhovne smernice, po katerih naj se odslej razvija češka kultura. Izdal jo je pisec zato, da bi se »videlo tudi v bodoče, kako je stranka zamislila in pripravila kulturni preporod češkega naroda v najrazgibanejši dobi zgodovine«. Po tej brošuri naj bo bodoča češka kultura čisto in iskreno narodna, ki naj izhaja neposredno iz češke domače duše, naj skrbi za močno in trdno bodočnost naroda, naj bo prežeta z verskim duhom krščanstva v slavni tradiciji svetovaclavski; naj teži po poplemenitenju nravnih sil, po pokre-pitvi dobrote srca; naj se ne izmika zdravim krščanskim socialnim dolžnostim, ter končno — naj se ne zapira e kakšnim češkim zidom proti pomladnim tokovom v svetu. Toda ako če rasti, to naj raste v duhu Smetane, Dvofaka, v duhu Ma-nesa, Alša, Myslbeka ali pesnikov Neruda, Vrch-lirkega, Brezine in Mache. — Tako se torej novi kulturni program češkega naroda — ali bolje — predstavnikov naroda skuša orientirati v novo duhovno smer, v domačinsko in domorodno, prav po izreku Nerudovem: »Skozi vrata lastnega naroda iti v vrtove velikega sve'a«, ne pa narobe, kakor se je dogajalo do eedaj. Zamudil smrtno nesrečo Will Johnson je petrolejski kralj Oklahome v Kanadi. Za svoja jioslovna pota se seveda rad poslužuje letala. Nekoč letos spomladi je telefonično naročil vozovnico za letalsko potovanje iz Oklahome v Dalae v državi Texas. Že se je s svojim avtomobilom peljal na letališče, ko mu voz na poti odpove. Skoči do prvega telefona in prosi letališče, naj za nekaj minut letalo zadrže in ga počakajo, da bo poravnal vso škodo, ki bi iz tega mogla nastati, nato pa začne nervozno in z največjo naglico brskati okrog svojega motorja, da bi čimprej odbrzel. Toda motor je tiho in ne prime. Milijonar hitro poišče drug voz in zdrvi na letališče. Prispel je prav v trenutku, ko se je letalo odlepilo od tal in odletelo v svojo smer Čakali so vplivnega potnika 20 minut, ietalo je bilo polno potnikov, 12 po številu, ki so nekaj časa potrpežljivo sedeli v svojih 6edežih, v na-daljnih minutah čakanja pa začeli godrnjati ved- S P Ali lahko postane sprinter dober 400 metraš ? Stari nemški mojster Helmut Koernig, ki je sedaj športni poročevalec, se bavi z vprašanjem, če bosta Nizozemec Osendarb in Nemec Scheu-ting bodoča 400 metraša. Oba namreč hočeta preiti v tej sezoni na težko 400metereko progo. Koemig, ki ima bogate izkušnje, 6e bavi najprej s tipom. O Scheuringu trdi, da ni dober 100 metraš, pač pa je odličen tekač na 200 m. Šprin-terji, ki rabijo 10,6 za 100 m, bodo Scheuringa premagali; tisti pa, ki rabijo za 200 m 21,5 sek (kar odgovarja približno 10,6 za lOOm) pa bodo od njega premagani. In če tudi je Scheuring v Nemčiji s temi časi na čelu, vendar ne zadostujejo za Evropo. V Parizu je bil premagan na 100 in 200 m od Osendarpa. Scheuring je po stilu in temperamentu 400 metraš. Nasprotno je pa pri Osendarpu. Nizozemec je močan tekač, resnični šprinter in ni bil zaman na olimpijskih igrah i. 1936 najhitrejši belokožec in tudi ne zaman dvakratni zmagovalcc pri evropskem prvenstvu 1. 1938. Njegov stil mu dovoljuje obe pro,gi s 6ilo preteči. Toda ta sila pa vendar ne zadostuje, da bi vedno tudi na 400 m tako tekel. Samoobsebi se razume, da bi Osendarb en- ali dvakrat dosegel bajne uspehe na 400 m, toda njegove moči mu ne bi dovoljevale na olimpijskih igrah teči na 400 m v predteku, v 6e-mifinalu in finalu. Maki gre po Nurmijevih stopinjah Občudovanja vredni uspehi finskih lahkoatle-tov pri dosedanjih olimpijskih igrah so znani. Razumljivo je zato, da so Finci vse napravili in bodo še napravili, da bodo 1. 1940 pri olimpijskih igrah v Helsinkih dobra odrezali. Moč finske lahke atletike leži na dolgih progah in tu je zopet tek na 10.000;m oni, kateremu se posebno posvečajo. Kolehmainen je odprl 1. 1912 v Stockholmu niz finskih olimpijskih zmag v tem teku, Nurmi (1920), Ritola (1924) in zo.pet Nurmi (1928) pa so bili njegovi nasledniki. V Los Angelcsu 1. 1932 je pretrgal Poljak Kusoczinski s svojim uspehom verigo finskih zmag, ko je premagal Hehtinena, toda v Berlinu i. 1936 jc zopet rešil čast svoje domovine Salminen. Veliki finski favoirit za ta tek 1. 1940 je Taisto Mački, ki je tekel v septembru preteklega leta svetovni rekord s časom 30:02 in je pri tem celo izjavil, da je v stanju teči to progo celo pod 30 minutami. Arne Valste, finski državni trener, nadzoruje trening 100 kandidatov za olimpijske igre, pri čemur posebno pazi na Maekija. Drug izredno resen kandidat za zlato kolajno je Pekuri, ki bo tekel čez zapreke na 3000 m. Potem pa je še Lauri Lehtinen tukaj, ki upa še enkrat doseči svoje odlične čase ne glede na Iso Hollo, Sal-minena itd. Na Hoeckerta nc računajo več dosti na Finskem kakor tudi ne na Kurikkala, ki hoče zmagati v smučarskem maratonu na 50 km. Po športnem svetu Hvegrova postane poklicna športnica Ranghilg Hveger, znana svetovna rekorderka v plavanju, je kljub vsem ameriškim prizadevanjem, da postane poklicna športnica, ostala še pri pravem amaterskem športu. Sedaj se pa zdi, da je le postala drugačnega mnenja, kar se da sklepati iz naslednjega: Hvegrov je namreč rekla, da bi rada še dve olimpijski zmagi izvojevala v Helsinkih, preden se odreče amaterstvu. Ta njena želja se bo pa po vsej verjetnosti izpolnila, ker nima v kravlu na 100 in 400 m nobene konkurence. Evropsko prvenstvo v plavanju 1.1941 na Danskem Evropsko plavalno prvenstvo leta 1941. bo v novem športnem parku Valby pri Kopenhagnu. Tako je namreč sklenila mednarodna plavalna zveza. Tam se namreč nahaja 50 m dolg in 25 m širok pivaini bazen. no ostreje. Vodstvo letališča ni več upalo zadrževati jih in je dalo znamenje za odhod. Ko je Johnson videl, da je vse prepozno, 6e je ves razburjen lotil uradnikov in spustil na nje ploho psovk. Imenoval jih je »idiote«, »omejene birokrate« itd., in jim slednjič grozil, da jih bo tožil za odškodnino, ker so mu obljubili, da ga bodo počakali, pa ga niso. Šlo mu je pa za velik posel, katerega vsote bi 6egle v milijone. Ko je tako divjal pred letališčem in so se uradniki boječe izmikali pred užaljenim milijonarjem, je nenadoma vse onemelo. Tudi Johnson je obstal kakor okamenel, psovke pa so mu obtičale v grlu. Letalo, ki je doseglo že znatno višino, je začelo v zraku omahovati, nato se je nagnilo in kot kamen padlo na tla — nekaj sto metrov daleč od letališča. Eksplozija motorja je zaključila ta zadnji polet. Ko so izpod razvalin letala vlačili zoglje-nega trupla dvanajstih potnikov, ki niso zamudili odhoda, je bogati zamudnik Johnson molče in globoko zamišljen odhajal nazaj v Oklahoma City..« Zopet dva svetovna rekorda v plavanju Ameriški študent Dick Hoff je postavil v New-haveu v prsnem plavanju na 100 m nov svetovni rekord s časom 1:07.3. Doslej je branil ta rekord Nemec Joachim Balke s časom 1:09.5. Hoff je tudi prejšnji rekord na 100 yardov prsno s časom 1:00.6 zboljšal. Na istem mitingu je zboljšala ainerikan-ski ženski rekord plavalka Dilliard v prsnem plavanju na 100 yardov, za katero progo je porabila 1:16.5. — Štafeto 4 krat 100 metrov so preplavale štiri danske plavalke v zaprtem kopališču v Ar-husu v času 4:33.8, ki je danski rekord in obenem neoficielni svetovni rekord za moštvo enega kluba. Najhitrejša plavalka v tej štafeti je bila Birthe-Ove Petersen, ki je preplavala 100 m v času 1:06. VII. velike medklubske kolesarske dirke na podutiški progi na podutiški progi priredi v nedeljo, dne 7. maja 1539 kolesarska sekcija 2SK HER11ESA v Ljubljani v razdalji fifl km ali 8 krogov po sistemu diatidicap« za verificirane dirkače; skupinsko v 2 krogih ali 15 km pa za turistovske dirkače (neverificirane). — Start bo pri gasilskem domu v Zgornji Šiški točno oh 2 popoldne z nastopom turistovske skupine. Ko ta odvoz/i svoja dva kroga, nastopijo verificirani dirkači in sicer v naslednjem redu: a) najšibkejši dirkači, b) dve minuti za n) nekoliko boljši dirkači, c) eno in pol minute 7,a b) še boljši dirkači, č) eni, minuto z. c) srednje dobri dirkači, d) tričetrt minute zn č) prav dobri dirkači, e) pol minute za d) najboljši dirkači, oziroma državni prvaki. — Za vse navedene skupine verificiranih dirkačev je kvalifikacija erotna tr bodo zato razdeljene naslednje nagrade: od 1. do !>. praktični predmeti, 10. in U. diplomi, od 12. d, 15. pa spominske kolajne. — Turistična skupina bo deležna naslednjih nagrad: od 1. do 5 praktični p'-dmeti, 6. diploma, in 7 pa kolajna. — Dirke bodo oh vsakem vrem nu. — Podrobnejša navodila se dobe pri klubu Naše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta! Vesti športnih zvez, klubov in društev Za krožne kolesarske dirke na podutiški progi, ki bodo dne 7. maja, se dirkači pozivajo, da se vpišejo najkasneje do 2. maja pri tvrdki Jax in sin, Ljubljana, Tyršova c. 36, ker poznejše prijave se ne bodo sprejemale. To velja le za verificirane dirkače, ki bodo vozili v »handicap«-dirki na 60 km, medtem ko se turistični (neverificirani) dirkači vpišejo lahko na dan dirke eno uro pred startom. S.K. Ilirija - lahkoatletska sekcija. Pozivamo vse atlete, da se polnoštevilno udeleže meetinga, ki ga priredi S.K. Planina vsoboto, dne 22. t. m., o b3 po|)oldne na Stadionu ob Tyrševi cesti. Prinesite s seboj opremo I S.K. Planina - lahkoatletska sekcija. Pozivamo vse atlete, zlasti pa atlete: Klinar Janko in Tone, Doganec, Dolinar. Burja, Resman, Urbančič, Furman, Ernian, Drenik, Mausar, Jančar, Jerman, Mravlje, Jevšnik, Rus, Potočnik, Lebinger, Bratuž, da se sigurno udeležijo našega meetinga, ki bo v soboto, 22. t. m., ob 3 popoldne na Stadionu ob Tyrševi cesti. ATLETSKA PODZVEZA V LJUBLJANI. Porivajo se atleti, da pridno trenirajo zaradi predstoje-čegn nastopa v Trslu proti Julijski Krajini in sicer: Pletoršek. Polak, Klinar, Smolej, Kvas, Clčar, Košir, Goršek, Skušek, Bručnn, Nnhernik, Bratovž, inž. Ste-Pišnik, inž. Marek, Oojzdnik, Pere, Urhančič, Gaber-šek, Orossi, Hadič, Smerdelj, Slamič, Zorko, Gregoro-vič, Vehnr, Mavznr in Zgur. SESTAVA REPREZENTANCE. Točna sestava reprezentance bo objavljena začetkom prihodnjega tedna. Zgoraj imenovani naj sporočijo v koliko hi bilo po. trehno izvesti kake intervencije zaradi dopustov. Tem potom sporočamo, da bo odhod 17 Ljubljane 2!). aprila oh 12 iz Tavčarjeve uliee 7 avtobusom. V zvezi « službeno objavo v zapisniku 1. seje z dne 13. februarja 1!>3!I, se poz i "a.i o vsi klubi, člani .TNZ. da sporočijo pod/.vezi ono športno orouje, ki ga trenutno rabijo. R 1 Vi se zbudite brez presenečenj Velike svetovne dogodke so vedno naj-preje izvedeli radio poslušalci. » Že za Din 175*— mesečno, ste vedno poučeni o najnovejših svetovnih dogodkih. Informirajte se dnevno s PHILIPS radio aparatom Slepi v Pragi in novi prometni predpisi Psi so - razen človeka - najbolj zanesljivi vodniki slepih S priključitvijo Češke in Moravske k Nemčiji so tudi za te pokrajine stopili v veljavo nemški prometni predpisi: vozna in hodna smer je bila preložena na desno! Napisi na tramvaju, veliki lepaki na vsakem vidnejšem mestu, radio, časopisje — vse je v marcu opozarjalo mladino in odrasle, da se je s 1. aprilom treba držati desne strani. Za zdrave ljudi sprememba nima tako hudih posledic, navaditi se je treba, kakor se je bilo pred leti treba navaditi leve strani. Najhuje pa občutijo tako izpremembo — slepci. V velikem mestu kakor je Praga, se slepci morejo gibati le z največjo previdnostjo, ker na vsak korak se lahko pripeti kako presenečenje, križišča so vedno polna, po pločnikih je reka ljudi in slepec si pač ne more pomagati drugače, kot da se drži stene in tipa ob njej naprej. Gotovo se je vsak svoje vsakdanje poti naučil »na pamet*, da si je po posebno razvitem krajevnem spominu, ki ga je dobra. narava dala slepcem v izredni meri, zapomnil vsa križišča, vse ovinke, da. je čutil, kdaj je prišel do vrat svojega bivališča. Na ta način so mogli po Pragi — kot po ostalih mestih — hoditi na svojo vsakdanjo pot, vedno po istih Sedaj pa pride izpreniemfia: po dosedanji levi strani, to je proti toku feke ljudi, ili mogoče več hoditi. Preloženi so bili na križiščih tudi nekateri prehodi, skratka: za slepca je desna stran popolnoma nov svet, z novimi znamenji, novimi stopinjami, drugačnimi stenami, drugačno razmestitvijo vrat, izložb in oken. Po nekaj tednih so se tudi slepi naučili novega prometnega reda in spoznali, svojo pot, kljub temu pa še vedno oblasti izdajajo pozive, naj jim zdravi pomagajo pri prehodih in naj se zlasti vozniki motornih vozil ozirajo na nje. ' Poščbna pomoč slepim pa so — psi-vodniki. Tak pes, na to izučen seveda, je najbolj zvest vodnik svojega slepega gospodarja. Toda tak pes stane kakih 1000 -Kč in si ga le malo slepcev mbre nabaviti. Glavni odbor za varstvo slepih sicer- daje tozadevne podpore, pa kljub temu še ninia vsak slepec svojega psa-vodnika. So pa po vseli dosedanjih izkušnjah — razen dobrega človeka seveda — najzanesljivejši pomočniki slepim tudi na popolnoma novih potih. Tak pes vieče svojega gospodarja neutrudno naprej v njegovi smeri, dokler ne naleti na kako oviro. Ob najmanjši nevarnosti ga ustavi in ga potegne naprej šele, ko je pot spet prosta. Če se ovira — kak voz na križišču — ustavi, pes kmalu napravi ovinek in varno pripelje svojega gospodarja na drugo stran. Dobra lastnost teh vodnikov je tudi v tem, da vedno najdejo pot domov. Seveda pa se mu mora slepi popolnoma zaupati in ga prepustiti njegovemu nagonu in uspehom dresure. Ce bi ga skušal potegniti kam drugam, žival izgubi svojo sigurnost in postane nemirna. Nekaj časa se upira vmešavanju svojega gospodarja, slednjič se vda in mu sledi — ni pa več vodnik, dokler spet ne pride na svojo trdno točko. Toda tudi za slepce s psi-vodniki veljajo novi prometni predpisi, po desni strani! Glavni odbor za varstvo slepih pa objavlja v svojem poročilu, da so se izkazali kljub tej izpreniembi, ker žival nima »desne« in »leve« strani, ampak pozna samo »varno« in »nevarno«; varnost in nevarnost pa so bili ti psi že prej vajeni gledati z obeh strani. Zato svojega gospodarja vedno vlečejo v smeri najmanjšega odpora, t. j., da nikdar ne silijo proti toku ali v gnečo, ampak hodijo vedno tam, kjer je to najlažje — z reko prometa. Zavetišča ob napadih iz zraka Ljubljana, 19. aprila. »Komite tehničnega dela v Ljubljani«, v katerem so včlanjena vsa Združenja tehnikov in inženirjev po najrazličnejših strokah, si je nadel hvalevredno nalogo, poučiti prebivalstvo s poljudnimi predavanji o zračnih napadih in o uspešni zaščiti pred njimi. Ko v današnjih dneh či-tanio dan za dnem ogromne številke, ki jih prinašajo časopisi o tisočih in tisočih letal, s katerimi razpolagajo evropske velesile, se nam kar ježe lasje, ko mislimo na strahote bodoče vojne. Čeprav lahko mirno upamo, da se je nebo nad Evropo spet zjasnilo, je vendarle prav, če se tudi o teh vprašanjih nekoliko poučimo. Saj je s tem marsikaj, kar nam bi letalska vojna mogla prinesti, zgubi na grozi. V svetovni vojni napadi iz zraka niso nikdar prinesli pomembnega uspeha in tudi v bodoče zračna vojna zdaleka ne bo tako liuda, kakor si lo mnogi predstavljajo. Predavatelj inž. Stanko Dimnik je v svojem predavanju govoril o ureditvi naših kleti in domov za zračno obrambo. V uvodu pa je ob.jasnil možnost vojne v zraku pri sedanjem tehničnem stanju. Velikemu napredku letalske tehnike stoji nasproti veliki razvoj letalske obrambe. Protiletalski topovi so izvrstno orožje za zbijanje letal, prav tako strojnice, da o medsebojnem napadanju letal ne govorimo. K tej aktivni zaščiti pa pride še pasivna zaščita, ki jo prebivalstvo lahko samo izpelje z ne prevelikimi stroški. Izkušnje v zadnjih vojnah v Španiji in na Kitajskem so pokazale, da učinkovitost zračnih napadov ni posebna, če lc prebivalstvo obdrži hladnokrvnost in razsodnost. Večje število žrtev je ob letalskih napadih padlo le takrat, kadar je ljudi nagnal paničen strah, zaradi česar so delali vse | drugo, samo pravega ne. Če pa se mesto ali de- | žela le malenkostno pripravi na pasivno zaščito, ^poteni ljudem ob bližajočem se napadu ni treba kakor nojem vtikati glave v pesek, ampak se lahko mirno skrijejo v zavetišča, ki se dajo za silo urediti v vsaki hiši. Res je, da največje tisočkilograinske bombe prebijejo debele betonske plošče in bi torej naše kleti ne vzdržale. Take bombe pa so 6ilno drage in jih nasprotnik že zaradi varčevanja ne bo razmetaval nad mesti in naselji, temveč jih bo kvečjemu uporabil za razbijanje trdnjav, važnih železniških vozlov itd. Zato ob letalskih napadih bombe ne zahtevajo posebnih žrtev in so morda bolj nevarni izstrelki protiletalskih topov. Ostan-. ki šrapnetov, ki se razletavajo v bližini letal in železne krogljice, s katerimi so polnjeni, lahko povzroče pri intenzivnem protiletalskem ognju pravi^ jekleni dež nad mestom. Ta zahteva morda več žrtev kot eksplozije bomb, ki padajo morda na popolnoma napačna in brezpomembna mesta. Zato je prva dolžnost prebivalstva, da se ob letalskih napadih skrije. Najprimernejše so kleti in temeljito zavarovane sobe, katerim niti plini, niti razstrelilne in vžigalne bombe ne morejo ško-dovali. Način takega zavarovanja kleti je posvetil predavatelj pretežni del predavanja in dokazal, Wda se s prav skromnimi sredstvom inproviza-MCijami da v Vsaki stano"van,jsW hiši v mestu in na p deželi Urediti zavetišče, jd^.bo nudilo, varno pribežališče ' Vsem, ki "Kodo V trenutluii' nevarnosti ohranili hladno kri in mirne živce. ' Predavatelj je za zanimiva izvajanja žel polno priznanje. »Komite tehničnega dela« bo s podobnimi predavanji nadaljeval, vendar želimo, da bi prihodnja predavanja napravil v prostorih, kjer bi bilo prostora za večjo število poslušalcev. O zaščiti naših domov pred letalskimi napadi pa bomo točneje poročilo prinesli v prihodnji številki. „Sončm steber" nad Berlinom Berlin z okolico je te dni videl nenavaden in redek naravni pojav: »solučni steber«. Kmalu po sftlnčnerh zahodu, okrog 7, se je nizko na zahodnem obzorju prikazal svetel steber, ki je tako visel na nebu skoraj celo četrt ure. Bilo je videli, kot da od nekod odsevajo v nebo žarki žarometa. Pojav je imel veliko opazovalcev tako med strokovnjaki kot med navadnimi zeniljani, ki znajo presoditi značaje vseh naravnih pojavov. Gre pa za »solnčni steber«, ki nastane nekako tako kot ledene rože na oknih: Pri mirnem in toplem vremenu, ki v letošnji pomladi prehaja že skoraj v vročino, se v spodnjih zračnih plasteh delajo vodeni hlapi, ki se potem V obliki pare dvigajo v višje zračne plasti. Večkrat ta para doseže višino nekaj kilometrov, kjer zmrzne in nastanejo lepi, zelo majhni ledeni kristali. Žarki solnca, ki je že zašlo za obzorje, zadenejo ob nje, kar da poseben odsev, »solnčni steber«, kot lepo odsevajo ledene rože na oknih. Na isti način bi mogle nastati tudi kake druge svetle oblike, kri, krog ali podobno. Kot se rado zgodi pri lakih pojavih, je tudi la »solnčni steber« prebivalstvo nekoliko zbegal, češ da spet kaj »pomeni«. Sv. Jurij ob Taboru Radiomotnje. Odkar se je naša občina priključila na tok KDE, se je število radio naročnikov dvignilo od prejšnjih dveh na 17 (sedemnajst). Zadovoljni smo s sprejemom, pa še bolj bi bili, ko bi nam razni »brezsrčoeži«, ki radio oddaj ne poslušajo, ne kvarili sprejema s svojimi električnimi aparati. Najhujše je še to, da motijo prav takrat, ko je oddaja najbolj zanimiva (zvečer ob sedmih in desetih, ko so poročila). Prosimo pristojne činitelje, da sc za zadevo zavzamejo in te motnje z blokado aparatov odpravijo. Letina, posebno sadna, zelo lepo kaže. Kamor se človek ozre, je vse v najlepšem cvetju. Samo Bog daj, da bi ne bilo pozebe, »Danes imam opraviti v banki,« »Dobro, pojdiva tja.« »Sele pozneje, 6edaj je še odprla.« ★ »Kaj je naredil cesar Friderik Rdečebradec v Sveti deželi?« vpraša učitelj Peterčka. »Utonil je,« odgovori Peterček. »Prav,« pritrdi učitelj. »Ampak, ali ni naredil še kaj drugega?« »Ne,« odgovori Peterček, »to je bilo zadnje, kar je naredil.« Aleksij Pelipenko: 4 Ukrajina joka .. • Župniku Nikandru pa ni bilo prav prijetno zaradi obljube in jo je prav za prav obžaloval že takoj, ko jo je izrekel. Toda ni mogel več nazaj. Pridigo je moral imeti. Najbolj pa ga je jezilo v njegovem ukrajinskem čustvovanju, da bo jutri moral kot kakšen dijak rabiti ruski državni jezik. Prva pridiga župnika Nikandra Vsa vas je ležala že v globokem spanju, le župnik Ni-kander ni še miroval. Po sobi se je sprehajal sem in tja in premišljeval, kaj bi vendar zjutraj povedal. Čim bolj je mislil, bolj je bil hud nase zaradi neprevidne obljube. Končno je sedel za mizo, vzel polo belega papirja in začel pisati pridigo. Ne da bi dosti pomišljal, je napisal: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Moji ljubi bratje in sestre! — In že ni vedel več naprej ter je grizel peresnik. Začel je zopet hoditi po sobi in premišljeval in spet sedel. Pisati je hotel, da je pravzaprav greh delati v nedeljo. Toda v istem hipu mu pa šine druga misel v glavo. Urno je zapisal: »Služite Bogu v spoštovanju in veselite se.« Naprej pa zopet ni šlo. Ponovno je začel tekati po sobi. Vendar se je kmalu domislil. Sedel je za mizo, napisano prečrtal in počasi pisal: »Človek ni radi sobote, temveč sobota radi —«. Tedaj se pa spomni, da bi ga njegovi verniki iz Volovodivke lahko napačno razumeli. Mislili bi, da hoče uvesti praznoverje sobote kot je pri Judih navada. Zato jih je pa v nedeljo poslal na delo. Bilo je strašno! Župnik Nikander je začel zmerjati one, ki so si izmislili pridigovanje. Posebno je bil jezen na cerkvenega starešino, ker je njegovo edino neprevidno besedo tako hitro, raznesel po vasi. Od teka in premišljevanja zmučen, je strgal tudi novo polo in šel spat. V cerkvi bo povedal, kar mu bo pač prišlo v glavo. Glasno zvonenje ga je zbudilo v nedeljo zjutraj. Urao je vstal in šel k oknu pogledat po vremenu. Sonce je žarelo v rosi travnikov in vrtov, in je že pripekalo ter je bilo zelo vroče. To se župniku Nikandru nikakor ni dopadlo. Na cesti je videl veliko gručo ljudi, oboroženih z vilami in grebljami. Šli so na delo na njegov travnik. Tedaj se je zopet razveselil. »Prav je, ljubLotroci, ljubi Bog bo dež že še zadrževal.« Ze je potrkal cerkveni starešina in vstopil. »Očka,« je dejal, »ljudje so šli na travnik in se bodo pomujali, kajti slabo vreme se bliža. Sinoči je moj prašiček nosil v rilcu slamo in danes je sonce prej vzšlo, kot je navada.« Ta dokaza sta bila zelo prepričevalna. »Prav imaš,« je rekel župnik cerkvenemu starešini, »gotovo bo deževalo. Ampak, če bi se nam le posrečilo rešiti polovico sena. —■ Koliko ljudi je šlo na delo?« »Okoli tristo,« je odvrnil cerkveni starešina. »Bodo že opravili. Za toliko rok je dela za dve uri.« »Da, da, ampak pot do tja je tako dolga,« — je menil župnik Nikander in začel oblačiti duliovsko obleko. Cerkev je stala takoj poleg njegovega stanovanja; preko vrta je peljala ozka steza, ki so jo uporabljali vsi, ki so imeli kaj opravka z bogoslužjem, tako cerkveni pevci, cerkveni starešina, cerkvene sestre in cerkveni bratje. Na stezi je župnik Nikander še za trenutek postal* še enkrat si je prav natančno ogledal nebo, da bi ugotovil, kdaj bo prišlo nesrečno vreme. »Težko je ugotoviti« — je mrmral in stopal proti božjemu hramu. Cerkev je bila prenatrpana in vse je bilo nestrpno zaradi pridige. Ztipnik je zelo počasi maševal, počasneje ni mogel pri najboljši volji. Končno se je. bližal koncu in sedaj bi morala priti obljubi Jana pridiga. Od oltarja jc šel župnik Nikander na prižnico iu se obrnil k vernikom. Prekrižal se je trikrat, kar so storili tudi navzoči in dejal: »V imenu Očeta in Sina iu Svetega Duha. Moji ljubi bratje in sestre!« Po teh besedah je dvignil oči pomišljajoč, kako bi šlo naprej. V istem trenutku pa s strahom zapazi na cerkvenem oknu poleg sebe nekaj deževnih kapljic. Iz kapljic nastanejo curki! O Bog, dežuje! In kako je deževalo! Lilo je kot iz škafa. Vroče mu je postalo in zakliče: »Oh, otroci, izgubljeno je inoje seno! Amen!« To je bila prva pridiga, ki jo je imel župnik Nikander po tridesetih letih svojega službovanja pred svojimi verniki v Volovodivki. Bila je zelo kratka, zato pa zelo razločna in za slehernega umljiva. Vsi navzoči so sočustvovali, povesili so glave in mnogo jih je gredoč iz cerkve celo jokalo. Župnik Nikander je dolgo žaloval za svojim senom, ki je popolnoma zgnilo. Celo judovske koze ga niso marale žreti. II. del. Apokaliptični jezdeci. Leta potujejo. Bilo je v letu 1914 kratko pred svetovno vojno, ko je župnik Nikander prvikrat pridigoval v Volovodivki. Sonce miru je sijalo po Ukrajini in ljudje so bili veseli in srečni. Osem let pozneje je stopil, župnik Nikander na prižnico drugič, da pridiguje drugič in zadnjič. Kako jc to bilo, bomo tu slišali. * V dubinskem hrastovem gozdu je živo, ampak ne kmetov, ki kose travnik župnika Nikandra, temveč so begunci iz vseh vasi. Ponoči so pograbili svoj imetek in zbežali v goščavo Du-bine. Zene in otroci se vlečejo sem in tja, otroci sede boječe na visoko naloženih vozovih. Kmetje beže pred boljševiško straljovlado po vaseh, Otrom kotifek. 23 Konči Ahačič: Nosan in 2igžag je s to obljubo zadovoljen tn se s Hamhamom spravi na delo. Mojmoja razpro-stre svoje dolge lase, Cirečare pa svojo vsemogočno brado, tako, da radovedni gledalci niso mogli motiti Zig-žaga. Žaga poje: Zik-žik-žik-žaka, nikjer ni več spaka!« in že se skotali — punk-štrbunk — grdi nos na tla. Zelo so palčki zadovoljni, ko vidijo lepega dečka, ki so ga napravili iz Nosana tako, da so mu odžagali veliki nos. Mojmoja pa pobere odžagani nos ga za šalo natakne spečemu dečku na lice in spregovori: »Zbudi se, zbudi Nosan 1 Zdaj si prelepi Krasan! Zeli Zaliki dober dan!« KRAPINSKE TOPLICE Starodavno, znamenito, radioaktivno kopališče in zdravilišče, zdravi uspešno revmatizem ishias, pro-tin, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopalnice v hiši, nanovo zgrajen velik bazen na prostem, dobra hrana, nizke cene, znaten popust za čas pred in po sezoni, pavšalno zdravljenje, lastni avtobu6 na postaji Zabok—Krapinske toplice, brezplačna vožnja po železnici nazaj itd. Zahtevajte prospekte! Razpis Občina Laško, srez laški, razpisuje pogodbeni mesti občinskega cestarja za mesto Laško in občinske babice. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih (Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936, št. -177/60 jc vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. Občina Laško, dne 17. aprila 1939. Za vsa V zidarsko stroko spadajoča dela se priporoča OGRIN ANTON oblastno koncesionirani zidarski mojster Nomenj — Bohinjska Bistrica Spomladansko blago lepih vzorcev, dobite poceni pri L TRPINU, MARIBOR, VETR1NJSKA ULICA 15 Jrfira ni te$ka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel najsigurnejše v stik z najširšimi kupnomočnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemo vsaka slovenska hiša. — En poskus Vas bo o uspehu prepričali MAH OGLASI V malih oglatih velja vsaka b«seda 1 din; ženltovanjskl oglati 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek 1 za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm vltoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. fl ri v« »v* • Službe ucejo Mlado dekle šivilja, vajena tudi kuhe. Išče Blužbo. Naslov pove uprava »Slov.« pod 6202. Služkinja katera Ima tri meščansko ln gospodinjsko šolo, zelo poštena, verzlrana v vsem gospodinjstvu, želi takoj nastpptti slušbo pri dobri krščanski družini. Informacijo: telefon 36-75 ilužbodobe Rezbarja za leseno rezbarijo, 188e A. Amann, Tržič. (b) Dva raznašalca kruha sprejme pekarna N 1 k. Goriče, Golnik. (b) Krojaškega pomočnika sprejme takoj Eržen Josip, krojač, Stražlšče pri Kranju. (b) Postrežnica išče zaposlitev dopoldne ali ves dan. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Pridna« št. 6164. (b) Prodajalka mešane stroke, pridna ln poštena, želt službo v mestu aH na deželi. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« 6145. Gospodična s prakso želi k zobozdravniku. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 5906. (o) Prodajalka b prakso žoli premenitl mesto, najraje v Ljubljani aH okolici. Ponudbe upravi •Slovenca« pod .Dobra moč« št. 57,i6. (a) mm\ Vajenca za specerijsko trgovino takoj sprejmem. Ponudbe podružnici »Slov.« v Kranju pod »Pošten« 6190. Deklica šole prosta, želi k dobri in strogo krščanski družini kot vajenka visoh hišnih del, po možnosti tudi šivanja. Ponudbe je poslati podružnici »Slovenca«, Celje pod «šole ■ jijoefct« $176. Denar Okraj Dravograd! Mežiška dolina 1 — Nove hranilne vloge vsak čas takoj tzplačljive sprejema tn obrestuje do 6'/t ter daje kratkoročna posojila Hranilnica tn posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah. ' (d) Hranilne knjižice 1% obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Krojaški pomočnik se sprejme. Plevelj Vinko, Poljane, št. Vid nad Ljubljano. (b) Krojaškega pomočnika za male kose, sprejme takoj Avgust Petrovčlč, Slomškova ulica 12. (b) Več šivilj z večletno prakso za boljše obleke, sprejmem. Tavčar Olga, Ilirska 12. Krojač prvovrsten prikrojevalec v moški in damskl konfekciji, se sprejme. Go-rlčar, Sv. Petra cesta. Lesnega manipulanta samskega, sprejmem za takoj. Predpogoj: poštenost. Plača po dogovoru. I. O ril ž cm, Ljubi jana-Moste, Predovlčeva 5. Gospodinjska pomočnica se Išče za Knin (Dalmacija). Znati mora kuhati In opravljati vsa druga hišna dela. Podrobne poizvedbe: Mlšlčeva cesta št. 21-1., desno. (b) Gospodinja ki zna kuhati, šivati In razume gojenje vrta, sprejme k starejšemu zakonskemu, nemško govorečemu paru na deželi. -Ponudbe pod »Slovenija« na Hinko Sax, Maribor. Kupimo! Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfova ulica it. 8 lEssa Slikarstvo - - pleskarstvo V. Zvegelj, Cojzova c. 1. Novi vzorci Cene vsem dostopne. (t) KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHI Ksilolitni tlak je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. — Izdeluje ga trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tvrševa c. 36 a Telefon 27-16 - Brzoiavi: MATERIAL ZAHVALA. Globoko ganjeni nad izrazi sočutja ob prebridki izgubi našega nadvse ljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda Sebastijana Wigele zobnega tehnika ee vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo prostovoljni gas. četi za častno spremstvo, kolesar, društvu in keglaškemu klubu, vsem zobo-tehnikom. pevcem, govorniku g. Mohor-ku za ganljivi govor ob odprtem grobu, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem posameznikom, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. — Maribor, 19. aprila 1939. Žalujoči ostali. liATfirlrfl Za vsako družino oblačila — najboljše ln najcenejše — Preske r, Sv. Petra c. 14, Ljubljana I Parcela blizu Stadiona, ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6165. (p) Stavbne parcele blizu glavne carinarnice ob Plečnikovi cesti poleg cestne železnice, prodam. Pokopališka 36. Moste. Šivalni stroj z aparati 750 din, ln dam-sko kolo - prodam. Zore, Marenčlčeva 3. (1) »Presto« kolesa večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). Godbene instrumente (Blech) skoraj nove — partija ali po komadu zelo poceni proda Bolčič, Jelači-čev trg, American bar. Polnomasten mlad ovčji sir, v posodi, lahko dobite po ceni od 11 din kg franko Carl-brod od Tih. Milisavlje-vlča. Pri večjih in manjših naročilih poslati na račun četrtino vrednosti. Najboljša kolesa izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remec Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1) Posestvo v Tepanju ob državni cesti, z 10 johi, naprodaj. Interesenti naj se Javijo pri Višlču, Zreče. - Prometni kraj. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila daje inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št, 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil. - Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Vnajem Parno pekarno v Ljubljani — oddamp v najem. Person, Ljubljana, poštni predal 317. (n) Stanovanja II Harmonij nov, poceni naprodaj. Pojasnila daje : Gospodarič Ferdo, št. Rupert, Dolenjsko. (g) POHIŠTVO Moderno in kvalitetno kuhinje^ spalnice, Jedilnice tn drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice tn jedilnice, orehov les, že od 1600 din naprej. Sprejemamo naročila po lastnlb tn danih načrtih. »OPRAVA« Ljubljana, Celovška c. 50 Najceneje kupite prvovrstno kolo ali šivalni stroj v trgovini SploSna trgovska družba v St. Vidu nad Ljubljano (v hiši g. Peršina). istotam najcenejša popravila rablienih koles. Dajemo na ugodne mesečne obroke. (SČEJ0: Moderno stanovanje 3—4 sob, z vsem komfor-tom (kopalnico), se išče v sredini mesta za maj ali avgust. Pripravljen plačati odškodnino za event. selitev. Oferto poslati pod »Dober plačnik« na upravo »Slovenca« 5964. (c) Silvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite Se danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik. Silvikrin, Iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weidnerja, Je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrr.nl tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din 27.-— | Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina I T-404-K HOTEL lička no obali morlo voml$ol|shein zaliva. Hotel i ni a 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s sobo dnevno din 60 — za osebo. 10 % popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata lastnika hotela A|I,anClC - AlltOllf I* Obrtniki, industrijalci! Hiša z velikimi delavnicami v ulici pri kolodvoru v Mariboru (vodovod, elektrika, plin instalirano), ugodno naprodaj. — Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Maribor 661«. Halo! Gospodinje pozor! Ali Vam je že znano, da je otvorjena nova trgovina s tekstilnimi ostanki in cenejšim oblačilnim blagom v Ljubljani, pri Zmajskem mostu za Ljubljanico, Sv. Petra nasip Št, 29 (kjer je krompirjev trg). Ravnokar na zalogi velika izbira ostankov svile, pralnih krepov, delenov in raznih tiskovin za obleke in predpasnike. — Ostanki za predpasnike meter od 4"— din, ostanki za obleke boljše blago od din 7"80, ostanki svile od din 10'— naprej i. t. d. Trgovina je last znane ljubljanske tvrdke zato že njeno ime jamči za ugoden nakup! F. I.Goricar V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znanccm, da je naš nam nadvse dragi soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Josip Hnyk vodja belilnice in apreture tvrdke Ed. Glanzmann & A n d. G a s s n c r v Tržiču v 74. letu starosti nenadoma v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega Ivo v četrtek, dne 20. aprila 1939 ob 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Tržiču. Tržič, dne 18. aprila 1939. Žalujoči ostali Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč 'zdajatelj: inž. Jože Sodi? Urednik: Viktor Čenči* f^MJUBUANA Zanimivo predavanje 0 Ameriki V torek zvečer je bil 51. prosvetni večer Frančiškanske prosvete v Ljubljani. Predavala je ga. Vera. Adlešičeva, soproga ljubljanskega župana, o svojih vtisih, ki si jih je lani nabrala, ko je potovala po Ameriki v spremstvu svojega soproga, ki je v Ameriko odpotoval na odkritje Jugoslovanskega vrta. Go. županjo smo do sedaj poznali kot izvrstno pevko resnično umetniške višine, poznali smo jo tudi kot prijazno gospo in družabno damo, nismo pa vedeli, da je tudi tako sijajna predavateljica. K popolnemu uspehu njenega predavanja ji je pripomoglo njeno veliko znanje in pa njen lepi glas. Odlično občinstvo, ki je napolnilo veliko frančiškansko dvorano, je imelo resničen užitek. Med odličniki, ki so prišli na predavanje, moramo omeniti go. banico dr. Natlačenovo, divizijskega generala Lukiča z gospo, g. župana dr. Adlešiča, go. 6oprogo podbana Majcnovo, zaslužnega in poslovodečega podpredsednika Rafaelove družbe župnika Zakrajška, župnika dr. Romana Tominca, kanonika Volca, pri-orja dr. Učaka in mnogo drugih. V skoraj dveurnem predavanju je gospa dr. Adlešičeva lepo razvila svoje vtise v Ameriki. Pokazala je svoje veliko znanje ameriške zgodovine in zemljepisja, ameriške kulture, socialnega življenja Amerikancev, ameriške morale, ameriške miselnosti in celo — gospodarstva. Nas pa so najbolj zanimali njeni vtisi o življenju Slovencev v Ameriki. Predavateljica je lepo očrtala velikanske napore Slovencev na organizacijskem polju in na gospodarskem, njihovo veliko ljubezen do stare domovine, do maternega jezika, njihovo ljubezen do slovenske kulture in pa njihovo stremljenje, da se v oceanu anglosaškega jezika čimdalj vzdrže. Gospa pa je morala priznati, da je njen vtis takšen, da je Slovencem v Ameriki določeno le še nekaj desetletij življenja in da bo že velik uspeh to, če bodo potomci ameriških Slovencev imeli zavest, da so slovenskega poko-ljenja. Predavateljica je proti koncu predavanja pokazala tudi nekaj skioptičnih slik iz Amerike. Videli smo sijajne ameriške stavbe, ameriške tipe, kakor črnce in Indijance, videli smo spomenike našim zaslužnim možem v Jugoslovanskem vrtu in videli smo čudeže ameriške tehnike. Navdušeno odobravanje je nagradilo trud predavateljice. Ob koncu se ji je zahvalil predsednik Frančiškanske prosvete g. Medičar, ki ji je poklonil v znak priznanja lep šopek. Prihodnji torek bo zaključno 52. predavanje Frančiškanske prosvete v tej sezoni. Predaval bo g. župnik dr. Roman Tominec o temi »V Šmihelu pa kajžico imam«. Predavati namerava namreč o snu_ modernega človeka po lastni hišici. Na to zanimivo predavanje že sedaj opozarjamo. Čistimo zalogo in prodajamo lepe bobovce po 4.—, 5.—, 6.— din. Fr. Kham — Kongresni trg št. 8 1 Koncert v korist sklada za pobijanje jetike bodo priredili častniki ljubljanske garnizije, v soboto, dne 22. aprila ob 9 zvečer. Prosimo vse prijatelje naše vojske in rezervne častnike, da to človekoljubno prireditev v Čim večjem številu obiščejo. Vstopnine ni, pač pa se sprejemajo prostovoljni prispevki. Obleka večerna. 1 Hrvatsko kulturno druStvo »Napredak« javlja, da bo slovesna zadušnica za Zrinjskim in Frankopa-nom dne 29. aprila t. 1. ob 7 v frančiškanski cerkvi. Glavna redna skupščina bo pa dne 6. maja ob 8 zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom 1 Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik. 1 Občinska seja. Danes ob 5 popoldne bo v magistratni dvorani redna seja mestnega sveta. Na dnevnem redu so nekatere zanimive točke, tako odobritev proračunov mestne občine ljubljanske za 1. 1938, dalje obravnava o pogodbi med mestno občino ljubljansko in uršulinskim samostanom za otvoritev Šubičeve ulice, najem posojila 4 milijone za dograditev šole na Viču. Slede dalje poročila raznih odborov in pa tajna seja, ki bo obravnavala razne osebne zadeve. 1 V zadnjih mesecih se je že ponovno dogodilo, da je bil ta ali oni pismonoša pri dostavi pošte napaden in poškodovan od psov, katerih lastniki so ali hišni gospodarji ali pa posamezne stranke stanujoče v hiši. — Poštno ravnateljstvo opozarja hišne gospodarje in druge lastnike peov, da ukrenejo vse potrebno, da bodo dostavljači lahko brez skrbi in nemoteno opravljali 6vojo naporno službo pa tudi, da se izgonejo neprijetnim posledicam, ki utegnejo zaradi takih-napadov zadeti lastnike psov same. I Za mestno kuhinjo v cukrarni je daroval 100 din član m. s. g. W. J.; v isti namen so poslali 200 din namesto venca na krsto pokojnega g. dr. Franca Frlana dediči Alojzija Pogačnika na Miklošičevi cesti 4, ter stanovalci hiš na Cesti 29. oktobra št. 18 in 20 tudi 200 din, a socialni urad je v znamenje teh daril položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. V počaščenje spomina svojega soproga Franca je pa darovala 200 dinarjev za cukrarno ga. Marija Živec, na Cesti 29. oktobra št. 17. — Mestno poglavarstvo izreka darovalcem prisrčno zahvalo tudi v imenu obdaro-vanih. 1 Idrijski krožek. V nedeljo, 23. apr., bo izlet na Šmarno goro. Sestanek ob 12.30 na vrhu. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji. 1 Uprava policije v Ljubljani obvešča, da bo pregled novih motornih vozil v petek, dne 28. t. m. od 8 do 11 v Ljubljani na Bregu št. 20 (dovoz z Novega trga). K temu pregledu je pripeljati tudi vse avtomobile, avtobuse in motocikle, ki letos iz kakršnegakoli razloga še niso bili komisijsko pregledani in odobreni za promet 1 Enodnevni krožni izlet po Slovenskih goricah priredi Društvo prijateljev Slovenskih gctric dne 7. maja. Informacije dajejo vse biljetarne Putnika. 1 10.000 prekoračenih. Nenavadno hitro je bilo leto« prekoračeno število 10.000, namreč število eprejetih bolnikov v ljubljansko bolnišnico. Nismo niti dopolnili tretjine tega leta, pa je do-sedaj ljubljanska bolnišnica že sprejela 10.400 bolnikov, mnogo pa jih je tudi odklonila oziroma zavrnila v domačo oskrbo. Sleherni dan pa prekosi prejšnjega in gneča v bolnišnici je vedno bolj strašna. Nihče pa ne ve ne dneva, ne leta, kdaj bodo bolnišnico razširili oziroma vsaj odprli ki-rurgični oddelek. Na kirurgijo je namreč največji naval. 1 Porotna dvorana — velik arhiv. Nekdanja porotna dvorana ljubljanskega okrožnega sodišča se je sedaj spremenila v velikanski arhiv spisov o aferi Mira Jankoleta. Tja so iz Slovenske banke v avtomobilih prepeljali in shranili vse bankine spise in knjige. Dvorana je postala velik arhiv teh spisov in bo pač imel sodeči sodnik mnogo sitnosti in skrbi, preden bo mogel preučiti vse spise, ki leže nagrmadeni po raznih klopeh. Sicer je preiskava proti Jan-koletu že končana. Državni tožilec sestavlja obtožnico, ki bo zelo obširna in se nam obljublja pravcati monstre-proces. Miro Jankole je vdan v svojo usodo in mirno pričakuje glavne razprave, ki pa ne bo še tako kmalu razpisana. Ta razprava bo najbrž v porotni dvorani. Kranj Dn no bo poleti žeje. Po velikonočnih praznikih so začeli z gradnjo vodovoda Preddvor—Tupa-liče—.Olševek—Luže ju bo bržkono ta vodoivod v teku treh tednov dovršen. Iz tega vodovoda so bo napajal tudi Šenčur z okoliškimi vasicami, ki so doslej dobivale vodo iz iste covi kot Kranjčani. Ko Ih) končan ta vodovod, bo torej glavna cev dovajala v Kranj več vode. Za gradnjo glavnega vodovoda Preddvor—Kranj je prišlo že 9 vagonov cevi, ostale dobave bodo v ' kratkem prispele. Gradnja tega vodovoda se bo začela koncem aprila, ko bo licitacije potrdilo ministrstvo. Načrti za III. etapo vodovoda t. j. Kranj—Stara Loka so že delajo in se bo z gradnjo tega vodovoda najbrž začelo že prihodnje leto. Zgubila se jo aktovka na cesti od Škofje Loke do Gašteja. V njej je bilo nekaj obleke in drugih stvari. Najditelj naj jo proti nagradi odda v »Slo-venčevi« podružnici v Kranju. Novo mesto Od vodstva tukajšnje meščanske šole se poslavlja upravitel g. Mcrvič Anton, ki stopa z današnjim dnem v pokoj. G. upravitelj je vodil tukajšnjo meščansko šolo od njene ustanovitve dalje. Bil je zgled skrbnega šolnika, ki z ljubeznijo posveča vse svoje sile prospehu šole, ki mu je izročena v vodstvo. Kot upravitelj je bil vseskozi objektiven in je imel vedno le koristi šole in njenega vzgojnega dela pred očmi. Zlasti je znal s svojo srčno dobroto in nevsiljivo družabnostjo gojiti med svojim učiteljstvom iskreno tovarištvo in lepo sožitje. Lansko leto je dopolnil 35. leto svojega službovanja, ki ga je pričel kot učitelj v raznih krajih na Primorskem, po prevratu pa je služboval najprej kot upravitelj novo ustanovljene meščanske šole v Ribnici, nato pa v Novem mestu, kjer je ostal do danes. Ko odhaja, naj ga spremlja zavest, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi šolo dvignil in vzdržal na čim dostojnejši višini. Ob njegovem odhodu mu želimo, da bi zasluženi pokoj še dolgo zdrav užival v krogu svoje družine! MARIBOR Zanimivosti starega židovskega pokopališča Maribor, 19. aprila. Na kratko smo včeraj poročali o zanimivi najdbi, na katero so naleteli mestni delavci v Strmi ulici. Tam ima mestna občina svoja skladišča, katera nameravajo v doglednem času zelo povečati ter postaviti nove remize, ker so sedanje dosti pretesne. V ta namen je mestna občina dokupila nekaj sveta, ki leži zapadno od Strme ulice medsedanjimi skladišči in Dravo. Tu se je nahajal dejsedaj vrt sadonosnik. Pred nekaj dnevi so začeli kopati temelje za novo stavbo. Pri kopanju so v ponedeljek naleteli na prvo okostje, ki je ležalo 2 m globoko. Poklican je bil prof. Baš, ki je ugotovil, da je slučaj spravil na dan dokaze o legi starega židovskega pokopališča, na katerem so pokopavali pred 600 leti mariborski židje umrle svojce. Pri nadaljnjem kopanju so spravili delavci na dan še 9 takih okostij. Vsa leže v enaki globini približno 2 m pod površjem. Verjetno, da včasih niso bila tako globoko zakopana, toda tekom stoletij se je nad njihovimi grobovi zemlja z obdelovanjem precej dvignila. Vsa okostja so zelo dobro ohranjena, ker leže v suhi mivki. Zlasti lobanje niso prav nič preperele. Vsaka lobanja pa ima v očesnih jamicah po dva majhna prodna kamna, s katerimi so pokojniku zatisnili oči. Iz sledov v zemlji se vidi, da mrtvecev niso polagali v grob v lesenih krstah, temveč 6amo zavite v njihova oblačila. Pri skeletu, ki so ga dvignili celega za mariborski muzej, so našli okrog lobanje še ostanke z zlatimi nitkami pretkane tančice. Očividno je bila to kakšna ženska iz bogate in odlične židovske rodbine. Pri drugih skeletih niso našli nobenih takšnih predmetov iz kovine. Vsa okostja so ležala v eni smeri, z glavo proti za-padu in nogami proti vzhodu. Na tem prostoru mora biti v zemlji še veliko okostij, saj so jih 10 našli v enem samem jarku, ki je jedva pol metra širok. Najbrž so z jarkom slučajno zadeli vrsto grobov. Prostor, na katerem so naleteli na te najdbe, je bil pred 600 leti precej oddaljen od mestnega obzidja na popolnoma samotnem obra-ščenem kraju nad Drava Nadaljnjih izkopavanj 6eveda nalašč zaradi preiskovanja grobišča ne bodo vršili, važno pa je, da se je sedaj določilo mesto nekdanjega grobišča. Okostja, ki so jih sedaj izkopali iz jarka, so spravili v zaboj ter jih bodo znova pokopali na mestnem pokopališču na Pobrežju, S m Prvi slovenski zvočni film o mladinskem taboru v Ljubljani bomo videli v nedeljo dopoldne v Grajskem kinu. Prva predstava za Člane Fantovskih odsekov, čalnice Dekliških krožkov in povabljene goste bo ob 10, druga za ostalo občinstvo pa ob 11. Člani in članice dobijo vstopnice po 2 din v pisarni Prosvetne zveze, ostali pa po 3 din v prodajalni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti 6. m Krščanska ženska zveza bo imela v nedeljo, dne 23. aprila svojo pobožnost v cerkvi sv. Jožefa v Studencih. Ob 6 sveta maša, skupno sveto obhajilo in darovanje za cerkev. m Zbor državnih in samoupravnih upokojencev V nedeljo, 23. aprila ob 9^ dopoldne bo v mali dvorani Narodnega doma občni zbor Društva jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru. Na občnem zboru se bo zopet obravnaval predlog nekaterih članov, naj bi 6e mariborska organizacija združila z banovinskim društvom Pogled na otok Kri ▼ Jadranskem morjih državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani. m Cajnkarjeva drama »Potopljeni svet«, ki jo bodo igrali v soboto v okviru Umetnostnega tedna v mariborskem gledališču, je najzanimivejša slovenska dramska noviteta zadnjega časa. m Poroka. V frančiškanski cerkvi sta se poročila gdč. Vladka Vrečko in dr. J. Munda, okr. zdravnik v Rogaški Slatini. Mlademu paru obilo sreče. m Akademska kongregacija vabi na sestanek v petek ob 8 v frančiškanski kapeli. m Prosvetno društvo v Studencih pripravlja novo igro »Pesem s ceste« v režiji St. Ledineka. m 4 ha gozda zgorelo. Na Ojstrici nad Dravogradom je nastal požar v gozdu, ki je zavzel zelo velik obseg. Zgorelo je okrog 4 ha mladega gozda ter je škoda precej občutna. Gasilci so omejili požar na ta način, da so izkopali jarke. m SSK Maraton — šahovska sekcija. Drevi ob 7 sestanek v klubskih prostorih. Igra se si-multanka, ker je tekma proti »Grafiki« preložena. Šahovnice prinesite s seboj. — Načelnik. m Protituborkulozni dinar. V mesecu marcu Je dosegel sklad za zgradbo azila za (etične bolnike vsoto 483.231 din. Izven stanovanjske akcije so darovali v ta sklad: dr. Josip Novak 100 din, Narodna banka v Mariboru 210 din, neimenovani 50 din, I. Velker namesto venca na grob Marijo Nekrep 100 din. Društvo držav, in samoupravnih upokojencev v Mariboru 100 din, mestna uprava društva upokojenih častnikov namesto venca na grob kapetanu Kožarju 100 din. Vsem darovalcem se PT liga iskreno zahvaljuje. m Odbor Touring-kliiba se je sledeče konstituiral: Predsednik Josip Loos, I. podpredsednik Jaki Franjo. II. podpredsednik Baš Franjo, I. tajnik Weise Hugo, II. tajnik Bcrgant Evgen, I. blagajnik Kralj Alfred, II. blagajnik Voršič Franjo; načelniki sekcij: splošne sekcije Voršič Franjo, avtomobilistične Jarc Mario, motociklistične An-tončič Anton, kolesarske Hlebš Anton. m Nenavadna nesreča. V Kamilici pri Mariboru se je ponesrečil 50letni posestnik Franc Pavlic. Ko je stal na balkonu svoie hiše, so se nenadoma zlomile deske pod njegovimi nogami. Skozi tesno odprtino je padel v globino ter je zadobil hude poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Železarno v želodcu je imel roparski morilec Koder, katerega so v torek operirali v mariborski bolnišnici. Zdravniki so se čudili, kako je mogel mož pogoltniti takšne kose železa. Iz želodca so mu namreč vzeli dva 22 cm in 15 cm dolga in 11 mm debela kosa železa, ki &ta bila oba povrhu še zelo zvita, tako da je pravi čudež, kako jih je spravil skozi goltancc. Po'og tegl pa je imel v želodcu še več dolgih žebljev. Kodru niso niti na operacijski mizi vzeli verig z nog ter je tudi sedaj, ko leži v postelji, vkovan v že- Zgodovinska grobišča v Kranju Poročali smo že ponovno o izkopavanju zgodovinskih grobišč v Kranju. Našli so dragocene starinske prcdinoto, ki jih jo muzejski kustoz g. dr. Rajko Ložar skrbno zložil v zaboj in jih odpeljal v ljubljanski muzej. V naslednjem prinašamo sliko nekaterih izkopanih predmetov in sicer vidimo na gornji sliki dvo fibuli in dvo spiralni zapestnici iz brona, na s|>odnji sliki pa zapestnice, obročke z obeski, našiv in bronasto te-nijo za lase. . m^^Mi im* Ko bodo razkopavali cesto Kranj—Naklo, bodo gotovo odkrili še marsikaj zanimivega iz prastarih časov, pa tudi pri razkopavanju zemljišč proti tovarni Prešern pričakujejo, da bodo naleteli na zgodovinske predmeto. Vavta vas Sadovi vzgoje. Dečki iz raznih vasi župnije Vavta vas se pridno udeležujejo telovadbe pri Fantovskem odseku v Zadružnem domu. Prav je to, da se tudi Dolenjci prebujajo in kljub zaposlenosti na polju in v vinogradih žrtvujejo večerne ure za boljšo telesno vzgojo. Prav pa ni, kar se je zgodilo nekega večera. Ko so se vračali ti dečki domov, jih je napadel brez vzroka 20 letni fant S. A., član Sokola, z motiko, in to popolnoma brez vsakega vzroka, pač pa iz gole »strpnosti«. Ker so se dečki hitro razbežali, ni bil na veliko srečo nobeden poškodovan. Vendar je vsa zadeva že v rokah oblasti in želimo, da ga temeljito pouči o pravilih dostojnega vedenja, o katerih ga pri Sokolu niso. Kar je pa v šoli lepega slišal, je pa že davno pozabil. Jesenice Dostava »Slovenca» na dom se jc uvedla s 15. aprilom vsem naročnikom v območju pošte Jesenice in Jesenice-Fužine. Zelo ustreženo bo naročnikom, ker bodo dobivali redno dostavo v jutranjih urah, in tudi pošti sami, ker bo razbremenjena tega posla. S tem bo odpadla marsikatera pritožba radi pozne dostave. Vlomi. Poročali smo že o vlomu pri peku g. Štcrbencu na Jesenicah, kjer je bil ukraden pomočniku njegov prihranjeni zaslužek 1700 din. Te dni se je posrečilo policiji in orožništvu izslediti tatu v okolici Radovljice. Pripeljan je bil na tukajšnjo policijo, kjer je tatvino priznal. Je to neki K. F., pekovski pomočnik, ki je bil uslužben pri Šterbencu in so mu bile domače razmero znane. Za ukradeni denar si je kupil novo obleko v Ljubljani, nove čevlje in perilo, drugo pa je zapii. Od sobote na nedeljo ponoči je bilo vljomljeno pri trgovcu s kožami in usnjem g. Šutarju na Kralja Petra cesti. Vlomilec je vzel kos železa od škropiinika mestne občine in z njim vlomil v skladišče ter ukradel 7 telečjih kož v vrednosti 700 din. Slovenska Bistrica Občina je prevzela temeljitejšo skrb za higieno mesta. Da se ohrani 6naga na ulicah, je občinska uprava strogo prepovedala vsako krmljenje živine pred gostilnami. Prav tako je prepovedala vsako odlaganje sineti ob poteh, ker to zmanjšuje ugled mesta v očeh številnih gostov. Sama bo najela voznika, ki bo to stvari vsake tri mesece pobiral. Mislimo, da bodo vsi razumeli hvalevredno prizadevanje občinske uprave in se tako ravnali. lezje, povrhu pa ga noč in dan stražita dva paznika. Gledalce Četrtek, 20. aprila ob 20: »Upniki - na plan«. Red C. — Petek, 21. aprila: Zaprto. K madžarskemu obisku v Rimu Rim, 19. aprila. AA. Štefani: Listi posvečajo veliko pozornost včerajšnjim razgovorom med du-cejem in grofom Telekyjem in grofom Czakyjem v Beneški palači ter prinašajo Telekyjevo zdravico. Dalje poročajo o pristopu Madžarske k protiko-munističnemu paktu, kar tvori dragocen prispevek za stabilizacijo politike v Podo,navju. Dalje podčrtavajo listi hvaležnost madžarskega naroda fašistovski Italiji in čedalje večji razvoj medsebojnega razmerja med Budimpešto in Belgradom. V zvezi s tem pravi »Messagero«, da jc prišlo do zbližanja med Budimpešto in Belgradom. Rim, 19. aprila. AA. Havas: Zdi se, da bodo razgovori med italijanskimi in madžarskimi državniki rodili pozitvne rezultate glede zbližanja med Madžarsko in Jugoslavijo. Listi čestitajo Telekyju, da je podčrtal, da nobena stvar ne more več ločiti Jugoslavije in Madžarske in da imata ravno narobe obe državi največji interes korakati ramo ob rami. Rim, 19 aprila. AA. DNB: V zvezi z italijan-sko-madžarskimi razgovori poudarjajo v tukajšnjih krogih, da ni madžarska zunanja politika nikoli preveč poudarjala madžarskih zahtev, temveč jih je prilagodila razvoju evporskega položaja in politiki osi. Doseženi uspehi so dali tej metodi prav. Zato ni potrebno vnaprej govoriti o rezultatih tekočih razgovorov, katerih cilj jc doseči zbližanje med Budimpešto in Belgradom in ustvariti v donavski kotlini, kamor štejemo tudi Romunijo in Bolgarijo, nove možnosti za prijateljsko in rodovitno sodelovanje na gospodarskem polju. Obisk angleške kraljevske dvojice pri Rooseveltu London, 18 aprila. A A. Reuter. Uradno obvestilo o obisku angleškega kraljevskega para v Zedinjenih državah pravi: Britanski kraljevski par prispe v Zedinjene držare dne 9. junija zvečer pri Nyagarskem slapu. Angleški kraljevski par bo s posebnim vlakom prispel drugi dan ob 11. dopoldne v VVashinglon. V VVashingtonu bosta za časa bivanja angleškega kralja in kraljice prirejena v Beli hiši ter v parku angleškega poslaništva dve velika sprejema Zvečer bo v Beli hiši slavnostna večerja. Drugi dan odpotuje angleški kraljevski par v spremstvu Roosevelta in njegove gospe v Mountveruon, kjer bo angleški kralj položil venec na grob Georga Washingtona. Nato bo angleški kralj obiskal vojaško pokopališče v Arling-tonu, kjer bo položil venec na grob neznanega junaka. Nato se gosta vrneta v Belo hišo. Angleški kraljevski par bo nato odpotoval v Ne\vyork, kjer bo obiskal svetovno razstavo Nato se bo nekaj časa zadržal v Hydeparku ter sp vrnil potem v Kanado, odtod pa nazaj v Anglijo. Suez bodo utrdili Kairo, 19. aprila. AA. DNB: Vafdistovski list »Havadis« piše, da nameravajo utrditi pristanišče v Stiezu kot mogočno pomorsko in vojaško oporišče. Sueška družba jc izjavil:^ da je pripravljen*! prevzeti del stroškov, Koncert Celjskega okteta Koncert, katerega je Celjski oktet pod vodstvom skladatelja Avgusta Cererja priredil v ponedeljek, 17. aprila, je bil posvečen slovanski pesmi in je obsegal tri dele. Prvi del je obsegal skladbe skladatelja L. Horvata, E. Adamiča, Z.Pre-lovca, S. Savinška, Fr. MnrnJta in Cercrjevo priredbo, slovaške narodne »Zabučale gore«. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano Celjskega doma, je z vso pozornostjo sledilo odločnemu izvajanju zbora, katerega je nagradilo s hvaležnimi aplavzi. Že prve tri pesmi, L. Horvatov »Bog Oče, poj z nami«, E. Adamičevo živahno »Vanč zelenka jaše« in Z. Prelovčevo »O, da je roža moje srce«, so našle v občinstvu zelo globok odziv in sodelovanje z nastopajočimi. Nekoliko se bomo ustavili pri F. Maroltovi moderni skladbi »Pojdem v rute«. Ze skladba sama je težka in lahko rpčemo, tudi za zbor in solistinjo, ki naštopa pri pesmi, sorazmerno premalo harmonično izvedljiva. Zbor je bil premočan in je zelo otežkočil solistinjo go. Mar-janco dr. Kalanovo. ki pa je s svojo pianistično tehniko vendar rešila s svojim nežnim in bogatim glasom to točko. Tudi intonacija pri tej pesmi ni bila povsem točna in leži krivda tudi na tem, da pesem ni bila izvedena tako, kot bi to želeli pevci in občinstvo. Pri izvedbi narodne pesmi »Zabučale gore« je solistinja ga. Marjanca dr. Kalanova prišla bolj do izraza ter je s svojim krasnim glasom vžgala v občinstvu pravo navdušenje ter bila deležna burnih aplavzov. — Drugi del koncerta je obsegal Z. Prelovčevo skladbo »Sedem 6i rož povezala mi«, F. Maroltovo »Kaj bi jaz tebi dal«, P. Jerebova »Pisemce« (na besedilo T. Debeljaka), rusko narodno »Dvanajst razbojnikov«, V. Klai-čovo »Svračanje«, Z. Prelovčevo »Nageljni rdeči« in J. Aljaževo »Soči«. Spored koncerta je bil zares pester in bogat. Poslušalci so občudovali mehki glas tenorista Segedina, ki je dal vsaki pesmi z izvajanjem še poseben občutek. Pribiti moramo, da se oktet predvsem odlikuje po tenoristih, dočim so basisti še nekoliko nezanesljivi in površni. Pri ruski narodni »Dvanajst razbojnikov« smo prvič slišali baritonista Filipiča, kateremu se sicer zelo pozno pevska šola ge. Lapajnetove, ima pa še g. Filipič malo preveč sproščen glas. Pri F. Fre-cetu smo občutili, da je njegov glas nekoliko opešal. Ima sicer še zelo nežen glas, ki pa se mu preveč trese. — Tretji del koncerta je obsegal skladbe Z. Špoljarja »Malo ja. malo ti«, J. Baji-čevo »Vinska pjesma«, P. Kernjakovo »Juhe, pojdmo v Škufce«, E. Adamičevo »Mare v jezeru«, slovaško narodno »Pasol Janko«, P. Jerebovo »O kresu«, V. Novakovo »Gorski kraj«. Drugo in tretjo pesem so pevci na željo poslušalcev morali ponoviti. Višek uspeha pri današnjem koncertu je bil pri izvajanju E. Adamičeve »Mare v jezeru«, ki jo je zbor odpel z solistinjo go. Marjanco dr. Kalannvo. Za svoje izvajanje je ga. Marjanra dr. Kalanova prejela šopek rdečih nageljčkov ter ljubezen vsega občinstva. Celjskemu oktetu smo hvaležni za krasen večer, čestitamo k uspehu in želimo, da se še izpopolnjuje vse iz ljubezni do slovenske in slovanske pesmi. Hrvatski glogoljski misal iz XIV. stol. V zadnji številki zagrebškega časopisa »Sveta Cecilija«, ki jo urejuje naš rojak kanonik Barle, je znani češki učenjak, univ. prof. dr. .losef Vaj s, ki spada med najboljše poznavalce starocerkve-nega jezika in glagolice ter je priredil tudi našim -»lagoljašem transkripcijo glagolskih mašnih knjig, -lapisal članek »Kanon hrvatsko-glagoljskega vati- ■ u iHnimir rflnrnmnnrnf uninrniirnn rmrnuii nmrnimirt^nriTriniimni rFFTrmniiHKTinmnfriMTiiJif jtnrmnif ntirimrniniiimrin! nrmniii rimrnirm Prosvetni dom na Prevaljah — kulturna zahteva! # kanskega mi sala iz XIV veka*. Mašni kanon je oni del maše — to vemo V6i, ki se praviloma bere v vsaki sv. maši brez pomembnejših 6preminjav ter ima za to tudi ime »Pravilo maše«. V najstarejših hrvatskih glagolskih spomenikih iz XIV. stoletja se ni ohranilo ničesar iz tega »pravila maše«. Profesor Vajs se je postavil na stališče, da je najstarejši tekst tega hrvatskega kanona ohranjen v vatikanskem misalu llirico 4. Rokopis je iz XIV. 6tol. ter predstavlja precej kasni zapis izgubljenega prvotnega kanona, ki ga zato moramo predvidevati. Ta kanon bi bil najstarejši slovanski prevod rimskega kanona sploh. Pri primerjavi z najstarejšimi ohranjenimi glagolskimi spomeniki iz XIV. stol. je prof. Vajs ugotovil neke skupne poteze ter tudi nekaj besednih podobnosti s tako imenovanimi kijevskimi spomeniki. Iz tega sklepa na še starejši izvor v kasnejšem prepisu. Mnenja je, da prvotno besedilo izvira morda direktno od sv. Cirila ali pa ga je prevedel vsaj kakšen njegov učenec. Nekateri arhaizmi vodijo prof. Vajsa tudi k temu, da imajo zveze s starimi češkimi spomeniki. Podrobno pa bo prof. Vajs svoje zanimive izsledke podal v večji monografiji,' ki jo obljublja in ki bo izšla v Zagrebu pod naslovom »Najstarejši hrvatskoglagoljski misaU. Dve zanimivi češki knjigi Jezikoslovec univ. prof dr. František Ober-pjalser pripravlja novo delo k natisku pod starim naslovom »Chvala ieskeho jazijka« (Slava češkega jezika). Knjiga bo najprej obsegala izreke o lepoti češkega jezika čeških odlikovancev državnih nagrad za književnost, v drugem delu bo imela zglede lepote češkega ljudskega jezika iz štirih temeljnih čeških narečij: najsevernejšega, najza-hodnejšega, najvzhodnejšega in najjužnejšega, in to vzetih deloma iz temeljnih čeških povesti: Ho-lečkovih »Naši« in Jiraskovih »Pri nas«. Tretji del bo prinesel izjave pesnikov o češkem jeziku od najstarejših (Kornela z Všehrda) do povojnih pisateljev. V zadnjem delu pa bodo članki o če-ščini, kakor so jih napisali Ladislav Klima, F. X. Šalda in Josef Holeček. V uvodu samem pa se bo pohvalila češčina sama kot dvotipni jezik, poln besednih igrač. — Druga za današnji čas važna brošura pa je te dni izšla pod naslovom »Za novo češko kulturo* (O novou českou kulturu«), ki jo je spisal msgr. B. Stašek, bivši predsednik češkega dela ljudske stranke, 6edaj pa predsednik Kulturnega sveta, ki je bil sestavljen takoj po spremembi položaja ter je te dni bil sprejet v celoti — 350 kulturnih delavcev vseh panog — v novo enotno stranko Narodnega sodelovanja. V bistvu obsega ta brošura programski govor msgr. Staška, ki ga je imel na seji Narodnega sveta in ki naj poda duhovne smernice, po katerih naj se odslej razvija češka kultura. Izdal jo je pisec zato, da bi se »videlo tudi v bodoče, kako je stranka zamislila in pripravila kulturni preporod češkega naroda v najrazgibanejši dobi zgodovine«. Po tej brošuri naj bo bodoča češka kultura čisto in iskreno narodna, ki naj izhaja neposredno iz češke domače duše, naj skrbi za močno in trdno bodočnost naroda, naj bo prežeta z verskim duhom krščanstva v slavni tradiciji svetovaclavski; naj teži po poplemenitenju nravnih sil, po pokre-pitvi dobrote srca; naj se ne izmika zdravim krščanskim socialnim dolžnostim, ter končno — naj se ne zapira s kakšnim češkim zidom proti pomladnim tokovom v svetu. Toda ako če rasti, to naj raste v duhu Smetane, Dvofaka, v duhu Ma-nesa, Alša, Myslbeka ali pesnikov Neruda, Vrch-lickega, Brezine in Mache. — Tako se torej novi kulturni program češkega naroda — ali bolje — predstavnikov naroda skuša orientirati v novo duhovno smer, v domačinsko in domorodno, prav po izreku Nerudovem: »Skozi vrata lastnega naroda iti v vrtove velikega sve'a<, ne pa narobe, kakor se je dogajalo do 6edaj. Zamudil smrtno nesrečo Will Johnson je petrolejski kralj Oklahome v Kanadi. Za svoja poslovna pota se seveda rad poslužuje letala. Nekoč leto« spomladi je telefonično naročil vozovnico za letalsko potovanje iz Oklahome v Dalae v državi Texas. Že so je s svojim avtomobilom peljal na letališče, ko mu voz na poti odpove. Skoči do prvega telefona in prosi letališče, naj za nekaj minut letalo zadrže in ga počakajo, da bo poravnal vso škodo, ki bi iz tega mogla nastati, nato pa začne nervozno ifl z največjo naglico brskati okrog svojega motorja, da bi čimprej odbrzel. Toda motor je tiho in ne prime. Milijonar hitro poišče drug voz in zdrvi na letališče. Prispel je prav v trenutku, ko se je letalo odlepilo od tal in odletelo v svojo smer. Čakali so vplivnega potnika 20 minut, ietalo je bilo polno potnikov, 12 po številu, ki so nekaj časa potrpežljivo sedeli v svojih sedežih, v na-daljnih minutah čakanja pa začeli godrnjati ved- ŠP< no ostreje. Vodstvo letališča n! več upalo zadrževati jih in je dalo znaimenje za odhod. Ko je Johnson videl, da je vee prepozno, se j« ves razburjen lotil uradnikov in spustil na nje ploho psovk. Imenoval jih je »idiote«, »omejene birokrate« itd., in jim slednjič grozil, da jih bo tožil za odškodnino, ker so mu obljubili, da ga bodo počakali, pa ga niso. Šlo mu je pa za velik posel, katerega vsoto bi segle v milijone. Ko je tako div.jal pred letališčem in so 6e uradniki boječe izmikali pred užaljenim milijonarjem, je nenadoma vse onemelo. Tudi Johnson je obstal kakor okamenel, psovke pa so mu obtičale v grlu. Letalo, ki je doseglo že znatno višino, je začelo v zraku omahovati, nato ee je nagnilo in kot kamen padlo na tla — nekaj sto metrov daleč od letališča. Eksplozija motorja je zaključila ta zadnji polet. Ko so izpod razvalin letala vlačili zoglje-nega trupla dvanajstih potnikov, ki niso zamudili odhoda, je bogati zamudnik Johnson molče in globoko zamišljen odhajal nazaj v Oklahoma City.»< KULTURNI OBZORNIK Spisi apostolskih očetov Mohorjeva knjigarna v Celju zalaga posebno poljudno znanstveno zbirko, ki jo izdaja Bogoslovna akademija v Ljubljani pod uredništvom nniv. }>rof. dr. Fr. Lukmana, namreč Cerkvenih očetov izbrana dela. Nihče ne more dvomiti v potrebo in nujnost take izdaje spričo slovenske bogoslovne fakultete, ki potrebuje za svoje dijake in duhovnike sploh tudi slovenske prevode ustvarjalcev katoliške tradicije, pa tudi spričo čim večjega zanimanja laikov za verska in cerkvena vprašanja. V teh izbranih delih bo torej naše izobraženstvo dobilo v lepih prevodih spise prvih cerkvenih uče-nikov 6 potrebnim kulturno zgodovinskim in stvarno bogoslovskim komentarjem naših največjih poznavalcev prvih krščanskih stoletij. Ker ni izdaja zamišljena kot zgolj znanstveni učbenik, je njen značaj poljudnoznanstven: nuditi hoče lep uvod v razumevanje dotičnih del ter analizo misli, ki jih pisatelj razglablja, na kar naj sledi lep prevod dela s potrebnim komentarjem. Lani je izšel prvi zvszek teh izbranih cerkvenih očetov, namreč dela sv. Ciprijana, ki jih je prevedel in razložil prof. Lukman sam. Letos pa slede Spisi apostolskih očetov, ki jih je poslovenil prof. Franc P. Omcrza, o katerem vemo. da jih je pripravljal že pred desetletji ter v »Mentorju« navajal tudi dijake k prevajanju. Uvod in komentar pa je prispeval urednik prof. dr. Lukman. Iz uvoda se poučimo o terminu »apostolski očetjeki izhaja šele iz 17. stol. ter pomenja tiste cerkvene pisatelje, o katerih se misli, da so še občevali z apostoli ter so torej pomenili direktno katoliško tradicijo. To bi bili torej prvi cerkveni pisatelji na koncu 1. in v prvi polovici II. stoletja, izmed katerih so nekateri pisali svoja pisma že tedaj, ko še evangeliji niso bili končani (ob času Apokalipse sv. Janeza). Kdo spada med apostolske očete in katera anonimna pisma se lahko pripišejo njihovemu krogu, o tem so znanstveniki tekom zadnjih stoletij različnega mnenja: prof. Lukman podrobneje navaja vrsto teh imen in del, ki spadajo v to debato ter jih po stanju današnje patristike tudi ocenjuje in uvršča tja, kamor spadajo. V to zbirko »Apostolskih očetov« pa je vzel: apokrifični apostolski Barnabov list, apokrifično apokalipso Her-movega. Pastirja ter pisma pravih apostolskih učencev sv. Klementa, sv. lgnatija in sv. Polikarpa. Izpustil je samo odlomke iz Papija Hierapolskega, Kodrata ter razna druga poročila, ki spadajo bolj v zbirke grških pisateljev, ali pa so poslovenjena že drugje (v Martyres Christi). Prevode del začenja pismo Barnaba, o katerem so mislili, da je bil spremljevalec sv. Pavla. Toda iz edinstveno stroge obsodbe stare zaveze, ki jo odreka judom ter jo sprejema samo v toliko, v kolikor je bila priprava na krščanstvo, sklepajo, da ga ni pisal Pavlov učenec. S tem pismom, ki je zanimivo prav v sedanjem času preganjanja judov, je bil obsojen judaizem prvega stoletja, ki je skušal kristjanom naložiti bremena stare zaveze. Toda gorečnost ga je zagnala predaleč. Prav važno jo drugo pismo sc. Klementa iz Kima Korinčanom, ki je eden prvih dokumentov v katoliški cerkvi za to, da so že prve cerkvene občine gledale v rimskem škofu vodilno osebnost Cerkve. S tem pismom je rimski škof nastopil za mir v cerkveni občini v Korintu, ki je stopila v nasprotje s hierarhijo, ter z neko nenavadno strogostjo obsodil nemirneže, zahtevajoč edinstvo s škofom. Še bolj pa poudarja to edinstvo laikata s hierarhijo največji apostolski učitelj, škof in mučenec sv. Ignatij Anliohijski, ko piše na pr. Efeianom: »Spodobi se, da soglašate s škofovo mislijo, kakor tudi delate; kajti vaši častitljivi, Boga vredni duhovniki 6e tako ujemajo s škofom kakor strune na citrah. Zaradi tega se Jezus Kristus v vaši edinosti in soglasni ljubezni opeva. Pa tudi vsak zase bodi zbor, da boste, sami 60glasni v istem mišljenju, povzeli božji napev v edinosti in z enim glasom prepevali po Jezusu Kristusu čast Očetu, da vas usliši in po vaših dobrih delih spozna, da ste udje njegovega Sina. Koristno je torej, da živite v brez-grajni edinosti, da ste vedno tudi Boga deležni. Nihče naj se ne moti: kdor ni znotraj oltarja (cerkvenega občestva), je ob kruh božji.« Pisma svetega lgnatija so brez dvoma najmočnejša v tem zvezku, najglobokejša in najintimnejša, saj jih je pisal na svoji dolgi poti iz Antijohije preko Smirne in Balkana v Drač in v Rim v čakanju smrti, ki ga je doletela v zobeh levov v rimskem koloseju. Pismo sv. Polikarpa, škofa v Smirni, pa obsoja prve herezije On je tudi zbral pisma sv. lgnatija ter jih pošiljal drugim cerkvenim občinam. Delom apostolskih očetov je dodeljen tudi Ilermov »Pastir*, nekaka apokrafična apokalipsa, alegorija Cerkve, ki kliče k pokori, ter raznovrstne oblike pokore v prispodobah. Je to pristna alegorija ne velike literarne vrednosti, toda zanimiva po svojem opominu in pouku pokore, v katerem se je pa nagnil v težnji po sintetiziranju rigorizma z lastnostjo, bolj na stran rigorizma. To je vsebina tega drugega zvezka Izbranih spisov cerkvenih očetov, v katerem bo mogel tudi lajik zasledovati prva pota katoliške tradicije in prvo upravljanje Cerkve, občestva vernikov, njihova notranja trenja ter izrazito težnjo po edini stvu s hierarhijo, s škofom, ki ima monarhističen značaj že od vsega početka, ter z Rimom, kakor se kaže v pismih sv. Klementa in sv. Ignacija. S tem 60 podane osnove našemu katoliškemu verovanju in našemu cerkvenemu občestvu. Da se z njimi morejo seznaniti v tako točnih prevodih, kakor jih je preskrbel prof. Omerza — slovensko se berejo lepo in tekoče — ter v izčrpnem komentarju prof. Lukmana, gre vsa hvala izdajateljici, kakor tudi založbi. Želeti je samo, da najde izdaja tudi jK>t v slovensko izobraženstvo. td Strelski }arki po Španiji so zapuščeni. Ali lahko postane sprinter dober 400 meiraš? Stari nemški mojster Helmut Koernig, ki je sedaj športni poročevalec, se bavi z vprašanjem, če bosta Nizozemec Osendarb .in Nemec Scheu-ting bodoča 400 metraša. Oba namreč hočeta preiti v tej sezoni na težko 400 metersko progo. Koernig, ki ima bogate izkušnje, se bavi najprej s tipom. O Scheuringu trdi, da ni dober 100 metraš, pač pa je adličen tekač na 200 m. Šprin-terji, ki rabijo 10,6 za 100 m, bodo Scheuringa premagali; tisti pa, ki rabijo za 200 m 21,5 6ek (kar odgovarja približno 10,6 za 100 m) pa bodo od njega premagani. In če tudi je Scheuring v Nemčiji s temi časi na čelu, vendar ne zadostujejo za Evropo. V Parizu jc bil premagan na 100 in 200 m od Osendarpa. Scheuring je pa stilu in temperamentu 400 metraš. Nasprotno je pa pri Oscndarpu, Nizozemec je močan tekač, resnični šprinter in ni bil zaman na olimpijskih igrah 1. 1936 najhitrejši belokožec in tudi ne zaman dvakratni zmagovalec pri evropskem prvenstvu 1. 1938. Njegov stil mu dovoljuje obe pro,gi s 6ilo preteči. Toda ta sila pa vendar ne zadostuje, da bi vedno tudi na 400 m tako tekel. Samoobsebi se razume, da bi Osendarb en- ali dvakrat dosegel bajne uspehe na 400 m, toda njegove moči mu ne bi davoljevale na olimpijskih igrah teči na 400 m v predteku, v 6e-mifinalu in finalu. Maki gre po Nurmijevih stopinjah Občudovanja vredni uspehi finskih lahkoatle-tov pri dosedanjih olimpijskih igrah so znani. Razumljivo je zato, da so Finci vse napravili in bodo še napravili, da bodo 1. 1910 pri olimpijskih igrah v Helsinkih dobro odrezali. Moč finske lahke atletike leži na dolgih progah in tu je zopet tek na 10.000;m oni, kateremu se posebno posvečajo. Kolehmainen je odprl 1. 1912 v Stockholmu niz finskih olimpijskih zmag v tem teku, Nurmi (1920), Ritola (1924) in zo.pet Nurmi (1928) pa so bili njegovi nasledniki. V Los Angelcsu 1. 1932 je pretrgal Poljak Kusoczinski s svojim uspehom verigo finskih zmag, ko je premagal Hehtinena, toda v Berlinu 1. 1936 je zopet rešil čast svoje domovine Salminen. Veliki finski favarit za ta tek 1. 1940 je Taisto Maeki, ki je tekel v septembru preteklega leta svetovni rekord s časom 30:02 in je pri tem celo izjavil, da je v 6tanju teči to progo celo pod 30 minutami. Arne Valste, finski državni trener, nadzoruje trening 100 kandidatov za olimpijske igre, pri čemur posebno pazi na Maekija. Drug izredno resen kandidat za zlato kolajno je Pckuri, ki bo tekel čez zapreke na 3000 m. Potem pa je še Lauri Lehtinen tukaj, ki upa še enkrat doseči svoje odlične čase ne glede na Iso Hollo, Sal-minena itd. Na Hoeckerta ne računajo več dosti na Finskem kakor tudi ne na Kurjkkala, ki hoče zmagati v smučarskem maratonu na 50 km, Po športnem svetu Hvegrova postane poklicna športnica Ranghilg Hveger, znana svetovna rekorderka v plavanju, je kljub vsem ameriškim prizadevanjem, da r>ostane poklicna športnica, ostala še pri pravem amaterskem športu. Sedaj se pa zdi, da je le postala drugačnega mnenja, kar se da sklepati iz naslednjega: Hvegrov je namreč rekla, da bi rada še dve olimpijski zmagi izvojevala v Helsinkih, preden se odreče amaterstvu. Ta njena želja se ho pa po vsej verjetnosti izpolnila, ker nima v kravlu na 10O in 400 m nobene konkurence. Evropsko prvenstvo v plavanju 1.1941 na Danskem Evropsko plavalno prvenstvo leta 1041. bo v novem športnem parku Valby pri Kopenhagnu. Tako je namreč sklenila mednarodna plavalna zveza. Tam se namreč nahaja 50 m dolg in 25 m širok plvalni bazen. Zopet dva svetovna rekorda v plavanju Ameriški študent Dick Hoff je postavil v New-haveu v prsnem plavanju na 100 m nov svetovni rekord s časom 1:07.3. Doslej je branil ta rekord Nemec Joachim Balke s časom 1:09.5. Hoff je tudi prejšnji rekord na 100 yardov prsno s časom 1:00.6 zboljšal. Na istem mitingu je zboljšala amerikan-ski ženski rekord plavalka Dilliard v prsnem plavanju na 100 yardov, za katero progo je porabila 1:16.5. — Štafeto 4 krat 100 metrov so preplavale štiri danske plavalke v zaprtem kopališču v Ar-husu v času 4:33.8, ki je danski rekord in obenem neoficielni svetovni rekord za moštvo enega kluba. Najhitrejša plavalka v tej štafeti je bila Birthe-Ove 1'etersen, ki je preplavala 100 m v času 1:06. VII. velike medklubske kolesarske dirke na podutiški progi na podutiški progi priredi v nedeljo, dne 7. maja 1S39 kolesarska sekcija 2SK HERMESA v Ljubljani v razdalji M km ali 8 krogov po sistemu «handicap« za verificirane dirkače; skupinsko v 2 krogih ali 15 km pa za turistovske dirkače (neverif iciraue). — Start bo pri gasilskem domu v Zgornji Šiški točno ob 2 popoldne z nastopom turistovske skupine. Ko ta odvozi svoja dva kroga, nastopijo verificirani dirkači in sicer v naslednjem redu: n) najšibkejši dirkači, b) dve minuti za a) nekoliko boljši dirkači, c) eno in pol minute za b) še boljši dirkači, č) eno minuto z. c) srednjo dobri dirkači, d) tričetrt minuto za č) prav dobri dirkači, e) pol minute za d) najboljši dirkači, oziroma državni prvaki. — Za vso navedene skupine verificiranih dirkačev je kvalifikacija enotna i"- bodo zato rnzdeljeno naslednje nagrade: od 1. do !). praktični predmeti, 10. in U. diplomi, od 12. d, Ifl. pa spominske kolajne. — Turistična skupina bo deležna naslednjih nagrad: od 1. do 5 praktični p"-dmeti, 6. diploma, in 7 pa kolajna. — Dirke bndo oh vsakem vrem uu. — Podrobnejša navodila se dobe pri klubu Naše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta! Vesti športnih zvez, klubov in društev Za krožne kolesarske dirke na podutiški progi, ki bodo dne 7. maja, se dirkači pozivajo, da se vpišejo najkasneje do 2. maja pri tvrdki Jax in sin, Ljubljana, Tyrševa c. 36, lier poznejše prijave se ne bodo sprejemale. To velja le za verificirane dirkače, ki bodo vozili v »handicap«-dirki na 60 km, medtem ko se turistični (neverificirani) dirkači vpišejo lahko na dan dirke eno uro pred štartom. S.K. II irija - lahkoatletska sekcija. Pozivamo vse atlete, da se polnoštevilno udeleže meetinga, ki ga priredi S.K. Planina vsoboto, dne 22. t. m., o b3 popoldne na Stadionu ob Tyrševi cesti. Prinesite s seboj opremo I S.K. Planina - lahkoatletska sekcija. Pozivamo vse atlete, zlasti pa atlete: Klinar Janko in Tone, Doganec, Dolinar, Burja, Resman, Urbančič, Furman, Ernian, Drenik, Mausar, Jančar, Jerman, Mravlje, Jevšnik, Rus, Potočnik, Lebinger, Bratuž, da se sigurno udeležijo našega meetinga, ki bo v soboto, 22. t. m., ob 3 popoldne na Stadionu ob Tyrševi cesti. ATLETSKA rOHZVEZA V LJUBLJANI. Izzivajo se atleti, da pridno trenirajo zaradi predstoje-čoga nastopu v Trstu proti Julijski Krajini in sicer: Pletnrgnk. Pol a k, Klinar, Smolej, Kvas, Oičar, Košir, Ooršok, SkuSek, Hručan, Nabornik, Bratovž. inž. Stepišnik, inž. Marek, flojzdnik, Pore. Urbančič, flaber-šek, Ornssi, ltndič. Sinerdelj, Slamič, Zorko, Gregoro-vič, Vehnr, Mavzer in ?gur. SESTAVA REPREZENTANCE. Točna He«tflvn reprezentance ho objavljena začetkom prihodnjega tedna. Zgoraj imenovani naj sporočijo v koliko hi bilo po. trobno izvotdi kake intervencije zaradi dopuBtov. Tem potom sporočamo, da lm odhod iz Ljubljane 2!). aprila oh 12 iz Tavčarjevo ulico 7 avtobusom. V zvezi s službeno ohjnvn v zapisniku 1. sej« z dne 13. febrnarla 1039. so pozi "njo vsi klubi, člani JN7,. da sporočijo podzvezi ono športuo orodje, ki ga trenutno rabilo.