IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-7S. TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN. FOSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, 8. JULIJA 1961 ŠT. 77 k IZHAJA OD OKTOBRA »fl KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 30.000 lih je bilo Na slavnostni proslavi na Foljanah Veličastna proslava ob 20-Ietnici revolucije, ki je bila preteklo nedeljo na Poljanah nad Jesenicami, bo prav gotovo za večino Gorenjcev ostala nepozabni dogodek. »Vnaprej smo pričakovali več tisoč udeležencev proslave«, nam je v četrtek pripovedoval tajnik pripravljalnega odbora, tovariš Bur-nik, »naša pričakovanja pa so se več kot uresničila, saj se je za Dan borca v tem zgodovinskem predelu iz NOB, pa tudi iz časa pred zadnjo svetovno vojno, obralo nad 30.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije, največ pa razumljivo z Gorenjske.« Tovariš Burnik meni, da je tudi sam spored uradnega dela proslave nadvse uspel. »Prepričan sem, da je bilo doslej podobnih prireditev malo in da našo lahko brez premislekov uvrstimo med najbolj skrbno pripravljene. To potrjuje tudi navdušenje udeležencev proslave, ki so nam dali veliko priznanje za ves trud, ki smo ga vložili v prireditev. Našega namena, da so se ob jubileju revolucije srečali prvoborci rn drugi, vsekakor tudi ni pokvarilo večerno deževje, ki je prekinilo prijetno razpoloženje.« n. n. Priprave na kranjski občinski praznik ti • SPOMENIK REVOLUCIJE — PE&ARNA, ŠOLA NA PLANINI, KINO DVORANA KRANJ, 6. julija — Skoraj v vseh naših krajih proslavljamo krajevne in Občinske praznike tudi toko, da v času praznovanja dogradimo ta ali oni objekt, ki ima za nas poseben pomen. Tudi v Kranju je že nakaj let to v navadi, v letošnjem letu pa, ko praznujemo 29-letnteo revolucije, bomo razen nekaterih drugih objektov dobUi tudi veličasten spomenik naši revoluciji. Pred dnevi je izšel lepak, ki vabi občane naše občine k otvoritvi spomenika, ki bo 30. julija. Otvoritev je torej že zelo blizu, zato bi vam danes radi napisali, kako potekajo zaključna dela. V tem tednu so delavci pripravili teren za ploščenje in so začeli polagati kamnite pasove, ki bodo iz istrskega marmorja. Med temi pasovi bodo položene plošče iz pranega betona. Danes popoldne bodo asfaltirali pločnike okrog spomenika, prav tako pa tudi prostor za Delavskim domom, ki je namenjen parkiranji! avtomobilov. V teh dneh so uredili tudi zelenice in jih zasejali s parkovno mešanico. Spomladi bodo na teh mestih posadili trajnice in lepotno grmičevje. V kratkem bodo dokončno postavili kamnite podstav- ke; prvo bronasto .skulpturo bodo pripeljali iz Beograda že v nedeljo, ostali dve bosta prispeli v prihodnjem tednu. Tudi e&tolpnice pri poglobljenem delu soomenika bodo v nekaj 'dneh gotove. Pripravljalni odbor za gradnjo spomenika predvideva, da bo spomenik gotov najkasneje do 20. julija, preostali čas do otvoritve bodo uporabili le za čiščenje in dekoriranje. Prav tako pa so že sedaj vsi izgledi, da bodo prav ta dan občinskega praznika otvoritve treh novih objektov, ki jih Kranjčani že nestrpno pričakujejo: pekarne, ki-nodvorane in Solo na Planini. Pekarna je takorekoč že popolnoma dograjena, saj so jo že nekajkrat poizkusno zakurili. V njej so sedaj postaidjene 4 parne peči, pripravljen pa je tučTi prostor za Z uovo cesto so Jesenice dobile tudi novo podobo, vendar pa je pomembnejše dejstvo, da je s tem odstranjeno večletno ozko grlo v prometu. Priprave za Dan vstaje slovenskega naroda izpred zgodovinske jame na Okroglem BO KRENIL ODRED GORENJSKE MLADINE IN OBUDIL SPOMIN NA PADLEGA JUNAKA — MLADINCA STANETA ŽAGARJA — OSREDNJE REPUBLIŠKE PROSLAVE V LJUBLJANI SE BODO UDELEŽILE ŠTIRI MLADINSKE DELOVNE BRIGADE Z GORENJSKE BRIGADIRJI PRIPRAVLJENI 60 Jeseničanov bo šlo na avtomobilsko cesto Jeseniška mlad tata Je tudi v iiiini cm poletja BAdVM aktivna. Mladinci in mladinke so d osi? j pomagali pri pripravah za pleslavo na Poljanah, iin Stolu M skupno s člani SZDI. postavili spomenik paril U n kim kurirjem, pomagajo pri gra n,. vodovoda na IIi u ni. v Ra- lor.iii ,<■ pripravljajo aa aro« dllrv naselja (kanalizacije) ln podobne. Ha/en I :.i p i te Ani .•<• pripravlja 60 n ' iliii'"\ in mladiiik /a odhod ni fjradnjo a\loinooilskt* ceste. Jeseniški brigadirji bodo Od li M delo Bktt] N -koljHoškimi, in riOOf L avgusta. 7. vseh krajev Gorenjske bodo šli ljudje na veliko osrednjo republiško proslavo v počastitev 20-leinice revdlueJ je. ki bo 21. julija zvečer V Tivoliju. Posebno se tli udch#.ho na tej proslavi pri-j pravljajo mladinske organizacije. Občinska mladinska vodstva bodo , ibralp poseben Odred Staneta Za-Igarja, ml a J lega. Obuditi hočejo i spomin na tega mladinca (sin učitelja in heroja Staneta Žagarja iz Dobrave), ki je bil ogileii organizator mladine in ljudskega upora sploh. V Udenborštu je bil ranjen v nogo ter kmalu zatem junaško kon'-al mlado življenje .skupno 7. drugimi bo-ei v znani jami na Okroglem. V Odredil Staneta Žagarja ae ho, kol predvidevajo, zbralo (50 do 70 mladincev in mladink iz »-seh krajev Gorenjske. Rn sicer 20. julija zjutraj pred jamo na Okroglem. Od tam bodo krenili preko Cegelnice, kjer je bila ustanovijo n;; prva kranjska četa 1. avgusta 1841, zatem preko Naklega, Kranj.i. Straži V-a. I »seva, Jamnika, Cepulj in Planice nad Crngrobom do Kamnitnika pri Skofji Loki. Povsod bodo polagali vence na zgodovinske kraje iz časa revolucije, v Kamnitniku pa bodo prisostvovali svečanemu odkritj •spomenika padlim škof jeloškir mladincem. Od tam, kot je predvideno. V se Odred prepeljal do Rašice, kje bi bil miting in prenočišče. Na Slednji dan, 21. julija ob 10. ur. pa se l>odo skupno z mladino i vseh krajev Slovenije zbrali n. Urhu. Tam bo nastop kulturni' '-kipin in splošno mladinsko slavje. Zvečer. 21. julija, pa se lxxlo udeležili osrednjih proslav V Tivoliju. Hkrati bodo t Oo> cm.v-sk" od iO na to proslavo še štiri delovne brigade. Tako je predvideno, da bo odšla na to proslavo MDB, ki del.) na stadionu v Kranju in drugi dve brigadi, ki bi jih sestavili od mladincev, ki »o na lokalnih občinskih delovnih akcijah. Kot četrta brigada pa bi bila Gorenjska MDB »Reška Dragar«, ki se bo takrat vrnila z avtomobilsko ceste. električno peč, ki jo bodo montirali, če bodo to narekovale potrebe. V novi šoli na Planini morajo položiti Se del tlalcu v avlah in v telovadnici položiti parket ter montirati opremo. Sola bo do 1. avgusta, ko bo otvoritev, popolnoma gotova, verjetno pa do tega dne ne bodo mogli popolnoma urediti okolice in položiti kanalizacijo. V teh dneh pa bodo asfal-terji uredili še dohode do šole. Tudi nova kinodvorana je že dograjena, manjka le še notranja oprema, do otvoritve pa bi radi uredili še okolico. Prva predstava v novi dvorani bo torej nepreklicno 1. avgusta. Tedaj bodo predvajali novi slovenski film, ki so ga snemali na Gorenjskem. Ce bo le moggoče, bi do občinskega praznika radi dokončno podrli staro »Zularijo« in stare stavbe pri »Bekselnu-«. Na mestu kjer je stala »Žularija«, bod: uredili park in parkirni prostor, z odstranitvijo hiš pri »Bekselnu« pa bodo dosegli, da bo precej nevarno križišče sedaj večje in preglednejše. Ker bo nova pekarna obratovala že v prihodnjem mesecu, bodo podrli tudi pekarijo na [ iem križišču. Na tem mestu bodo predvidoma zgradili hotel, seveda to bodo za to na razpolago potrebna sredstva. M. Sosič I V nedeljo v Bitnjah V Bitnjah pri Kranju se te dni pripravljajo na slovesnost, ki bo tam v nedeljo, 9. julija ob 15. uri. Na tr^mkajšnjem mlinu bodo odkrili spominsko ploščo dvem žrtvam, ki sta tam padli v NOB. To sta bili Rozman Tatjana in Šolar Anica, obe aktivistki SPŽZ (Slovenske protifašistične ženske zveze). V tamkajšnjem mlinu so imele "ene 12. decembra 1943 sestanek. Toda bile so izdane, obkoljene in imenovani sta padli pod sovražnikovimi streli. Proslavitev Dneva borca v Kamniku Dan borca so Kamničani proslavili zelo prisrčno. Na predvečer je bala v polni dvorani Doma slavnostna akademija, ki jo je pripravila tov. Tina Sor-jančeva. Sodelovali pa so godba in oktet Solidarnosti »Lira« hi tenorist Rajko Koritnik. Slavnostni govor je imel organizator vstaje na Kamniškem — tov. Tomo Brejc, ki je obudil spomine na junaška dela prvih borcev Kamniškega bataljona. Istega dne je na pohodu oatrol sodelovalo veliko število borcev in mladine, ki so se strnMi na velikem mitinga v Lokah v Tuhinjski dolini. Turistično društvo v Kamniku pa je odpeljalo nagrajene dijake na izlet na Dolenjsko, kjer so obiskali Turjak, položili šopek pred spomenikom v Kočevju, krenili preko Roga na bazo 20, od tam pa preko Novega mesta v Kamnik. Občinski odbor ZB Kranj je te dni izdal plakat, s katerim vabi na odkritje Spomenika revolucije, ki bo 30. julija. Plakat je izdelal Marjan Bevc, zanj pa je uporabil idejni osnutek skulpture, ki predstavlja revolucijo in je del omenjenega spomenika Delavci te dni odvažajo zadnje | deske s Poljan, ki so jih bili tam porabili za odre in prodajalne mize, kajti osrednja proslava Gorenjske v počastitev 20-lctnice revolucije je končana. Ljudje od Tamarja in Uskovnice, pa do Jelendola in Zalega loga se pogovarjajo o tem, kako je bilo na Poljanah. — Mladi govorijo o plesnem orkestru, starejšim je ostal v spomin mogočni glas združenih pevskih zborov, tretji so zadovoljni, da so videli9ta-ko lepe kraje in podobno. Toda za vse udeležence je nekaj svojstvenega: za mlade in stare, za delavce, kmete in uslužbence je bilo posebno doživetje, da so po tolikih letih videli zbrane partizane. Tiste par- \ tizane, ki so nekoč lačni, ozebli in \ mokri domovali tu in tam, tiste j partizane, ki so se nekoč s puško v . roki postavili po robu proti nasilju in izkoriščanju. To se je pokazalo zlasti v nekaterih krajih, koder so hodile partizanske enote. V Prtovču so nekatere partizanske mamice s solzami v očeh objemale nekdanje borce Škofjeloškega odreda, ki so jih po tolikih letih komaj prepoznale. Na Gorjatah se je zbralo staro in mlado iz vse okolice, da so pozdravili partizane Jeseniško-bohinjskega odreda, borce Kokrškega odreda so domačini v Breznici domala obkolili, jih obsipali z vprašanji, jih gostili in se z njimi pogovarjali, kot da so prišli k njim v goste najbližji sorodniki. Prav podobno je bilo na Martinj vrhu, v Dražgosah, v Kropi, v Gozdu, na Jamniku in drugod. Pokazalo se je nekaj značilnega, in sicer to, da naši liudje z razumljivim ponosom in velikim spoštovanjem govorijo o partizanih, o osvobodilni vojni in o vseh takratnih težavah, o žrtvah in dogodkih. Kakor je res, da s časom bledijo spomini na posamezne konkretne doiodkc, tako je tudi res, da ljudje vedno bolj spoštujejo te dajni boj in zato še posebno cenijo današnje uspehe. Ta upravičeni spoštljivi odnos do revolucije, ki živi v Tjudeh, pa je ob letošnji prireditvi še dopolnjevala brezhibna organizacija. Zlasti so se izkazala vodstva partizanskih enot. Vsi nekdanji komandanti, komisarji z namestniki in intendanti, čeprav danes zaposleni in v večini stanujoči izven okraja, so sodelovali pri pripravah in se udeležili pohoda. Vse enote so bile lepo organizirane, oskrbljene, a kar je najvažnejše: od komandantov do de-setarjev in samih borcev je vladala odgovornost, resnost in disciplina. Jescnišho-bohinjski odred je med tem pohodom izdal tri ciklostirana glasila, žepni časopis je izdajala tudi tehnika Kokrškega odreda itd. Zato so ti pohodi z vsemi manifestacijami na zgodovinskih krajih, s stiki s partizanskimi družinami in mitingi pomenili res dostojno počastitev padlih žrtev in izbojevane revolucije sploh. To spoštovanje in odnos naših ljudi do revolucije pa so nekatera občinska vodstva celo podcenjevala. Zato so z negotovostjo organizirali prevoze za Poljane in z neko sramežljivo skromnostjo agitirali za udeležbo na tej manifestaciji. Sicer bi bilo prišlo na Poljane še več l"'.di. Tydi *n«*n tem pokezulo kot zgrešeno. Mladina je v velikim številu sodelovala na pohodih, pionirji so se povsod z veseljem pripravljali na sprejem partizanov,*z odprtimi ttstrm poslušati pripovedovanje o nekdanjih dogodkih itd. Vse to se je pokazalo ob tej manifestaciji in dokazuje, da ljudje 'poŠtujejo partizane in revolucijo, ker je bil to njihov lastni boj, njihovo skupno trpljenje in zmaga in ker so današnji uspehi delo skupnih rok in plod hude in krvave preteklosti. K. M. OBRAZ polku ^"il!l!li|li:!i;ii;i:i'inilfllllllli'lllll!llllllllllllllllllllllllllll!lllllllll!lllimili Zmeraj pa imam zraven tudi sosede, sokopalce. Spoznamo se, včasih se sprijaznimo, sprijateljimo, pomagamo drug drugemu, kramljamo . . . Letos je že dvakrat prišel tjakaj tudi močnejši človek s približno 6 ali 7-letnim sinkom. Med tema in drugimi kopalci pa je on- OB S A V I ; p Ob Savi imam »svoj* prostor, 1B na katerega sem zelo ljubosumen. j H Vsako leto, kadar pritisne vroči-I p na, grem tjakaj na kopanje. Iz 1 š? peska poberem debelejše kamne, % se udobno vležem nanje in son-I iim. A kadar mi je prevroče, je % tik zraven na razpolago hladna I Sava. dan nastal pravi prepir. Fantek je jedel breskve. Pecke in odpadke pa je metal kar naokoli po pesku. V vrečki je imel tudi več prezrelih in zmečkanih ter na-gnitih breskev. Tudi te so kar po vrsti frčale naokrog. Zraven so ležali otroci. Morda iz drtegega, tretjega razreda. Po- !!iiiii!iiiniini!iiiiiiiiiiiiitiinniiniininiimiig stali so pozorni na to dejanje. g »Fantek, ne smeš tako metati*, B je dejal nekdo izmed teh. »To je B treba pospraviti in odložiti v ka- |§ ko luknjo, odnesti domov ali g kam drugam, kjer ne pridejo mu- j§ he, kjer ne hodijo ljudje. T ako je §jj učila naša tovarišica v šoli.* f§ Fantiček je obstrmcl. Potem pa B je pogledal očeta. Ta mu je ne- || kaj pošepetal. Fantiček se je na- B smejal in znova odvrgel pečko v B pesek. In skupine drugih otrok B so sc znova hudovale, češ, da to B ni lepo. §§ Potem pa se je dvignil možak. B »Tiho bodite mulci in ne bri- B ga j te se za druge, če ne vas bom B vse »spodil od tukaj* je žaro- s bantil in vse naokoli je bilo spet || tilro, le fantiček jc še naprej raz- B metaval pečke. -i. c. m SA "51 n n NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA. DNE 8. JULIJA 1961 Sestanek v gozdu Nedoločenega dne Julija meseca 1911. leta je bil v gozdu nad Pristavo pri Tržiču sestanek članov SKOJ. KP in OF. PrlMo Je kakih 100 ljudi. Pole« vodstva KP is Tržiča je na tem sestanku bil tudi Tomo Brejc. Razpravljali so o položaju po okupaciji, o namerah okupatorja z Izseljevanjem preb1-valstva, o organizaciji ilegalnih partizanskih enot ter o možnosti oboroženega upora. Posebno za Ljubljano Italijani so «e v ljubljanski pokrajini spočetka 1941. leta (junija in julija) oprijeli posebne taktike. Delali so povsem drugače kot Nemci v drugih krajih. Partija je morala z veliko energijo in vztrajnostjo tolmačiti povprečnim ljudem, da gre samo za demagogijo. Mnogi ljudje so se spričo vesti z Gorenjske in Štajerske, kako tam zapirajo in streljajo talce vda'jali oportunizmu, češ da to Italijani pač boljši. Zlasti je bilo značilno, da so tam Italijani puščali popolnoma ob strani cerkev in duhovščino, medtem ko so Nemci po Gorenjskem prav tako aretirali duhovnike kot ostalo inteligenco. Grazioli in Robotti kot vodilna funkcionarja italijanske oblasti na BHttHiiiiiiiiiftiiiiiiiiitimiiitnnniiiiiiiiiitiiiiiHiitttiifHitimiHiij Tradicionalno praznovanje gorenjskih delavcev RIBNO — Prireditev gorenjskih delavcev v Ribnem je ie postala tradicionalna, saj se je doslej ponovila že nekaj let zapored. Priredite!1 je Turistično društvo Ribno pri Bled::. Ni naključje, da so si organizatorji zbrali prav ta kraj za delavsko praznovanje, sa) je Rtbrto z okolico proti dolini Save Bohinjke eden najlepših kotičkov v tem delu Gorenjske. Tod ie danes vladata idil:':a in spokojen mir, ki iz dneva v dan, zlasti v poletnih mesecih privabljata na stotine obiskovalcev, zeljnih miru, počitka in sproščenega razvedrila. Praznovanje se bo začelo v nedeljo popoldne na ravnici pod Ri-bensko goro v blif.ini Doma oddiha. Pri, '".vajanm programa bosta sode-l&Valš godi* iz lr raftnfi, 7.a razvedrilo bodo igrali Veseli plantarji. P ^ZPISI DELAVSKE l »*IVERZ8 BLED D, :<;v.,ka uoi wrza na Bledu je že >-:)zoi«r.l:i za Izobraževalno sezon 1061-62 nekatere šole in tečaje. Za izboljšanje administrativ-ncsi kadra v ustanovah in pod-jetj ih se bo v Jeseni rpet pričel pouk v oddelku za odrasle. Leto> je v administrativni šoli že dobilo kvalifikacijo 18 novih administrator* Razpisana sta tudi druga letnika na ekonomski srednji šoli in na tehnični šoli lesne stroke. Oba prva letnika na obeh oddelkih za odrasle sta pred nedavnim usnemo zaključili pouk. Razpisani so še jezikovni tečaji, in scer za angleški jezik - začetni in nadaljevalni po magnetofonski metodi, za nemški in za italijanski jezik. Tistim pa, ki se žele izpopolniti zaradi kvalifikacije ali sprejemnih izpitov za v srednje šole, bo delavska univerza priredila tečaje za matematiko in slovenščino. BeiezKO Danes ne bo nič Leto«, ob 20-letnici revolucije. Skušajo družbene in politične organizacije čim dosioineje počastili ta jubilej. To zlasti organizacije Zveze borcev, ki odkrivajo spominska obeležja, zbirajo podatke in gradivo i/ tistih zgodovinskih dni revolucije, razvijajo svoje praoore Itd. Pri vsem tem kaže prebivalstvo izredno razumevanje. Tudi organizacija ZB v Kranju -center se Je odločila, da razvije svoj prapor. Za pomoč so zaprosili razne kolektive ln tudi privatnike. Zlatar Blaž Ilangus se je javil pismeno In obljubil 3000 dinarjev. Toda ko je določena iovari&ica sla k njemu po ta prispevek, se je šalil in morala je oditi praznih rok. Zatem je šla Še enkrat, toda »nun! Ko je prišla tretjič pa Je našel še lepši izgovor. Bil je neki četrtek in on je dejal, da ne bo nič. ko je vendar cerkveni praznik! Skratka v zasmehovanju je pooblaščeno tovarišico še tretjič odslovil praznih rok, čeprav Je imela njegovo obljubo potrjeno s pod plsom in žigom. Organizacija Z K se mu je zato tudi pismeno »zahvalila« za prispevek in za odnos, ki ga Je pri Um pokazal do celotne stvari. mL* nnnmmniiiiinnmninM DSKE1PW§i tem ozemlju, sta redno hodila v stolnico k mašam, vojska je morala k obhajilu itd. Skrbeli so celo za prehrano prebivalstva, dajali zavetje beguncem z Gorenjske in Štajerske ter preganjali nekatere navijalce cen in črnobor- t zijance. To vse zato, ker so slutili I v Ljubljani tih odpor in so sku-j Sali s trenutnimi, hinavskimi po-| tezami pridobiti simpatije prebivalstva, kar pa je bilo zaman. Prešernove! v Nemiljah Prešernova brigada je na svojem pohodu na Poljane najprej počasfila spomin dveh neznanih j borcev te partizanske enote, ki sta padla v gozdičku pad NemfTjami 27. decembra 1943. leta. Tiste dni je bilo več borb tam okrog med partizani in Nemci. Dva partizana iz minerskega voda sta prišla z Mohorja proti Nemiljam, 3a bi minirala prometne zveze v dolini. V gozdičku sta bila iznenađena. Padla sta in tam so ju pokopali. Prebivalci iz Nemilj in okolice so jima letos postavili spominsko obeležje. Ljudje in dogodki Skupina novinarjev Je 11. junija čakala na mejnem prehodu na Brennerju avstrijsko vladno svetovalko za južnotirolska vprašanja dr. Viktorijo Stadlm?.yr. ki so ji italijanske sodne oblasti po 42 dneh zapora vrnile prostost. »Gospodje«, je rekla novinarjem, »vi bi morali pohiteti v Južno Tirolsko, tam vas v prihodnjih dneh utegnejo presenetiti zanimive vesti«. Stiriiu-štirideset let staro političarko, ki je po poreklu iz Južne Tirolske, so italijanske oblasti zaprle zaradi suma tihotapstva orožja in eksploziva čez italijansko mejo. Po sedmih zaslišanjih so jo izpustili, ker se jim je zdelo, da razgovorov med avstrijskim zunanjim ministrom Krelskim in italijanskim zunanjim mini-st-rtm Sermiiem v Zfir'ch-' ta avstrijska vladna svetovalka ne sme dočakati za rešetkami. Sta-dlmavrevo smatrajo ra soločno za na'boljfera poznavalca južno-tirolskih razmer in bi pogajanja brez njene udeležbe pomenila »mlatenje prazne slame«. Napotek novinarjem, ki jim ga je dala ta ženska v pogledu razmer na Južnem Tirolskem, je bil pravilen. V naslednjih Poru 72 urah je eksplodiralo v tej nemško govoreči pokrajini 47 plastičnih bomb, 37 visokonapetostnih stebrov električnih daljnovodov je bilo porušenih in 8 električnih central miruje. Pokrajina, ki je bila po prvi svetovni vojni priključena Italiji, i? v tem b'adnem alpskem svetu pokazala vročo kri. Meščani glavnega mesta so na Ilegalnih letakih brali, da je ljudsko gibanje na Južnem Tirolskem protest proti državi, ki preganja južnotirolski živelj in ga želi duševno in telesno uničiti. Tako sc je ta pravljični alpski letoviSčarski svet čez noč spremenil v deželo nasilja in rušenja. Po oceni italijanske policije jr bilo najmanj l"fl rodoljubov udeleženih pri rušenjih daljnovodov in železnic, načrti pa so bili tako skrbno pripravljeni, da predpostavljajo, da na delu niso bile nespretne roke. Zanimivo je dejstvo, da italijanski policiji ni uspelo prijeti niti enega sa-mera storilca. Milanski list »Corriere della Sera« je v teh dneh pisal, da v deželi rušiio vetrrani dru-re svetovne vojne, ki imajo vojne izkušnje v vrstah SS. Na Dunaju Je zunanji minister Rreiskv uradno označil dejanja za neodgovorna. Predsednik Juž.nol irol-ske ljudske stranke dr. Silvius Mangano, ki si prizadeva doseči avtonomijo, pa je izjavil: »Juž-nolirolskega vprašanja ne moremo rešiti s silo.« Položaj v deželi se je tako poslabšal, da je italijanski notranji minister pristal na letališču blizu Bozena, pomnožil policijo in ukazal, da vojska straži električne stebre. Minister jr v Bozenu ocenil gospodarsko Škodo na I milijarde lir. Napravili so zapisnike, iz katerih je razvidno, da je 7 daljnovodov uničenih, polovica letoviščarjev, ki v deželo prinašajo trdne valute, je odpovedala počitnice na Južnem Tirolskem in industrija je zaradi pomanjkanja električnega toka morala zmanjšati proizvodnjo. Noiranu nr.ister je 116 nemško govorečim županom pavedal v obraz, da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi vzdrževal red. Neredi so namreč zahtevali 25.000 i! Jiianskih vojakov in 10.000 policistov, za katere so izpraznili 6 prvovrstnih hotelov. 35.000 oboroženih mož kljub temu ni našlo krivcev neredov, kakor ni Stara »Zularijac je bila pred prvo svetovno vojno povsem na robu mesta Kranja. Sedaj pa se jeuznašla tako rekoč v samem mestnem središču.— Ker so v njeni neposredni bližini zgradili še moderno kino dvorano, bodo ataro hišo podrli. Na njenem mestu bodo manjši nasadi ln parkirni prostor Pred podiranjem so se pred »Zularijo« zbrali vsi sedanji ln nekdanji stanovalci te hiše, ki še živijo v Kranju v zastavah KRAJEVNI PRAZNIK OD 9. DO 16. JULIJA Z MNOGIMI PRIREDITVAMI V ŠENČURJU, VOKLEM, VISOKEM IN VOGLJAH ŠENČUR, 7. julija — V Šenčurju so začeli krasiti hiše, razobešatl zastave in se pripravljati na krajevni praznik, ki bo tam od 9. do 16. julijo. Ob letošnjem devetem tradicionalnem praznovanju praznujejo tudi 20-letnico vstaje. Zato so prihodnji teden na programu mnoj?e prireditve v Šenčurju kakor tudi v okoliSklh vaseh: Voklo, Voglje, Visoko Itd. V Šenčurju so izbrali za krajevni praznik 16. julij. Na ta dan 19-fl.leta so Nemci vdrli v vas. likali so komuniste in druge voditelje naprednega gibanja, kajti zvedeli so, da je bila tam ta več let močna organizacija komunistov in SKOJ. Toda teh niso našli. U-muknili so se bili žo prej v bližnje gozdove. So tisti dan so imeli ▼ gozdu tudi politično zborovanje. Vsi ilegalci iz Šenčurja, OK;evka, Srednje vasi, Vogel j, Voklega in Visokega so se zmenili, da ustanovijo partizansko enoto, ki jo bila meri prvimi takimi formacijami v vsej okolici. Pozneje se je ta priključila k II. kranjski četi. Ta četa je bila tudi sorazmerno dobro oborožena, za kar so preskrbeli člani SKOJ, ki so brez po-sobnega poziva začeli zbirati orožje in municijo brž na začetku okupacije. Dva čJana SKOJ: Pipan in Relohar, sta že 11. šarila Streljala nn nemško letalo, ki je ■m Malo iz avstrijske strani. Letošnje praznovanje s«" lx> za-čelo z nogometnim turnirjem v nedeljo. 9. jul i ja dopoldne, v Šenčurju. Isto dopoldne ob 9. url bo šahovska simultanka na Visokem, v Vogljah bodo polagali vence k spominskim obeležjem, v Šenčurju bo strelsko tekmovanje itd. Popoldne bo v Šenčurju tudi pro- pagandna vožnja AMD Seneur, razvitje prapora ZVVI, žalna komemoracija pri spomeniku talcev ob cesti Šenčur — Visoko in dingo. Ob koncu pa bo partizansko zborovanje. Ves prihodnji teden bodo razne kulturne in športne prireditve v Šenčurju in okolici. Za zaključek praznovanja pa bo v nedeljo, 16. julija, na Visokem slavnostna seja vseh organizacij. Ob tej flrs> '■anosti bodo mrvili prapor org.i -nizacije zveze borcev Visoko in odkrili spominsko obeležje na Zor-manovem mlinu. -an Visoki jubilej Rateče - V Ratečah - Planici bo 11. Julija t. 1. praznovalo 60-let-nico mature 7 maturantov VIHA) razroda takratne I. državne gimnazije v Ljubljani. Od tedanjih 3'? maturantov jo dočakalo visoki jubilej 9 maturantov. ebri uspelo G0.O00 britanskim vojakom y najti pripadnikov EOK na Cipru. =§ Helikopterji italijanskih obor o- j| ženih sil preletavajo ozemlje in B stni/e se menjajo ob električnih B stebrih. Ju?nolirolski skrajneži j| so odločili, da z bombami obve- §§ stijo svetovno javnost na njihov || problem in tako prisilijo itali- šš jansko vlado na popuščanje v = tem vprašanju. Vodilni politiki B v Južni Tirolski se namreč boji- j§ jo. da bi bila dunajska vlada na js račun gospodarskega sodelovanja B in pristopa k Skupnemu trgu B pripravljena sprejeti kompromis, B ki bi pomenil polovično rešitev = južnotirolskega vprašanja. Kaže, B da se Južnotirolci ne marajo za- 3 dovoljili s polovično rešitvijo, B temveč zahtevajo kot Ciprčani in §f Alžirci pravico do samoodločbe, p Polovična avtonomija namreč ne p omogoča politične težnje pri kiju- H čilve k nevtralni Avstriji. S tem pa je nakazano jedro || nesporazuma, ki tudi po tretjem = srečanju med Krciskvm hi Seg- H nijem ni pripeljalo do zbližanja. = Na avstrijski strani sedaj že ~ dokaj odločno napovedujejo, ds> H bodo spor predložili na Jesen- B skem zasedanju OZN t ohrav- B navo. liiiHiiRiiiHHiiimrJiiiiiniiit«^ ZAPLET NA BLIŽNJEM VZHODU — V krizi, ki je nastala okrog Kuwai*a, so se pojavili nori resni zapleti. Prišlo je do norih izkrcavanj brit.TnsHh tet, kljub odločnim protestom arabskih drža«, ki vidijo ▼ tem noro obliko britanskega vmešavanja. Število britanskih čet je sedaj dvakrat večje kot frirvvertskfti in saudskih čet, ki so na ozemlja te majhne arabske države. Vrhovni svet Kuwaita je sklenil, da obmejno področje proti Iraku zaoro za ves civilni promet. Iz Ankare se je zvedelo, da bo turška vlada skušala posredovati v tem sporu. ČISTKA V JU2NOKOREJSKI VOJSKI — Do sprememb v južaokorejski armadi je prišlo kmalu po odstopa generala Cang Do Junpa, ki je bil od 19. maja šef vojaške hunte, ki je izvedla vojaški odar. Po zadnjih vesteh »o generala Cang Do Junga aretirali. Novi premier je postal dosedanji obrambni minister Song Jo Sun, šef vojaške hunte pa je postal general Pak Cang Hi. Iz aktivne službe v julnokorejski armadi se je umaknilo 40 generalov rn admiralov. V obrambnem ministrstvu so sporočili, da je s tem končano čiščenje južnokorejske armade« Sedsnjc čiščenje armade skupaj s prejšnjim odpustom 20.000 uradnikov iz državne službe m številne aretacije so odraz velike krize. Vsi dosedanji [ki pa so daleč od tega, da bi lahko pripeljali h kakršnikoli rešitvi. IK1 ZADEVANJA ZA NOV SESTANEK — Po vesteh zapadnih časopisnih agencij so napovedali nov sestanek treh laoskih prinčev. Iz Ženeve pa poročajo, da so se delegati Velike Britanije, Sovjetske zveze in Kanade pogovarjali o pošiljki letal in druge opreme za mednarodno nadzorstveno komisijo v Laosu. Razgovore so ocenili kot »zadovoljive«. KRVAVI SPOPADI V ALŽIRIJI - Ob obletnici francoske okupacije Alžirije so po vsej deželi organizirali splošne stavke. S temi stavkami, ki so jih organizirali za 5. julij, na poziv alžirske narodnoosvobodilne fronte, protestirajo Alžirci tudi proti francoskim načrtom o razdelitvi Alžirije. Po poročilih io /opet tekla alžirska kri. Francoska policija je napadla stavkujoče in ubila deset Alžircev, najmanj 20 pa ranila. Mnogo mest, v katerih Alžirci stavkaj", je videti, kot da bi bila popolnoma zapuščena. Skoraj vsi alžirski poslanci so zapustili francosko skupščinsko dvorano v znamenje solidarnosti i demonstranti ln protesta proti represalijam francoskih oblasti. Skupina 12 alžirskih poslancev je poslala de Gaullu in Debreju pismen protest zaradi krvavega obračtmavanja v Alžiriji. KATANGA ZAVRNILA SPORAZUM — Spodnji dom kalanskega M, menta je zavrnil sporazum It točk, ki sta ga podpisala Moi/. Combc in lcopoldvillska vlada. Sporazum je bil podpisan nekaj ur pred tem, ko so Combefa izpustili iz zapora, v katerem je bil dva meseca. Predsednik predstavniškega doma je izjavil, da je Combe ta sporazum podpisal zato, »da bi ga izpustili«. Sporazum, ki so ga podpisali določa, da bosta imela Leopoldvillc in Ka-tanga isti monetarni sistem, da bosta ukinila carinarnice na svoji skupni meji, da bosta imela iste diplomatske predstavnike v tujini ter da bo »prej ko mogoče« sklican kongoški nacionalni parlament v Leopoldvillu, pod okriljem OZN, Zdi pa se, da je zmanjšana možnost za sklicanje parlamenta, ker so se Kasavubu in njegovi ministri zbali, da bi bilo glasovanje zanje neugodno. NOVA GVERILSKA TAKTIKA — Voditeli 1S.000 angolsklh borcev /.. svobodo Holdcn Robert o ie oporekal portuc*Kkim trditvam, da so portugalske čete »očistile« več velikih središč nacionalističnega odpora in da so prisililo »znatne gverilske sile«, da so sc umaknile čc/ knngoško mejo. »Naši ljudje odgovarjajo na napad z novo gverilsko t»ktlko.« je rekel Roborto novinarjem. »Ni mogt>čc doseči popolne vojaške zmage, nameravamo pa se boriti, dokler bo mogoče« Dejal jr. Ha jr v štirih mescih, odkar sc .širi upor v Angoli, padlo v nočnih napadih In zasedah 7000 portugalskih vojakov. SPORAZUM V MOSKVI — Med Sovjetsko /v/,, ,., !>P }.„■ N sklenili sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. Sporazum določa vojaško pomoč ene države drugi, čc bi bila ena ali druga napadena. Ko sc bo Koreja združila, nove vlade ne bodo vezale določbe tega sporazuma. Hruščev je izjavil, da Sovjetska /veza podpira predlog o ustanovitvi konfereder acijc m razširitvi kulturnih in gospodarskih stikov med obema Korejama. MALA ANKETA-MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA — MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA - MALA ANKETA Velika izbira, znižane cene... Pisali smo že, da je letos zaprosilo za prostor na kranjskem tradicionalnem Oorenjskem sejmu kar 140 večjih podjetij. Kar 60 odstotkov udeležencev je prijavljenih izven okraja oziroma 23 odstotkov izven Slovenije. Vendar pn pri vsem tem ne smemo pozabiti, da bodo svoj« komercialna sposobnosti pomeril« tudi mnoga vsej« P« tudi manjša gorenjska podjetja. Tako kot druga leta, bodo tudi letos - se posebej za to, k«f je glavao vodilo sejma prodaja za široko potrošnjo — prihajali v Kranj številni obiskovalci, ki jih že danes zanima, kaj vse si bodo na sej nuj lahko oglodali m nabavili. Seveda pa se vsakdo zamisli tudi ob cenah, zato je zanimanje za sejem kar precejšnje. Mi smo se o tem pozanimali samo pri n^atorih podjetjih - udeležencih sejma, in sicer za tokrat le pri kranjskih. Trgovsko podjetje Kokra Kranj j« |S stalen glu< ilulca s svojimi izdelki nikoli ne izostane b sejma. XI. Oorenjski sejem - Gorenjska oblueiinica enajstič na Gorenjskem sejmu. Možen bo nakup moške, žensko sa otroške Jkonfel vda vtvo po /m -,r nih cenah. Trnovsko podjetje Elita bo paviljon USSdila knr se da naj-lcpSe. in sicer tako, da bo na eni strani razstavni, nn drugi pa prodajni oddelek. Omenjeno podjetje bo v sodelovanju z ljubljansko RaiieO, tovarno ćipk In pletenin, imelo na sejmu izključno njene izdelke. Cene bod> tovarniške, za nekatere artikle bo tudi Zfl odstotni popust. 7.ii trgovsko podjetje Oprema, ki ima svojo poslovalnico na Titovom Wgu. je letos doloćen le zunanji sejomski prostor, ln sicer preti Tekstilno Solo. Velika bo izbira motornih koles Ln dvokolos in knr Je -Se posebno razveseljivo, tudi to po sejemskih cenah. Stalen gost ni Gorenjskem sejmu je tudi ftpik. tovarna perila, pletenin in rokavic. Vcljkn bo p* hira molkih .sr;i;<\ trikotaži", n-1" ■plati lanJai konfekcijo ne bo primim jkovalo. Moren bo n:ikup pletenin, in sicer iz 100 odsbrfn« volne in pti ir. umetnih vlaken ter nnLijp rokavic. Prodajali bodo Pn tovarniških centih, gotovim pf°" dujnim predmetom pa bodo cene li znižali. Vse torej kale, da bo nakup ugoden, izbira pa vidika, kar w>'' js porok, da bodo nu*l potrolnJk' znpušeuli Gorunjski sejem vs»«lih obrazov. M. V. SOBOTA. DNE 8. JULTJA 1961 GOSPODARSTVO STRAN Pred XI. Gorenjskim sejmom v Kranju UGODEN NAKU PRIPRAVE SEJEMSKIH PROSTOROV ŽE V POLNEM TEKU — KULTURNO UMETNIŠKE PRIREDITVE NIC VEČ NA ZABAVIŠČNEM PROSTORU Letošnji Gorenjski sejem, enajsti po vrsti, ki bo od 28. julija tlo 8. avgusta, bo tako kol navadno tudi tokrat v prostorih kranjske Tekstilne šole in v osnovnih šolah France Trcšeren in Simon Jenko. Z reorganizacijo šolstva oziroma z osamosvojitvijo šolskih zavodov je bil hkrati omogočen tudi najem teh prostorov, potrebnih za sejemske dni. Sejem, katerega glavna značilnost bo prodaja blarra za široko potrošnjo, bo razdeljen na več različnih dejavnosti. Na razstavišču I, ob Gregorčičevi cesti, bo v levem traktu razstavljeno pohištvo in drugi lesni izdelki. Razstavljala bodo znana podjetja kot so Tovarna pohištva — Nova Gorica, Stil — Koper, Mi- zarstvo — Divača, Tovarna pohištva — Polzela, Slovenija les — Ljubljana, Lip - Radomlje, Melodija — Mengeš itd. V desnem traktu bo sejem kovinskih in elektrotehničnih proiz- Glasilo kolektiva tovarne Titan Prvič med delavci V začetku tega meseca je izšla prva številka Titana — glasila delovnega kolektiva tovarne kovinskih izdelkov in livarne Titan iz Kamnika. 2e ta prva številka glasila kaže stremljenje uredniškega odbora, da hi bila vsebina čim bolj pestra in da bi bila blizu preprostemu človeku. V tem odboru je tudi precej mladih; odgovorni urednik pa je tov. Peter Mikeln. »Zavedamo se, da z našim glasilom nismo in ne bomo naredili kdo ve kakšnega genialnega odkritja. Tudi ne smemo trditi, da je prva številka brez napak in slabosti. Je pač prva, prototip, ki ga bo treba še precej izboljšati. - Želeli smo, da bi bil list pester in zanimiv, da bi ga vsi člani našega kolektiva radi čitali. To pa seveda ni lahko. . .« je zapisal uredniški odbor v uvodu prve številke. Vsi nadaljni sestavki pišejo o delu in problemih v podjetju; Lado Pire razpravlja v sestavku Po desetih letih o delavskem samoupravljanju v tovarni; Gvido Pompe piše o tovarniških vajencih, Štefan Praznik o Občinski konferenci ZK itd. itd. List vsebuje rubriko Veseli ostružki, kjer so opisane najrazličnejše vesele dogodivščine iz te tovarne. Tej rubriki sledi še nekaj sestavkov, ki opisujejo drobne dogodke o delu in ljudeh v tovarni. Res je začetek sorazmerno skromen, vendar so ambicije in smisel za takšno delo velike, tako da smo lahko prepričani, da tudi uspehi ne bodo izostali. »TAMIZ« — podjetje Obrtna uslužna delavnica »Ta-miz« v Mengšu se je z julijem razširila v podjetje, ki bo zaposlovalo 60 delavcev in izdelovalo vsa dela, ki spadajo v stavbno in pohištveno mizarstvo. vodov. Svojo udeležbo so prijavi- j rativnih tkanin — Ljubljana itd. la podjetja Iskra - Kranj, Mirna j Prostor pred Tekstilno šolo pa na Dolenjskem, Belind - Beo- i je določen za tri kranjska pod-grad, Radioindustrija - Zagreb, jetja, in sicer za Opremo, Zelez-Centro Merkur Ljubljana, Mer- nino in za podjetje Slovenija avto. kur Kranj itd. I V teh dneh so že pričeli z ure- V dvorani razstavišča bo velika i janjem sejemskih prostorov in so samor>ostrežna trgovina s pre- j vse priprave že v polnem teku. hrambenimi predmeti v organiza- Ceno prodajnim predmetom do-ciji veletrgovine iz Škofje Loke. j lo5ajo podjetja sama, ki so v raz-Prodajne predmete bodo potroš- j govorih z direkcijo Gorenjskega niki lahko nakupovali kar pri 15 sejma poudarjala, da bodo proda-podjetjih prehrambene industrije, j jala po lastnih cenah, ponekod Sana iz Hoč pri Mariboru, tovarna bonbonov in čokolade, pa bo imela svoj poseben paviljon. V Tekstilni šoli. v razstavišču II ob časti Staneta Žagarja, bodo podjetja Almira — Radovljica, Rašica — Ljubljana, Pletenina — Kranj. Angora — Ljubljana. Spik - Kranj, Istra — Zemun itd. prikazale in prodajale pletenine. Velika bo tudi izbira konfekcije. Sejma se bodo med drugimi udeležila konfekcijska podjetja: Gorenjska oblačilnica — Kranj, Ideal - Nova Gorica, Kroj - Sk. Loka, Modna oblačila — Ljubljana, Obrtnik - Ljubljana, Varteks -Varaždin itd. S sejma pa ne bodo izostale tudi tovarne perila. Dovolj bo torej ženske in moške drobne konfekcije iz podjetij: Spik — Kranj, Mura - Murska Sobota, DTR -Zagreb, Nada Dimič - Zagreb, Savremena žena — Zagreb, Toper - Celje in še iz nekaterih drugih podjetij. Trgovsko podjetje Kokra iz Kranja bo v veliki dvorani Tekstilne šole organiziralo razprodajo starih zalog metrskega tekstilnega blaga. Razprodaje se bodo udeležila podjetja: Bača — Podbrdo, Induplati - Jarše, Tvor-pam - Zagreb, MTT - Maribor, IBI — Kranj, Inteks - Kranj, Ti-skanina - Kranj, Tovarna deko- pa bodo trene še ugodnejše. Poskrbljeno je tudi za okrepči-lo in seveda za razvedrilo in zabavo. Na prostoru med obema osnovnima šolama bodo postavila svoje pavilijone kranjska trgovska podjetja, ki bodo poskrbela, da bo vsega dovolj, jedače in pijače. Številne obiskovalce Gorenjskega sejma bo zabaval kranjski jazz ansambel s pevcem Ninom Robi-čem. Kulturno umetniške skupine pa bodo letos nastopale v letnem kipu in ne kar na samem zabaviščnem prostoru, kot je bilo to minula leta. M. F. Gibanje prometa v lukaJi. Kljub temu, da je bdi skupni promet jugoslovanskih luk v letu 1960 skoraj enak prometu v letu 1959, pa se je obseg v posameznih pristaniščih bistveno spremenil. Tako se je na Reki povečal promet za 2,2 odstotka, v Pločah za 13,2 odstotka, v Dubrovniku za 1B,7 odstotka in v Zadru za 73 odstotkov. Nova tovarna stekla v Lip-ku. V Lipku bodo vsak čas pričeli z gradnjo tovarne stekla, ki bo po predvidevanjih dograjena do leta 1963. Za to lokacijo so se odločili zato, ker so v bližini precejšnje zaloge dobrega kremenčevega peska. Po mnenju strokovnjakov bo tovarna proizvajala letno 5,8 milijona kvadratnih metrov okenskega stekla. Turistični rekord v novomeškem okraju. Gostinstvo in turizem v okraju Novo mesto sta v preteklem letu dosegla največji gospodarski vzpon v povojnem času, saj se je promet v teh gospodarskih panogah povečal v primerjavi s povprečjem prvih let po vojni kar za 40 odstotkov. Prav zaradi tako naglega povečanja se ti dve dejavnosti uvrščata na vidna mesta v gospodarstvu Dolenjske, Bele krajine m Spodnjega Posavja. Modernizacija naših železnic. Na zasedanju upravnega odbora Skupnosti železniških podjetij Ljubljana so med drugimi ugotovili, da so železniška tehnična sredstva tako v jugoslovanskem kakor tudi v slovenskem merilu zastarela in dotrajana. To je razvidno tudi iz stopnje amortizacije, ki znaša povprečno za vsa osnovna sredstva že nad 59 odstotkov namesto normalnih 40 odstotkov. Zla obratovanje najvažnejših esnovnih sredstev pa so najbolj izrabljene lokomotive (86 odstotkov), potniški vagoni (70 odstotkov) in varnostne naprave (66 odstotkov). Vse to kaže na nujnost modernizacije naših železnic. Ladje za U tujih Jugoslovanske ladjedelnice gradijo letos več ladij različne tonaže za 11 tujih držav. Med njimi je tudi 25 plovnih enot z 225 tisoč hrt. Ladje te nosilnosti so naročile Švica, Sudan, Romunija, Poljska in Argentina. O združitvi podjetij Tiskanina in Inteks v KranjTi STILI NAJVEČJE PODJETJE TEKSTILNE STROKE NA GORENJSKEM — 18. JULIJA VOLITVE V NOV DELAVSKI SVET — NAJPREJ ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE — EKONOMSKE PREDNOSTI SE BODO POKAZALE ŠELE PRIHODNJE IN NASLEDNJA LETA KRANJ, 7. JULIJA — Morda bo nekoč zgodovinarjem in ekonomistom delalo preglavice, ker bodo kar na lepem izgubili sled *za dvema velikima tekstilnima podjetjema v Kranju, in sicer za Inteksom in Tiskanino. S 1. julijem letos sta se ti dve podjetji združili v enotno podjetje pod imenom: TEKSTILIN-DUS. To je prvi javni skupm" korak teh dveh kolektivov. Seveda se v kolektivih že dlje pripravljajo na razne spremembe in reorganizacijo, ki pa se bo nadaljevala dalj časa. Pred dnevi je kranjska Klavnica na Maistrovem trgu v Kranju odprla sodobno prodajalno mesa in mesnih izdelkov. Prodajalna je zelo lepo opremljena, posebnost pa je tudi to, da bodo v njej prodajali razne mesne specialitete, ki jih do sedaj nismo zasledili v naših mesnicah. Da so ta lokal kupci težko pričakovali, nam dokazuje že to, da so Imeli prodajalci že prvi dan po otvoritve polne roke dela V razgovoru z ljudmi, ki spremljajo in vodijo to organizacijo, smo zvedeli, da sta oba delavska &yeta na skupni seji že sprejela .splošno stališče o združitvi in tudi določila Dušana Horjaka za začasnega direktorja novega podjetja do razpisa, ki bo sledii. Nov delavski svet, ki ga bodo izvolili 18. julija, bo imel 85 članov. Letos bodo v glavnem izvedene le organizacijske priprave za združitev. Dva proizvodnja in finančna načrta in obveznosti, ki sta jih sprejeli prejšnji dve podjetji, je pri vsem tem treba upoštevati. Zato v proizvodnem pogledu letos še ne more biti sprememb. Tudi finančno in tehnično poslovanje bo lotos še ločeno. Združili bodo že letos posamezne službo kot na primer sekretariat, kadrovsko islužbo, organizacijo dela in podobno. Precej si obetajo z združi tvijo nabavne in prodajne službe, skladiščnih zalog in podobno, kjer bodo lahko dosti bolje koristili osebje, sredstva in prostore. Velikega pomena pa bo enotno visrnor janje investicij in avtomatizacije, kar je edini izhod te industrije v današnjem splošnem ininfuirmniii V bi i/nji prihodnosti v kranjskem okraju Dobra lekarniška mreža Na področju kranjskega okraja posluje sedaj 6 lekarn in to v Kranju, na Bledu, v Radovljici, na Jesenicah, v Skofji Loki ln v Tržiču. Razen tega so še lekarni-*ka postaja v Železnikih, depoja »dravll v Gorenji vasi in na Jezerskem, depo injekcij in obvezanega materiala pri kranjskem 20.ravstvi.ncm domu in bolniški lekami pri bolnici na Jesenicah ln institutu na Golniku. V«e lekarne so si v zadnjem Času izpopolnile or.novna sredstva ter nabavile manjkajoče aparaturo in pril>or tako, da je omogočena racionalna in ekonomična izdelava živil. Vo-•rodni bližini bcdanje lekarne. Posebna komisija pa je pri pregledu teh prostorov ugotovila, da je prišlo pri gradnji do vrste poman jkl ji v<*st i. Tako so na primer « ,,!<■ -ili ionski laDoratorij ne dn bi predhodno uredili električne in vodovodne instalacije. Prav tako ni bil predviden prostor za aseptično izdelavo zdravil, kakor tudi ne digestorij v laboratoriju. Zato bo potrebno to stvari naknadno urediti. Neracionalen je tudi dohod do kletnih prostorov. Vsekakor je delna krivda za to, da je prišlo do teh jvomanjkljivosti, pri upravi lekarne, ki se ni pravočasno zanimala za načrte nove lekarne ter za gradnjo samo. Lekarna v Tržiču ima nove lekarniške prostore v novozgrajenem zdravst venom domu, v katerega sc bo predvidoma lahko vselila le letos. Za novo kranjsko lekarno so že potrjeni gradbeni načrti. Ker pa ti, čeprav že odobreni načrti, niso bili dobri, ko jih morali popraviti in se sedaj nova lekarna že gradi po korigiranom načrtu. Škofjeloška lekarna bo dobila nove prostore v Zdravstvenem domu, ki no za lekarno povsem primerni, pridobiti bodo morali le .še kletno prostore, v katerih jc sedaj še. stanovanje. Tako ostane za sedaj odprto le še vprašanje prostorov lokamo v Radovljici, ki ima sedaj najslabše prostore med, vsemi lekarnami. Občinski ljudski odbor jo obljubil, da bodo nove načrte začeli pn tira vi jati že letos. Lekarna pri bolnici na Jesenicah ima pripravljene načrte za ureditev novih prostorov lekarne. Ta bo imela predvidoma pet prostorov; letošnjo jesen bodo v ta namen predvidoma adaptirali ne- ko stanovanjsko stavno. Lekarni^ ška postaja v Železnikih ima dovolj velike prostore, da bi ti lahko zadostovali tudi za osamosvojitev lekarne. Pripravljeni so tudi novi prostori za lekarndfiko postajo v Bohinjski Bistrici, za katero pa trenutno ni potrebnega strokovnega kadra. V bližnji prihodnosti bi radi medili še lekarniško postajo v Cerkljah in lekarniško postajo v Stražišču, ki ju bo uredila kranjska lekarna, jeseniška lokama pa zagotavlja ustanovitev lekarniške postaje v Kranjski gori. Ko bodo še te lekarniško ustanove obra- razvoju. Kot predvideva poseben elaborat bodo s skupnimi sredstvi in enotnim gospodarjenjem lahko dokaj povečali proizvodnjo in hkrati znižali proizvodne stroške. To pa je glavni namen in težnja obeh kolektivov. Samo z združitvijo posameznih služb in poslovanja se bodo upravno režijski stroški letno zmanjšali za približno 15 milijonov dinarjev, hkrati pa bo lahko ta služba toda kvalitetnejša in popolnejša. Taki so nekateri obeti novega, največjega tekstilnega podjetja na Gorenjskem. Stvarna ekoncniie-nost te reorganizacije pa se bo prav gotovo pokazala v prihodnosti. L c. S seje IO OZSZ podružnice Radovljica Naihna udeležba na zborih VELIKE POTREBE IN ŽELJE ZAVAROVANCEV •A Zadnji dan v juniju jc bila v Radovljici seja Izvršnega, odbora OZSZ podružnice Radovljica. Na seji so sestavili poročilo o izvedbi zborov zavarovancev, ki so bili v juniju v radovljiški občini. Ugotovili so, da je bila udeležba nekaterih zborov zelo slaba. V radovljiški občini je namreč nad 5000 aktivnih zavarovancev in nad 18.000 vseh zavarovancev, zborov pa se je udeležilo le približno 700 zavarovancev. Najslabša udeležba je bila v Radovljici, v Kropi in na Dobravi. Na zborih zavarovancev so obravnavali problematiko zdravstvene siužoe v zvezi z novim Zakonom o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe, govorili so nadalje o zavarovančevi prosti izbiri zdravnika, o reorganizaciji socialnega zavarovanja nd. Na nekaterih zborih so zavarovanci menili, da bi moral biti prispevek za zdravila večji od 50 dinarjev na recept, tako kot je predvideno v. osnutku Zakona o zdravstvenem zavarovanju. O izbiri zdravnikov so ponekod menili, da je to zelo tog ukrep. Zavarovanci iz Bohinja želijo, da se v Bohinjski Bistrici čimprej Ustanovitev »Usluge« Kamnik Kamniška ustužnosina podjetja t ovale, bo mreža lekarniške sluz- | Krojaštvo, Čevljarstvo, Tapet tri-be za daljšo dobo zadostovala po- ištvo in Šivalnica, so se »družila v trebam. MRVI 4i* M. C, Kranj VPRASANJK: Ste težko bolan že 18 mesecev in prejemate hra-narino (boljše rečeno nadomestilo za plačo) še vedno v visini vaše plače zadnjih treh mesecev iz leta 1939. Sprašujete ali se hrana-rinu sploh ne povišuje obenem z zvišanjem plač in podražitvijo življenjskih potrebščin? Ali vam incd boleznijo pripadajo stano- ".i!\. 'd boni in kdo vam jih mora dati? ODGOVOR: Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in s-službencih v svojih določbah pravi, da sc nadomestilo za plače določi praviloma na podlagi povprečja plač h stalnimi dohodki za delo v rednem delovnem času. ki so bile izplačane v zadnjih treh I obrtno podjetje »Usloira«. v smislu 22. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanja delavcev in aslnžbeneev pravico do nadomestila ph*Če ob bolezni. Zakon ne šfeje v osnovo za nadomestitev dela plačilnega sklada, ki ga Je naknadno raodrlila gospodarska organizacija, zato ste upravičeni do deleža pri delitvi osebnih dohodkov po zaključnem računu za čas, ko ste bili bolni, ker se ta del plačilnega sklada ni vzel v osnovo za nadomestilo plače ob bolezni. Na drugi del vprašanja pa po L členu Uredbe o izplačevanju nadomestila za povečano stanarino niste upravičeni do prejemkov kot nadomestilo za povečano sta- meseeih pred UsUan mesecem, v narina, pa vam potemtakem ne katerem jc nastal prkner, ki daje j pripadajo niti stanovanjski boni. organizira lekarniška postaja in da se njihova pokojninska služba opravlja v jeseniški podružnici. Zavarovanci iz bivše radovljiške občine so izrazili željo za Kranj, na Bledu pa so prepustili odločitev okrajni skupščini. Kritizirali so rudi čakanje v ambulantah, posebno še zato, ker pacienti niso sprejeti po vrstnem redu. V Ribnem bi radi, da bi prišel zdravnik vsak teden enkrat, vsaj za starejše ljudi. Na Gorjušah želijo telefonsko napeljavo. V Kropi in Lescah pa so kritizirali tiste zavarovance, ki i2koriščajo socialno zavarovanje, in sicer" tako, da izsilijo bolniški dopust za razna domača opravila. Kmetijski zavarovanci iz Stare Fužine so vprašali, zakaj kmetje — bivši borci iz časov NOB nimajo večjih pravic, tako kot n. pr. aktivni zavarovanci. V Begunjah bi radi zobno ambulanto in specialni zdravniški pregled za vse tiste, ki so bih med okupacijo v nemških taboriščih. Na Bledu pa zavarovanci želijo uvedbo dveh ordinacij istočasno, da bi se skrajšalo čakanje na zdravnika. C. R. Priznanje poravnalnih svetov Kamnik V ljubljanskem okraju ima naj-gostejšo mrežo poravnalnih svetov kamniška občina, kjer na vsakih 1250 prebivalcev posluje 1 poravnalni svet. Največ sporov je reševal svet v Kamniški Bistrici, namreč 60. Vsi pa so od 255 zadev rešili 153 primerov s poravnavo. STRAN OBVEŠČEVALEC SOBOTA, DNE 8. JULIJA 1961 m n (L 10 o l u s i PRODAM GELEE ROYALE - MATIČNI MLEČEK, garantiramo znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparate še nimajo, naj ga nabavijo pri »Ke-mofarmaciji« 1214 Ugodno prodam 250 kom. dobro ohranjene strešne opeke »Kikin-da«. Jezerska 122, Kranj 2632 Ugodno prodam stoječa drva v Besnici. Naslov v oglasnem oddelku 2700 Prodam zazidljivo parcelo v neposredni bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2701 Prodam zidno opeko. Poizve se V gostilni Strahinc, Zg. Bitnje 2702 Prodam 3.000 kg cementa. Potočnik Janez, C. St. Žagarja 28, Kranj 2703 Prodam poceni pomivalno mizo. Pleskarstvo Čehovin, Primskovo, Kranj 2704 Dvosobno in enosobno stanovanje na Bledu prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vseljivo letos« 2705 Ugodno prodam motorno kolo »Galeb-« 150 ccm dobro uvoženo z 11.000 km, z vetrobranom in prtljažnikom — lahko tudi na ček. Zoni, Sp. Besni ca 47 2706 Manjše posestvo pri Medvodah 2 vsem inventarjem naprodaj zaradi bolezni. Trnovec 12 2707 Prodam moped Colibri na žagan jač s prevoženimi 10.000 km. Praše 26 2708 Prodam tesan stavbni les. Naslov v oglasnem oddelku 2709 Prodam kravo in telico — obe breji in ovco z dvema mladičema. Naslov v oglasnem oddelku 2710 Prodam električni števec in bel emajliran štedilnik. C. St. Roz- mana 7, Zl. polje, Kranj 2711 Prodam nekaj gradbenega lesa (punt). Naslov v oglasnem oddelku 271? Prodam motorno kolo DKW 350 ccm v voznem stanju z obleko in rezervnimi deli. C. Staneta Rozmana 1, Kranj 2713 Prodam dobro ohranjen motor BMW. Ogled vsak dan popoldan. Križišnlk, C. Kokrškega odreda št. 28, Kranj 2714 Zlato za zobe prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »•Ploščica« 2715 Ugodno prodam 10.000 kom. zidne opeke. Poizve se pri Ba.i-želj Filipu, Naklo 19 2716 Fiat 600 D nov takoj prodam. Plačljivo v gotovini. Poizve se v oglasnem oddelku 2738 Poceni prodam rabljeno kopalno kad in električni štedilnik znamke »Tobi«. Vprašati na C. Kokrškega odreda 2, pritličje, Kranj 2739 Prodam skoraj nov oralni stroj italijanske znamke »Riber«. Ing. Bedene. C. Kokr. odreda 2, Kranj 2740 Prodam vprežmo kosilnico in gnojno črpalko s sodom ter orehove deske. Dolžan, Golnik 7 2741 Ugodno prodam okno in vrata za dvostanovan isko hišo. Bi?, -m Anton, Mladinska 5, Bled 2742 650 kom. dvorezne strešne opeke »Leskovac«, prodam, Struževo št. 38 2743 Prodam velik čevljarski šivalni stroj — cilinderco in nekaj orodja. Naslov v oglasnem oddelku 2744 Prodam novo dvodelno okno s steklom. Sušnik Stane, Sp. Resnica 43 2745 Prodam zaaidljivo parcelo. Naslov v oglasnem oddelku 2743 I Motor »Durkopp« 200 ccm, nemški, ugodno prodam. Jane Viktor, Ravne 20, Tržič 2747 KUPIM Voščine in čebelni vosek pristni odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za čebelarstvo, Miklošičeva 30, Ljubljana 1342 Kupim črno belo svinjo brejo 5 do G tednov. Poizve se v oglasnem oddelku 2699 Kupim cnosobno stanova nje, Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Plačam dobro in tako j. < 2649 Kupim rabljeno kuhinjsko tro-dei no kredenco, rrnzo, stole in j nočno omarico. Naslov v oglasnem I oddelku 2717 j Kupim čevljarski šivalni stroj leveročni in »flah šteparico« »Slnger« ali »FfafL<. Naslov v oglasnem oddelku 2718 C T A L 0 Krano in stanovanje nudim tovarniški delavki ali upokojenki za pomoč v gcspodanst%ru. Marija Ectar, Cankarjeva 26, Tržič (Slap pri Tržiču) 2632 Kemična čistHrdea in barvarna stanovanjske skupnosti Skofja Loka, Spodnji trg 12, sprejema v barvanje vseh vr.it volnenih bombažnih in svilenih predmetov. Usluge izvršimo hitro in poceni. 2531 Dva kvalificirana delavca za pomoč pri zidarskih delih sprej- ski dežnik ,da ga takoj vrne v garderobo ambulante 2731 Dentist Holchaker Kranj ne sprejema, s tank od 17. julija do 12. avgusta 273Ž Menjam dvosobno komfortno stanovanje v središču Zagreba za odgovarjajoče v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Selitev v počitnicah« 2733 3. julija sem od Visokega do Predoselj izgubil žensko zapestno uro. Prosim poštenega najditelja naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek 2734 3. julija sem izgubil od Čirč do Valburge moško drap jopico. Prosim najditelja naj jo vrne proti nagradi. Jenko Franc, Valburga št. 18, Smlednik 2735 Mlada zakorca brez otrok iščeta prazno sobo v Kranju. Nudiva do 10.000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 2736 Vrstna žena z 12 letnim dečkom bi šia k dobro stoječi družini za pomoč v gospodinjstvu in kuhinji. Ponudbe poslati v oglasni oddelek 2737 RAZPIS Svet Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice RAZPISUJE delovno mesto tajnika. Pogoji: srednja šola z dvoletnim kulturno prosvetnim delom ali nepopol- Razprodaja kmetijskih strojev Kmetijska zadruga Naklo prodaja naslednja osnovna sredstva: Traktor »Deutz« s plugom, kosilnico, plug, škropilnico, krožno brano za traktor »Stavr«. 4 mlatilnice. 7 sejalnic, snopoveznik, 3 izru-vače krompirja, 4 prebirače za krompir, 3 vprežno pluge, 4 vprežne brane, slamoreznico, stiskalnico za sadje, poljske vozove, tovorne j au prazno sobo v Kranju. Plača sani, puhalnik za seno, sejalnico za koruzo, mnogovrstni stroj, razne kultivatorje in csipalnike. Licitacija bo v nedeljo, dne 16. julija ob 8. uri za socialistični sektor, za privatnike pa od 10. ure dalje. Ogled strojev je od 9. do 16. julija vsako dopoldne v skladišču železniške postaje v Naklem. memo takoj. Stanovanjska skup- "^fn* Š°la Z najmanj 5"let-nest Sk. Loka, Spodnji trg 12 " kulturno Proevetn:m delom. „ Znanje strojepisja zaželeno. Pla-' ča po dogovoru. Interesenti naj »Planika« industrija obutve Kranj išče za svoje potnika* opremljene sobe. Stanarino p^aia po dogovoru. Ponudbe pošljite Organizacijsko kadrovskemu sektorju Planike, Kranj. V poštev pridejo le sobe v ožjem področju mesta Kranja 2390 Melbrosin — preparat CVetBiega prahu in matičneea Mlečki (Gclco Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Melbro-Coop (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« 1215 Mlajši moški išče opremljeno GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA KRANJ RAZPISUJE V okviru XI. Gorenjskega sejma v Kranju turističnih posisetHov GorenisHe vsak amaterski ali poklicni POGOJI: 1. Natečaja sc lahko udeleži fotograf. 2. Gorenjski turisi'č:ii zvezi je potrebno predložiti NAJKASNEJE DO 20. JULIJA 1961 po dva posnetka istega motiva (število motivov pa je poljubno, kakor tudi izbira motiva) v velikosti 18X24 cm v beločrni aH barvni tehniki (v barvni tehniki se lahko predlože tudi diapozitivi velikosti vsaj 6X6 cm). 3. Posnetke jc predložti v ovojnici, ki ji mora avtor priložiti manjšo zapečateno s šifrirano ovojnico, v kateri mora biti avtorjev naslov. 4. Posnetki bodo po potrebi tudi odkupljeni po zakonitih predpisih in uporabljeni v turistično propagandne namene. NAGRADE: Posebna žirija GorenJske turistične zveze Kranj bo prediožke pregledala in nagradila takole: 1. nagrada 20.000 din 2. nagrada 10.000 din 3. nagrada 5.000 din 4. nasrrada 5.000 din Nagrade bodo podeljene najkasneje do 5. avitusia 1961. Gorenjska turistična zveza Kranj. C. Staneta Žagarja 27/pt., p. p. 119 S TEM PREKLICU JEMO TOZADEVNI OBJAVI, OBJAVLJENI V GLASU DNE 1. IN 5. JULIJA 1961 KOT NEVELJAVNI. »TRANSTURIST« SKOFJA LOKA uvaja dne 10. julija 1961 novo turistično progo na relaciji: Ljubljana-Sk. Loka-Ro* tarica-Bohinj KM 0 13 24 37 40 55 70 78 78 80 V 1 7.08 7.22 7.40 8.04 8.10 odhod 8.45 9.15 9.25 9.30 9.35 prihod A T prihod v 2 21.25 21.10 22.88 20.30 LJUBLJANA Medvode SKOFJA LOKA Selca Cosnjlca pri Železnikih ROVTA RICA Bohinjska Bistrica Jezero Pod Voglom Zl atorog Opomba! Avtobus vod od 10. julij i do 31. avgusta 1931 vsak dan. Vozna cena: Ljubljana - Zlatorog 430 din, Ljubljana - Rovtan-ca 350 din. Turisti, potniki poslužujte se ugodnih zvez, katere vam nudi podjetje »Transturlst« in turistična agencija »Izletnik«. dobro. Ljubljanska 6, Kranj 2719 Starejša ženska pred upokojitvijo išče sobo izven Kranja. Ambrož Marija, Trubarjev trg 2, Kranj 2720 Dvema moškima oddam sobo za 2 meseca. Naslov v oglasnem oddelku 2721 25. junija sem Izgubil osebno izkaznico od Pševega do Cepi d j. Poštenega najditelja prosim naj jo vrne na naslov v izkaznici 2722 Zaradi slabega poznanstva in prezaposlenosti želim tem potem spoznati dekle do 24 let Starosti zaradi ženitve. V poštev pridejo dekleta z nižjo izobrazbo, ki razpolagajo z kakršnim koli stanovanjem. Zaželjone ponudbe oddati v oglasni oddelek 2723 F.mt 173/26 želi spoznati zaradi slabega poznanstva dekle istih let za družbo. V slučaju obojestranskega razumevanja zenitov ni izključena. Resnične ponudbe oddati v oglasni oddelek 2724 Rabim dva delavca za 10 dni. C St. Žagarja 40 2723 Na stanovanje vzamem starejšo žensko, ki dela na 2 Izmeni. Naslov v oglasnem oddelku pod »Predmestje« 2720 PrekJicujem izgubljeno mesečno avtobusno vozovnico Golnik— Kranj na ime Grašič Franc 2727 Ob 30 letnici skupnega življenja Ne'.ko in Jožefa Frelih i'/ Martinj vrha iskreno čestitajo sorodniki iz Kranja 2728 V nedeljo sem našla Jopico od Kranja do Cirč. Lastnik jo dobi hi Stalci 13 2729 Iščem prazno sobo v Kranju. Dam 25.000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 2730 Opozarjam opazovano osebo, ki je 3. julija vzela Iz laboratorijske čakalnice na »Zlatom polju« ž>n- odhod 20.24 19.55 jl.20 19.10 10.05 19.00 ZAHVALA Vsem, ki ste tako številno spremili našega dragega ata VINKOTA BAJTA na njegovi zadnji poti. darovali vence in cvetje, se najprisrčnejs zahvaljujemo. Posebna zahvala sosedom ta pomoč in vsem tistim, ki ste nam na kakršen koli način i pomagali in izrazili sožalje. Kranj, 30. junija 1961 Žalujoča /ena z otroci »KOVINAR« — tovarna tekstilnih strojev in naprav, KRANJ vabi k sodelovanju PRAVNIKA ali EKONOMISTA z^i urejanje organizacijskih in pravnih zadev v podjetju. Ponudbe poslati na upravo podjetja. pošljejo prijave do 15. julija 1961. RAZPIS »KOVINAR« - tovarna tekstilnih strojev in naprav, KRANJ spreme v uk več vajencev za naslednje poklice strugar rezk-lec strojni ključavničar orodjar klepar elektroinstalater Vajenci prejemajo stalno nagrado od 3.300 do 4.300 din mesečno. Pcleg stalne nagrade se daje še posebna nagrada do 5.000 din mesečno, katera pa je odvisna od prizadevnosti posameznega vajenca. Pismene vloge poslati do 20. julija 1961. / OBVESTILO C. P. »Gorenjski tisk« obvešča cenjene stranke, da tov. Ivan Kozjek od 1. julija naprej ni več v delovnem razmerju pri našem podjetju. Opozarjamo stranke, da omenjenemu ne oddajajo nobenih naročil, ker jih nc bomo upoštevali. ČESTITKA Naš dragi, največji prijatelj Gašper Puhar praznuje 50-letnico udejistvovanja pri godbi na pihala in 27-letnico njenega predsod-ništva. K njegovemu jubileju mu čestitamo in želimo da bi še naprej tako zvesto pihal v svojo baskrilovko in ostal še mnogo let med nami zdrav, vesel in zadovoljen. Njegovi največji prijatelji. RAZPIS Za vpis slušateljev v Tehniško šolo strojne stroke, Ljubljana, oddelek za odrasle v Skofjl I,oki v šolskem letu 1901/02 v I. semester j*« do 15. Julija 1961. Pogoji: 1. starost 18 let; 2. kvalificirani delavec. Vsak kandidat mora pri vpisu predložiti naslednjo dokumente: 1. promja za sprejem, kol okovana s 50 dinarjev; 2. prijava (obrazec izpolni pri vpisu), kol okovana s 50 dinarjev; 3. življenjepis; 4. potrdilo o zaposlitvi: 5. izpisek iz matične knjigo. Prijavo sprejemamo v pisarni Delavsko univerzo Dom ZB, Kidričeva 9., Skofja Loka, telefOO 570 - vsak dan dopoldne ln ob sredah od 16. do 18. ure. Uprava I>U HltlO Zlrovnlea: 8. julija nmer. Inrv. dnem, film prijateli joe, 9. julija francoski film ULICA de PRBR1 Dcvje: 8. Juliju francoski film ulica de prert. 9. julija ruski barvni film nasrAD1NOVE spletke Kropa: 8. julija ameriški Ci'n pes F. K ivo djima ob 20. uri, 9. julija ameriški barvni film plesalke ob 16. m 20. uri Bled: 8. julija ameriški barvni film TRAPEZ, 9. julija ameriški barvni film TRAPEZ Radovljica: 8. julija jugoslovanski film SIGNALI NAD MESTOM ob 20. uri, 9. julija isti film ob 16. in 20. uri, 9. julija francoski film TAKSI IN PRIKOLICA ob 18. uri Škofja Loka »PREDILEC«: 8. in 9. julija nemški barvni film TI SI MOJA PESEM Duplica: 8. julija ameriški barvni film VRTOGLAVICA ob 20. uri, 9, julija isti film ob 15., 17. in 19. uri Kranj »STORŽIC«: 8. julija italijanski film IZZIVANJE ob 16., 18.10 in 20.20 uri, matineja istega filma ob 10 uri, premiera italijanskega filma SPOMINI IZ ITALIJE ob 22.20 uri, 9. julija ital. ban', film POLIKARPO ob 17. uri, ital. film IZZIVANJE ob 15., 19. in 21. uri Letni kino PARTIZAN: 8. julija francoski barvni film PUSTOLOVŠČINE ARSONA LU-PENA ob 20.30 uri. 9. julija fran. barv. film PUSTOLOVŠČINE ARSONA LUPENA ob 20.30 uri Cerklje KRVAVEC: 8. julija ital. jug. film KAPO ob 20. uri, 9. julija isti film ob 16. in 19.30 uri Svoboda: 9. julija ital. jug. ban', film BELI VRAG ob 16., 18. in 20. uri Naklo: 9. julija amer. barv. film VISOKI TUJEC ob 16. in 19.30 uri deklico, Ljudmila Bolka — de^ klico, Marija Šimenc — dečka, Marija Kavčič — deklico, Marija Grogorc — deklico, Marija Križaj — deklico, Antonija Jeram — deklico, Anica Oblak — deklico, Ivana Slovša — deklico, Ivanka Rejc — dečka, Angela Juvan — deklico, Angela Znidar — dečka, Jožica Ivanuša — deklico, Pavla Sink — dečka, Štefka Forjan — deklico v Tržiču Poročili so se: Janez Dornik, esebni upokojenec in Angela Srečni k, preši valka; Janez Rotar, strojni ključavničar in Marija Dragoš, uslužbenka Rodili so se: Elizabeta Gjorgi-jev. Anton Filipič Umrli so: Katarina Klemene, gospodinja in Marija Ribnikar, gospodinja Nesreče TftSni v Kranju Fižol 100 din za liter, korenček šopek 10 din. sir 150 din, maslo surovo 640 din za kg. smetana 18 din merca, jajca 25—26 din, kokoš 600—800 din, piščanec 350 do 550 din za komad, koruzni zdrob 45 din, koruzna moka 45 din, ješ-prenj 80-130 din. kaša 110 do 130 din, krma za kokoš 50 din, koruza 45 din, proso 60 din, oves 30 din za liter, čebula 80-100 din za kg. česen 10—15 din za komad, krhlji 50-60 din za liter, krompir 25—30 din, špinača 80—100 din, zelje, sladko 30—40 din, solata 50 do 70 din, grah stročji 60—70 din, fižol, stročji 90-100 din, pesa 40 do 50 din. češnje 100 din za kg, ja- j gode gozdne 240 din za liter, zaj-. ci 400 do 600 din za komad, hru- | Nt« 130-140 din. evotača 100 do' 120 din. paradižnik 100 din, bre-sfeve 60—80 din. marelice 120 din, figo 100-130 din. kumare 100 din za kg. borovnice 80—100 din, lisičke 50-60 din za liter, koleraba 10 din za komad, peteršilj. šopek 10 din. zelena, šopek 10 din, por komad 10—15 din. Pqžari v 'minulih dneh je promet na naših cestah potekal tako kot 6i ga želimo — brez nesreč. Ta ugotovitev je še toliko bolj razveseljiva, ker vemo, da so bile prav v teh prazničnih dneh ceste polne motornih vozil. Zal pa se ne moremo pohvaliti s požari. Ti so bili kar trije, in sicer prvi 3. julija na Rupi, o katerem smo že pisali, druga dva pa v sredo, 5. julija. Še eno gospodarsko poslopje v plamenih Razen gospodarskega poslopja na Rupi — ogenj je zajel hlev, skedenj in šupo — je v sredo zgorelo tudi gospodarsko poslopje v Gorici pri Radovljici. Požar, Iti ja nastal zaradi strele, je povzročil za približno 1 milijon 200 tisoč dinarjev škode, to je za 200 tisoč dinarjev manj kot na Rupi. požar Zaradi strele na Bledu v sredo. 5. julija ob 3. uri zjutraj, je pričelo goreti tudi poslopje Gozdnega gospodarstva Bled. Vzrok nesreče je bila zopet strela. Škode je bilo 6pet precej, in sicer kar za 1 milijon 700 tisoč dinarjev. Nesreča v planinah Pod Skuto v Kamniških planinah se je pri padcu po strmini hudo poškodoval prof. Rudi Likar iz Ljubljane. Z rešilnim avtom so ga morali odpeljati v Ljubljano v bolnišnico. si n m y neoeuo v Kranju Poročili so se: Jožef BegelJ, vodni instalater in Frančiška Rezpet, tov. delavka; Rihard Hlad, delavec in Marija Sedej, delavka; Mirko Urh, orodjar in Veronika Cegnar, nameščonka; Pavel Be-Ster, mizarski mojster in Ana-Marija Ovsenik, uslužbenko; Franc Snedec. delavec in Cecilija Jeko-vec, tkalka: Stanislav Savrnik, delavec in Pavja, Kosec, delavka; Janez Balantič, delavec ln Ivana Bider, tkalka; Alojzij Kos, brusi lee in Pavla Kos r. Zargnr, gospodinja Rodilo so: Marija Rozman — dečka, Jožica Trojnr — deklico, Ana Florjančič — dečka, Mihaela Skubor — dečka, Marija Eržen — deklico, Doroteja Jolovčan — dečka, Terezija Ramovš — dedka, Amalija Galjot - deklico, Milena Kavčič — deklico, Antonija Prašen — dfeđka, Vera Pirš - dečka, Milena VenčelJ deklico, PO" točnik Marta — deklico, dr. Molka Vozel j — deeka, Marija Pavlic — dečka, Marija Justin — dečka, Marija Fieko — doklico. Rozina PaVi — dečka. Albina Globočnik - deklico, Marija Spendal - deklico. Terezija Kejžar — deklico, Ana Trogrlič — dečka, Gabrijela Draksler — derko, Marija Sajo-vec — dečka, Mar ja Komurka — Šenčur —.Jutri, v nedeljo, 9. julija ob 8. uri, bo nogometni turnir, ob 10. uri pa strelsko tekmovanje U prehodni pokal »Janko — Mlakar«. Ob 13. uri bo propagandna vožnja tamkajšnjega Avto-moto društva, uro kasneje pa razvitje prapora ZVVI Šenčur. Ob 14.30 ro žalna komemoracija pri obnovljenem spomeniku talcev ob pasti Šenčur — Visoko, ob 15. url nogometna tekma v Šenčurju (debeli - suhi), ob 15. uri bo tudi veselica. Vfie prireditve bodo v počastitev tamkajšnjega krajevnega praznika. Visoko — Ob 9. uri bo šahovska simullanka. Jezersko - Tu bo danes in jutri okrajna gasilska prireditev. Največja slovo-nost bo ob otvoritvi novega ga.silske.rja doma in razvit Hi gasilskega prapora. Bohinj — V nedeljo praznujejo v Bohinju KMEČKO OFCT. Na predvečer, 8. julija ob 20.30, bo vasovanje, naslednjega dne ob 9.30 bo promenadni konceri, ob 10. url pa turistična propagandna vožnja. Popoldne ob 15. url bo Kmečka ohret. Bled — Danes ob 16. uri bo Mladinski veslajki t robo j Slovenija, Koroška, Trst. Ob 21. uri pn bo družabna prireditev PRILOŽNOSTNI PLES v Kazini. V nedeljo ob 8. uri bo začetek veslaškega prvenstva Slovenijo. Ribno — Jutri ho i'r;iro ogledal vsako reč. Potem je pogledal kvišku v nebo. Veliki beli oblaki so bili na njem. Z dlanjo se je dotaknil borovih glic, na katerih j« ležal, in do- taknil se je skorje borovca, za katerim je bil. Potem se je namestil, kolikor je mogel udobno, komolca sta mu bila zakopana med borove iglice in cev lahke strojnice je slonela na deblu borovca. Častnik je jahal v drncu po sledi, ki so jo pustili konji Poab-love skupine, in ta ga je morala peljati dvajset metrov pod krajem, kjer je ležal Jordan. Iz take razdalje ne bo nobena umetnost. Častnik je bil poročnik Berrendo. Prišel je iz La Granje, ker so jih poklicali po prvem sporočilu, da je bila spodnja postojanka napadena. Zelo so podili konje in potem so morali nazaj, ker je most zlotel v zrak, prekoračili so sotesko veliko više in prišli naokrog skozi gozd. Konji so jim bili mokri in utrujeni, priganjati so jih morali, da so šli v drncu. Poročnik Berrendo se je držal 6ledi in je jahal v breg. obraz mu je bil resen in miren. Lahka strojnica mu jc ležala preko sedla v pregibu leve roke. Robert Jordan je ležal za drevesom, zadrževal sapo in bil zelo pri miru, da bi se mu ne tresle roke. Čakal je, da bo častnik dosegel od sonca obsijani kraj, kjer so se prva drevesa borovega gozda stikala z zelenim travnikom na pobočju. Čutil je, kako mu srce udarja ob gozdna tla, pokrita z borovimi iglicami. (Zaključni odlomek iz knjige Komu zvona) STRAN ZANIMIVOSTI O RADIO ROBOTA, DNE 8. JULIJA 1961 PODNAJEMNIKI Zgodovina nas ući, da so se v davnih dnevih nomadi s svojimi čredami selrt iz kraja v kraj. Taksnim nomadom so v današnjih dneh podobni nesrečniki, ki iščejo sobo. Črede sicer nimajo, saj so sami preganjana čreda brezdomcev, nad katerimi stresajo svojo jezo nikoli naplačanc go:podinie, ki so srečne lastnice ali najemnice stanovanj. Z oguljenimi kovčki begajo od hiše do hiše in iščejo sobico. Ker že niso najemniki, bi se radi uvrstili vsaj v preganjani razred podnajemnikov. Podnajemniki so .dcer sesalci, toda biološka znanost bi jih zlahka uvrstila tudi k pticam selivkam, ker se selijo iz luknje v luknjo. — Kadar pa postane problem ponudbe in povpraševanja za podnajemniške brloge posebno pereč, se morajo takvsne ptice selivke na vsem lepem preobraziti v plazilce, kajti kako naj bi sicer kleče plazili od gospodinje do gospodinje, dokler se jim ne posreči najti vližne, ples-nive podstrešne sobice, kjer se poleti znoje ko afriški nosorogi, pozimi pa šklepečejo z zobmi in kostmi kakor ku'čarice iz ledene dobe. Kadar nemila usoda še prav posebno preganja podnajemnika — takrat se oženi. Za poročno darilo dobi gospodinjsko hčerko, a po dolgo in hrrpcncče pričakovani smrtni kosi, ki prereže zlasti tašči nit življenja, postane navsezadnje lahko še srečni najemnik stanovanja. Tako napreduje od podnajemnika do najemnika. Seveda pa je ta razvojni proces često zelo počasen, ker se mora podnajemnik v pripravi na zakonski stan priučiti molčanju, kadar govori zlata tašča. (Naravoslovci mi bodo zdaj morali potrditi, da je podnajemnik srečno prestal preobrazbo od plazilca do — ribe). Na vse te finte pa se blaga vdova, ki ji je pred tedni umrl mož, ni spoznala, ker Pač ni imela hčerke. U teta v bridko osamljenost, ie nekaj časa jokala in jokala, da bi pregnala dolgočasje, ki je iz vseh kotov njenega praznega stanovanja režalo vanjo. Lepega dne pa jo je iznajdljiva soseda opomnila, da bi spalnico lahko oddala podnajemniku, sama pa se preselila v kuhinjo. Rečeno — storjeno. Odšla je z doma, da bi v oglasnem oddelku časopisa oddala mali oglas. S takšnimi stvarmi Še svoj živi dan ni imela opravka. Pred tiskarno pa je srečala mladega, prikupnega moža in ga pobarala: »Povejte mi, kje je 0'rla^ni oddelek. Veste, rada bi oddala sobo, zato bom dala oglas v časopis.* Mladcr.'č je prebledcl, se naslonil na zid, kolena so mu zadrhtela, zasklepetal je z zobmi ko v najhujši zimi in za jed jal: »Kaj ste rekli? Sobo oddajate? Oh, mamica, saj to je bomba! Veste kaj? Nikamor ne hodite. Zakaj bi po nepotrebnem izdajali denar za oglas? Kar mene vzemite na stanovanje. Že dve leti iščem sobico. Črkostavec sem v tejle hiši. Plačal vam bom najemnino, da bo-i ste zadovoljni.* Še tisto uro se je vselil v veliko, prostorno sobo z dvema postelje-ma. Preden je dan ugasnil, pa je priburil domov in objel starico, rekoč: »Mamica, dušica, prijatelja imam! Črkostavec je ko jaz. Brez stanovanja je, stiska se pri sestri, ki ima tesno stanovanje in šest otrok. Vzemite še njega, saj sta v vaši spalnici dve postelji!* »Pa naj pride!* je pristala. Na slednji večer jo je objel drugi podnajemnik in zaprosil: »Mamica, dušica, prijatelja imam. Brez stanovanja je. Že dve leti se stiska pri bratu, ki ima tesno stanovanje in sitno ženo. Vzemite še njega! Svojo posteljo ima. Vasa spalnica je prostorna, da bi zlahka trije stanovali v njej.* »Pa naj se vseli!* je dejala. Tako so se trije mladi podnajemniki vgnezdili v spalnici sedemdesetletne vdove. V njenem stanovanju ni več dolgočasno, zato nič več ne joka; trije fantje jo zabavajo, vsak po svoje. Emil je kljukec, ki pita »mamico* z lažmi. Spregledala ga je, da se rad pokadi, a njegove drobne laži jo zabavajo, da sc mu prizanesljivo smeji. Ivan je samosvoj človek, ki ves svoj Prosti čas presedi ob knjigah. Včasih pride k njej v kuhinjo m ji kaj lepega prebere. Tone je veseljak. Rad pleše, rad se lepo oblači. Ko si je bil oni dan kupil dežni plašč, ga je doma oblekel, se ko maneken zavrtel pred starico in jo vprašal: »No, mamica, ali nisem lep?* »Lep ko sam žefran,* se je za-smejala in se spomnila na lastnega sina, ki ji je med vojno padel nekje nad Triičem, da še za njegov grob ni vedeli. Na svetu takšen je ko moj pokojni sin, jc pomislila in se obrnila proč od njega, da bi ne videl njenih solznih oči. Emil je kmalu ugotovil, da zahaja »mamica* sem in tja v cerkev. Tale mamica je pobožna, si je mislil. In da bi se ji prikupil, ji '-g nekega dne dejal: »Nisem zadovoljen v službi. To ni poklic zame. Najbrž bom šel v lemenat.* »No boste pa far, če niste za rabo kot tiskar,* je odvrnila. »Hoj, v cerkev hodite, pa tako žaljivo govorite o duhovnikih?* »Včasih res grem, da malo po-jokcam za pokojnega moža in padlega sina,* mu je oponesla. »Farska pa nisem.* Takole sc daje z njimi. Prav tako, kot se je včasih ljubeznivo prepirala z lastnim sinom. Rada jih ima. »Življenje so prinesli v moj prazni dom,* mi je dejala oni dan, ko sva se srečala na cesti. »Tako me spominjajo na mojega sina . . .* »Koga imate najraje?* »Emila! Takšen kljukec je, veste, da se mora od srca smejati, kadar me pita z lažmi in misli, da mu vse verjamem. Škoda, da nimam hčerke. Takšnega zeta bi hotela imeti.* In tako se ta zgodba ne more končati s stavkom: Kadar nemila usoda še prav posebno preganja podnajemnika, takrat se — oženi . .. Lojze Zupane I BREZ BESED Pranje na tekočem traku V Londonu so pretekli teden odprli prvo avtomatizirano pralnico za avtomobile, ki v eni uri opere 250 avtomobilov. Naprave za to velikansko pralnico iso stale 25 tisoč funtov (okrog 52,5 milijonov dinarjev). Strokovnjaki so izračunali, da morajo v pralnici mesečno oprati nad »000 avtomobilov, če hočejo, da se bo pralnica v gospodarskem pogledu splačala. Japonsko glavno mesto ima velik prirastek Glavno mesto Tokio na Japonskem je že presegel število 10 milijonov prebivalcev. Prvega maja tega leta je imelo to mesto natančno 9,857.813 prebivalcev. V mesecu aprilu se je narodilo v japonskem glavnem mestu 80.134 mladih meščanov, kar pomeni, da se je vsake pol minute narodil en otrok. Dobri izgledi za astrologe V Zahodni Evropi je menda vsak tretji človek lahkoveren do tolikšne mere, da verjame v horoskope in prerokovanja. Cela tretjina vseh odraslih verjame v horoskope, ki jih prinašajo časopisi — žensk pa celo polovica! Postavljanje osebnih horoskopov je na Zahodu draga stvar: stane od dva do sto tisoč dinarjev — pač po tem, kakšnega -strokovnjaka-« si izbereš. Sreča v nesreči Pred kratkim se je zgodila ▼ zgodovini letalstva nevsakdanja nesreča. Ta nesreča je v letalskem prometu nad Atlantskim oceanom zares enkratna. Veliko potniško letalo DC-7 je letelo na progi New York — Amsterdam. Let je do bližine škotske obale potekal kot običajno. Toda v trenutku se je vnela os štirimotornega letala. Plamen je zajel motor. Strašna tragedija je bila že na pragu. Goreči motor se je odtrgal od trupa letala in padel v morje. S prisebnostjo letalcev se je letalo spustilo z 81 potniki na najbližje letališče na Škotskem. Ne prestrašite se! To sliko si je zamislil fotoreporter, ki jc njej skušal pokazati, kaj vse rabi človek za »pester« dopust. Ce čete d opast preživeti z vsemi potrebnimi pripomočki, ki jih dttte na sliki, vzemite po možnosti nosača na ho-vt* Hi nizozemskem plavi lanu nad avtomobili V desetih letih bo imela Nizozemska najpopolnejšo mrežo avtomobilskih cest v Evropi. Ze zdaj je ta država s 382 km cest na drugem mestu, seveda po kilometrini cest. Ima pa že 210 km ! cest. ki jih bo mogoče z majhnimi sredstvi preurediti v avtostrade. 1 Najznačilnejše za nizozemske ce- ste je, da mnoge vodijo pod morsko gladino in prečkajo kanale pod njimi. Mnogo tehničnih težav so morali prebroditi graditelji teh cest, čakajo jih pa tudi še mnoge. Zato pa bodo nizozemske ceste tudi najvarnejše v Evropi, ker tečejo po ravnini in pod zemljo ter so pretežno tudi popolnoma ravne. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6.05., 7., 8., 10., 13., 15., 22., 23.. 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 8., 13., 15., 22., 23., 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. (I NEDELJA, 9. julija 6.40 Majhni ansambli v vedrem ritmu 7.15 Pesmi Rada Simonitija prirejene za glas in orkester 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe 8.00 Mladinska radijska igra 8.58 Glasbena modigra 9.05 Veseli zvoki 9.48 Ivan Matetič-Ronjgov: Moja zemlja 10.00 Se pomnite tovariši . .. 10.30 Za veselo srce in urne pete.. . 10.50 Nedeljska matineja 11.30 Reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.50 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate 16.00 Igramo za vas 17.00 Športno popoldne 20.00 Zabavni zvoki za vas 21.00 Športna poročila 21.10 Iz glasbenega ustvarjanja Amerike 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan 22.15 Plesna glasba 23.00 Poročila 23.05 Sergej Prokofjev: Drugi dejanji iz oper: Ognjeni angel in Zaljubljen v tri oranže PONEDELJEK, 10 .julija 8.05 Zborovske skladbe Emila Adamiča 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strana 8.4S Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča 9.00 Junakinje iz Verdijevih oper vam pripovedujejo 10.15 Zvočna mavrica 11.00 Po svetu jazza 11.30 hiterrnezzo s skladbami Mihaela Rožanca 12.00 Slovenske narodne pesmi I2.T5 Kmetijski amseft - Jože Novele: Nega po toči prizadetih vinogradov 12.25 Melodrje za opcAdne 13.30 Igra ©ricester UNl p. v. TtudoUa Starica 13.55 Med simfoničnimi plesi in rapsodijami 14.30 Prireditve dneva 13.3a Od Triglava do Ohrida OD NEDELJE, 9. JULIJA DO SOBOTE, 15. JULIJA 1961 15.40 Iz filmov in glasbenih revij 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Mojstri instrumentalne igre in koncertnega petja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na poti! 18.00 Scene iz Boitovega Mefistofelesa 18.40 S knjižnega trga 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Ponedeljke* a panorama 21.05 Simfonični koncert Zagrebške filharmonije 22.50 Dirigent Jan Krenz solist Ranko Filjak 22.50 Literarni nokturno 23.00 Poročila 23.05 Plesna glasbi 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 21.38 Zvočni kaleidoskop 22.15 Melodije iz petih stoletij 23.05 Plesna glasba TOREK, 11. julija 8.05 Uverture in rneddgna R.30 Oddaja za otroke 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo 9.40 Vokalni kvintet Kranjčani 10.15 Pri jugoslovanskih skladateljih in orkestrih 11.00 Pevka Lil jama Petrovič 11.15 Branje za vroče dni 11.35 Klarinet in saksofon 12.00 Dobri znanci nastopajo 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Likar: Zboljšajmo tehniko prevažanja panjev 1255 Melodije za opoldne 13.30 Pojeta vam Tito Gobbi in Oralia Dominguez 14.00 Od tu in tam 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Sergej Prokofjev: Tri točke iz baletne glasbe k »Romeu in Juliji Kaptrteti in Montegi, Ples antitakih dektie, Masko 15.51 Harfistka Pavla Uršič- Petričeva izvaja Partito v treh stavkih Alberta Slinam i.i 16.00 Počitniška zgodba - Otto Rrnst: Radosti letovanja 16.20 Naši pevci zabavno glasbe ter instrumentalni ansambli 17.15 Igra David Ojstrah 18.00 Človek in zdravje 18-10 Od piesiSča do plesišča 18.45 Ljudski parlament 20.00 Zbor Gunther Arndt poje nemške ljudske pesmi 20.30 Radijska igra - Albert Camus: Obsedno stanje 21.33 Mfcovil Logar: Arij« za vfoOmo in godala SREDA, 12. julija 8.05 »Poštarček v mladinski glasbeni redakciji-« 8.30 Počitniško popotovanje od « strani do strani 8.45 Ritmični intermezzo 9.00 Vsaka ura ima svoj zven 9.28 Igrajo slavni pianisti preteklosti 10.15 Zabavni potpuri 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.50 Bela Bartok: Rapsodija za klavir in orkester 12.00 15 minut s triom Avsonik 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Obiranje zgodnjega sadja 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Pisan spored slovenskih narodnih in domačih napevov 13.55 Glasbeni desert 14.30 Prireditve dneva 14.35 Inst ru mentalna m odigra 14.40 Pesmi srbskih in hrvatskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška 15.40 Janez Krstnik Novak: Figaro, scenska glasba k Linhartovi komediji »Veseli dan ali Matiček ne ženi* 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku 18.00 Veliki orkestri tega trdna 18.30 Drobne skladbice Borisa Kovačiča 18.45 Sport in športniki 20.00 Majhna prodajalna plošč S popevkami in zabavnimi melodijami 21.00 Antonin Dvorak: Jakobinec, prizori iz opere 22.15 Zaplešite z nami! 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočna koncert ČETRTEK, 13. julija I M Križem po današnji slovenski kfLaviraki glasbi R.30 Oddaja za cicibane 9.00 Naš zvočni magazin 10.15 Iz komične opere Iv Wolf- Ferrarija Štirje grobijani 11.00 Zborovske skladbe Aniona Iajovca lt.15 Branje za vroče dni 11.35 12.00 12.15 12.25 13.30 14.05 14.30 14.35 15.40 16.00 16.20 17.00 17.15 17.30 18.00 18.23 18.45 271.00 20.45 20.50 21.30 22.15 22.45 Sovjetska in poljska zabavna glasba Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove Kmetijski nasveti — ing. Lojze Hrček: Poletna dela v vinogradu Melodije za opoldne Popoularne orkestralne melodije Radi jih poslušamo Prireditve dneva Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Pihalni orkester LJA p. v. Pavla Brzulje Veliki plesni ansambli Solisti ljiibl jamske in mariborske opere pred MŠim mikrofonom Lokalni dmevn i k Četrt ure z orkestrom Alfrrdo Antonini Turistična oddaja Jazz na koncertnem odru Glasbene miniaiture s sporedov Bri tonskega radia — 21. oddaja Poletni kulturni zapiski Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Glasbena m odigra Literarni večer Matija Bravničar: Prva simfonija Nočni l akordi Albert Mooschinger: Prva sonata za violino in klavir 23.05 Plesna glasim PETEK, 14. julija 8.05 Glasba na dolu 0.30 Počitniško popotovanje od, si i a m do strani 8.45 Stanko Premrl: Štirje pastorali 9.00 Med arijami in dueti 10.15 Z melodijami okrog sveta 11.00 Plesni ritmi v kom t-rim glasbi 11.40 Otroci pozdravljajo 12.00 Narodne ob spremi javi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Saksida: Kako bomo najbolje izkoristili žitna strnišča 12.25 Klavir v ritmu 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Ansambel Srečka Dražila igra slovenske iutrodmc pesmi 13.55 Znamenite basovske arije 14.30 Prireditve dneva 14.35 Popevke na tekočem traku 15.40 Poje Komorni zbor RTVL p. v. Milka Skoberneta 16.00 Športni tednik 16.20 Godalni in vokalni zabavni ansambli 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Koncert za vas 18.00 Hitri prsti 18.15 Ljudska glasba raznih dežel — Madžarske narodne pesmi in plesi 18.45 Iz naših kolektivov 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavni orkester Raphaele 20.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Od Save do Morave SOBOTA, 15. julija 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 8.30 Pionirski tednik 8.50 Hammond orgle 9.00 Ura romantične glasbe 10.15 S sprejemnikom na dopust 11.00 Po svetu jazza (ponovitev) 11.30 Za ljubitelje popevk 12.00 Nekaj novih posnetkov iz Zagreba 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Veljko Križnik: Število živine naj bo v skladu z zalogami krme 12.25 Po domače . . . 12.45 Godalni orkester p. v. Boruta Lcsjaka 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe 14.00 Pol ure z velikimi I .bavnimi orlov,tri 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Vilim Markovič: Rapsodija 16.00 Humoreska toga tedna v A-chiru 16.20 Orkester Marty Gol d 16.40 MoJđci zbor »Zarja« iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Orgle in on;! Cfl 17.30 Po kinu se dobimo 18.00 Prizor iz 1. dejanja Opere Gioconda A. Ponchicllija 18.20 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Na Conmjskom je fletno. . 20.20 Radijska komedija 21.07 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izs« 11 u • 23.05 Plesna glasba Televizijski spored NEDELJA. 9. julija 14.00 Motoristične dirke za veliko nagrado Jadrana — prenos iz Opatije 16.30 Mednarodno tekmovanje v lahki atletiki — prenos iz Pariza 20.00 Sedem dni 20.30 Spoštovanja vredna vlačuga — francoski urhetniški film PONEDELJEK, lO.julija 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Vasil Uoski: Mladi sinovi — gostovanje TV studia Skopje 21.30 Aktualne teme TOREK. 11. julija 17.00 TV za otroke: Po svetu Velike avanturo 21.15 Sum - serijski film 21.00 Zabavno reklamna oddaja 22.05 Zabavno-glasbena oddaja SREDA, 12. julija 13.00 Tour de France — prehod preko Tourmaleta, preko Aubisqusa in prihod v Pau 17.00 tv za otroke: Teleskop -Kruh - tv film -Dogodivščine Miške Gigia 20.00 tv dnevnik 20.15 Oddaja, posvečena dnevu vstaje ljudstva Crne gore 20.45 tv reklame ali dokumentarni film 21.00 Poletni panoptikum — zabav no- glasbena oddaja 21.40 Serijski film ČETRTEK. jfo. julija 20.00 tv dnevnk 20.15 Poletno potenanje — to je nov ciklus tv filmov gkisbenega žandra. katere je posnel angleški pevec zabavnih melodij, Robert Bvgravo.s v Italiji 20.45 tv obzornik 21.15 Prenos PETEK, 11. julija Popoldne Tour de France — Zaključek etape Borgerac —Perig'ueux 17.00 TV za otroke: Švedski o'.rori; Prazniki čarovnika Zurlija 19.00 Magazin vsakdanjih skrbi 20.00 TV dnevnik 20.15 Manon Loseaut - ameriški film iz sporeda Jugoslovanske kinetike SOBOTA. 15. juliji 19.00 Filmi U otroke 19.30 Nevarnost je moj poklic — serijski fihn 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame ali dokumentarni film 20.30 Koncert zabavnih melodij — prenos z vrta Doma JLA v Ljubljani 21.30 Jaguarjev prijatelj — glasbeni spektakel .30 Canmonball - serijski film 8 SOBOTA« DVE 8. JTOTS ItM DRUŽINSKI POMENKI STRAN Nova trgovina za otroško konfekcijo v Kranju Pred dnevi je Zavod za zaposlovanje invalidnih in dragih oseb v Kranju odprl prvo trgovino za otroško konfekcijo »Mojca-«. Trgovina je dobila svoj prostor v pokojninskem domu in je zelo prijetno urejena ter za začetek kar dobro založena. Poleg drobne otroške konfekcije, ki jo izdelajo v okviru omenjenega zavoda, lahko kupci tu dobijo Igrače in čeveljčke, nogavice in pleteno konfekcijo; skratka vse, kar potrebujejo otroci do štirinajstega leta starosti. Ta trgovina je prva v Kranju, ki prodaja izključno samo otroško konfekcijo in je bila med Kranjčani in okoličani izredno lepo sprejeta. Ze prvi dan so dosegli precejšen promet, v naslednjih dneh se je skokoma dvigal. Vse to dokazuje, da je bila njena otvoritev res nujna. Lahko pričakujemo, da si bo kmalu pridobila veliko število stalnih odjemalcev, posebno še, ko bodo ti spoznali glavni odliki konfekcije, ki je tu naprodaj: lično izdelavo in izredno cenenost. Prvo so pri Zavodu lahko dosegli zato, ker že več let izdelujejo otroško konfekcijo in so si šivilje (v sklopu Zavoda za zaposlovanje jih sedaj šiva okoli 60) že lahko pridobile dovolj spretnosti in dobre kroje, drugo pa zaradi tega, ker ima Zavod poseben dogovor s tekstilnimi tovarnami, posebno še s Tiskanino, ki mu dobavljajo razne ostanke blaga. Ti so precej cenejši, za izdelavo otroških oblek, srajčk in hlačk pa nič manj primerni. Seveda pa ne gre prezreti dejstva, da je glavni namen obstoja in dela Zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb, da nudi zaposlitev in primeren zaslužek vsem tistim, ki se ne morejo za- posliti v industriji, nikakor pa ne kakršnokoli ustvarjanje dobičkov. Otroška konfekcija kranjskega Zavoda za zaposlovanje invalid- nih in drugih oseb je dobro znana domala po vsej Sloveniji in v nekaterih krajih Hrvatske saj je ta zavod menda edini, pri katerem izdelujejo samo oblekce za otroke. Trgovina, ki so jo sedaj uredili v Kranju, bo služila kot nekakšen barometer potreb potrošnikov, saj si bodo v njej vestno zapisovali vse želje in predloge ter pripombe kupcev. M. Sosič Mislim, da smem trditi, da bi le težko našla pri nas kaj veliko gospodinj, ki bi znale pripraviti solato kako drugače kot s soljo, kisom in oljem. Pri tem imamo še zelo slabo navado, da upoštevamo le ti6te notranje dele, ki so hrusta vi in beli, zunanje pa navadno zavržemo. Marsikdo že ve, da je prav v zelenih listih, do katerih je bila odprta pot soncu, veliko veliko več vitaminov kot v notranjih, ampak se jim rade volje odpove in izbira (če je le mogoče) med belimi listi. Ker nočem trditi in vas prepričevati, kako zelo dobri so temno zeleni solatni listi, naj vam za spremembo navedem nekoliko receptov za jedi iz kuhane solate, za katere uporabimo zelene liste. Solato kuhamo v slani vodi 10 do 15 minut. Kuhano oplaknemo Veselo presenečeni so si prvi kupci ogledovali otroško konfekcijo, s katero jc založena nova trgovina »Mojca« v Kranja z mrzlo vodo in odcedimo. Nato jo lahko uporabimo z zalenjavno juho ali pa jo zelenjavnim juham samo dodajamo. Seveda jo moramo prej sesekljati. Iz nje pa lahko napravimo tudi dobre prikuhe. Kuhana solata s špinačo Tri četrtine kuhane solate, eno tretjino kuhane špinače (špinačo kuhamo posebej) dobro zmeljemo ali sesekljamo. Zgotovimo s svetlim prežgan jem, kateremu zadnji hip dodamo nekoliko tolčenega česna. Zalijemo z mlekom in po-potem še z mesno juho. Solimo, pooramo in dodamo nekoliko mu-škatnega oreščka. Solata z mladim korenčkom Kuhano sesekljano solato pomešamo s kuhanim, na kocke narezanim koren'em. Zgostimo s svetlim prežganjem, kateremu dodamo nekoliko čebule in česna. Zalijemo s kostno juho, solimo, po~ pramo. dodamo ščepec sladkorja, nekoliko sesekljanega peteršilja, v poletnih mesecih pa lahko tudi nekoliko sesekljanega kopra. Solata z grahom Mladi grah (zeleni) z dodatkom drobno sesekljane čebule, olja, drobno sesekljanega peteršilja in nekoliko sladkorja dušimo. Med dušenjem zalivamo z juho. iJoia-mo kuhano sesekljano solato, zgostimo z bešameljem. delno pa lahko s kuhanim pretlačenim krompirjem. Solimo in popramo. Solata s kolerabo Na liste narezano kolerabo kuhamo, dodamo kuhano sesekljano solato, zgostimo s prežgan iem in pretlačenim krompirjem. Solimo, popramo. dodamo peteršilj in ojačamo s kocko jušnega koncentrata, i I Zelenjavni pire Kuhanemu, pretlačenemu krompirju dodamo kuhano in pretia-čeno zelenjavo, nato pa nekoliko kuhane, drobno sesekljane solate. Zgotovimo z mlekom in margarino, solimo, popramo, po okusu lahko dodamo nekoliko na masti prepraženega česna. Jesenic* — V jeseniški pralnici in čistilnici je vedno več dela. Z izboljšano organizacijo dela, spremenjenimi delovnimi postopki pn pranju in čiščenju je kolektiv dosegel večjo in kvalitetnejšo storilnost. Število interesentov je iz dneva v dan večje. Uslug 6e poslužujejo jeseniška in okoliška podjetja. Teža opranega perila je v enem mesecu že dosegla 12.2M kdogramov. Ker je vedno več ko-ristnikov je delavski svet sklenil, da bodo nabavni še dva pralna stroja in v ta namen zaprosil za Za vroče poletne mesece nimamo nikoli preveč oblek iz pisanega blaga. Naše tekstilne trgovine imajo sicer veliko izbiro blaga, a med njimi je na žalost le malo lepih vzorcev. Ce vam obleka na sliki ugaja, boste po trdovratnem iskanju morda le našle vsaj približno enak vzorec. Model na sliki je enostaven in zato še toliko bolj praktičen ter primeren za razne priložnosti. Špičaki kvarijo otroške noge V Somboru so v otroškem dispanzerju in v šolah pregledovali otroške noge in pri tem ugotovili, da ima popolnoma zdrave noge le dobra tretjina otrok, druga tretjina ima na nogah začetne spremembe brez večjih deformacij, ploske noge z vidnimi deformacijami pa ima le neksj manj kot tretjina otrok. Sef laboratorija industrije čevljev »Mladost« v Somboru, kirurg in ortoped dr. Josip Cipak meni, da deformacijo otroških nog zelo pospešujejo špičaki, ki so sedaj v modi. Zanimivo je, da so proizvajalci čevljev že pred štirimi leti na posvetovanju v Zagrebu sklenili, da ne bodo izdelovali špičastih čevljev za otroke. Ker pa trgovina, ki si želi čim večjega prometa, ni «pl-čakov za otroke dobila v tovarnah, jih je naročala pri manjših čevljarskih podjetjih. Špičaki so šli dobro v promet, zato so tudi vse tovarne prelomile dogovor. Zato so se na Svetu industrijske zbornice že menili o tem, da bi take čevlje spravili s tržišča s predpisanimi standardi za kopita otroških čevljev. i is si m firli kredit. Tako bi lahko pričeli tudi s pranjem delovnih oblek jeseniških železarjev, kar je pri dosedanjih napravah nemogoče. Nadalje bo treba tudi v kemični čistilnici nabaviti dodatne likalne stroje in dokončno urediti prostore za likalnico. Kemična čistilnica je dobro znana po svojem kvalitetnem čiščenju i n likanju in po hitri oddaji sprejetega blaga. Zato so sklenili, da bodo nedovršeni del stavbe čimprej dogradili. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHVVITZ 8 Dnevnik taboriščnega zdravnika J Bližam se prvi baraki. i Oglušujoče kričanje me sprejme. Na tleh ležeči kupi 9 cunj ožive, planejo pokonci, in mi hite nasproti. J Mnogo jih je med njimi, ki me poznajo. Strahoma me sprašujejo po očetih, možeh, otrocih. Zelo težko je zame v teh bornih bitjih spoznati znane obraze iz neznansko oddaljene preteklosti. Vedno več žensk se zbira okrog mene in vse bi rade kaj zvedele o svojih rodbinah. I Že tri mesece žive v nenehnem trepetu. Vsak teden so i selekcije ... 0 Vse me sprašujejo po krematorijih. Rade bi vedele, J kaj pomenijo stebri dima podnevi in mogočni plameni 1 ponoči. Ali je res, da sežigajo ljudi? $ Na vse načine jih skušam pomiriti. Lažem, da bi bilo kaj resnice na vsem tem. Kako bi mogel tem ubogim, nebogljenim bitjem reči kaj drugega! Moram lagati. Zatrjujem jim, da bo vojne prav kmalu konec in da bomo potem šli vsi spet domov. In posreči se mi celo pomiriti jih. In končno jih moram spet prepustiti njihovi usodi, ne da bi kaj zvedel o ženi in detetu. V baraki poprosim starešinko — bila je Slovenka — naj pokliče po imenu mojo ženo. V vsaki baraki je 800 do 1000 žensk, natrpanih na lesenih pogradih, levo \ in desno od glavnega hodnika po sredi barake. Stare-i sinka se trudi, da bi prevpila osem sto žensk, čez nekaj $ minut se vrne. Mojih ni med temi ženskami. Torej (t dalje v sosednjo barako. ' Spet ista scena, spet zastonj! V tretji baraki se po-} stavim na sredo in poprosim neko žensko, naj mi pri- Spelje starešinko. Tej povem, kaj bi rad. Takoj naroči dvema mladima dekletoma, naj poiščeta ženo in hčer, če sta tu. Slišim ju, kako kličeta ime moje žene od pregrade do pregrade. In čez nekaj časa se vrneta — z mojo ženo in hčerko. V široko razprtih očeh obeh se zrcali strahotna a groza. Hčerka se krčevito drži za roko mame. Kajti v ) Auschvvitzu ne pomeni nič dobrega, če koga kličejo po I imenu. ^ Zdaj pa me spoznata. Od začudenja obstaneta kot p pribiti. Potem pa planeta k meni. Objemam ju in po-$ ljubljam in — jokam kot otrok. Njima polže po votlih i licih solze — brez besed, brez stoka. Okrog nas se zbira ? vedno gostejša gruča ubogih žensk. Starešinko popro-^ sim, naj nam dovoli stopiti v svojo malo sobico. Končno a smo sami! } Pripovedujeta mi o treh mesecih, polnih trpljenja, i V barako dežuje, njuna obleka se nikoli ne posuši. Hrana \ sploh ni užitna. Lačni sta in zebe ju. Predvsem pa ne £ moreta niti spati. Na pogradu je prostor ravno za sedem ^ ljudi, ležati pa jih mora dvanajst. Natrpane ženske se sujejo in brcajo, da si pribore trohico prostora. V teh mesecih taborišča so pozabile vse na svoj lastni »jaz« iz prejšnjih časov. Tu gre le za pravico močnejšega, za prevlado. Hčerka mi pripoveduje, da že tedne spi skrčena na betonskih tleh. Žena me vpraša, kje delam. Vsa iz sebe je, ko ji povem. Po treh mesecih bivanja v Auschwitzu ji je znano, da je »Posebna komanda« komanda smrti. Prestrašeni me gledata obe. Toda kmalu ju potolažim z lažmi. Celo svoje najbližje moram nalagati. Poslovim se z obljubo, da se jutri spet vrnem. V krematoriju so vsi veseli, ko zvedo, da se mi je posrečilo najti ženo in hčerko. V velik nahrbtnik natrpam tople obleke, perila in nogavic, dodam še zobne krtačke, milo, škarjice za nohte, žepne nožičke in deset gostih glavnikov za česanje. Razen tega še medikamente, tablete vitaminov, mazila za rane, obvezila in dezinfek-cijska sredstva. Sladkorja v koščkih, surovega masla, marmelade in kruha pa naložim toliko, da bodo še druge dobile kaj od vsega. Tako obložen jo mahnem spet nazaj t v taborišče C. In tako korakam potem vsak dan z do \ vrha naloženim nahrbtnikom na obisk. ^ Toda čez štirinajst dni se dogodi to, česar sem se ^ na tihem vedno bal, to, kar se je zgoditi moralo... DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormac !i sin »Da. Imamo pa še nekega drugega: ,Samo norec meče cvrtje iz ponve v ogenj.' Morda pa bi raje ostala pri vas. « »Morda. Toda oditi morala. Daj ta mi pištoli.«. Ničesar nisva megla storiti. V naglici sva po-slednjič jedla skupaj z gverilci. z;; od a j popoldne pa sem se vrnil k Manslehllovemu šotoru. Zahvalil sem se mu za gostoljubnost preteklih tednov. Pričakoval .je, fa ga bom znova prosil, naj pove, kam naju bo peljal vodič, a sem Se obrzdal. Bil jc videti v zadregi. »Ne zahvaljuj sc ml,« je zasopgj, »Japonci »o prav tako moji sovražniki kol tvoji. Ne bi jim rad privoščil veselja, da vaju ujamejo.« Stisnila sva si roki. , Ko sem *c obrnil, da bi odšel iz šotora, Je govoril bolj prijazno kot po navadi. -Sledi mojemu vodim. An;:t smo sred] popoldneva odhajali, so gverilci Se Vedno tabu ili na podobni Ja#| ko( tedaj, ko sva Jih prvič srebala. Se ved00 je nad »Uihovim taboriščem lebdelo ozračje skrivnosti in budnosti in ziiKrinjalo visoke, bradate In braz;:ofinaste može, ki so »tuli in molče gledali, kako sva jo ubirala za najinim Indonezijskim vodičem po slabo shojeni džungelski poli proti Jug J. V začetku sv;< s te >.vo držala korak z dolgonogim in urnim Indoae/.ijcein. Zdelo se je, da ga iz-podbuja le ena mi ICl - da bi čini hitreje pove d razdaljo med naiuj in M.iusiildtoui. Gotovo Je dobro vedel, kod mora bed Hi; celo zvečer, ko smo Prišli do na vide/ neprebojnega močvirji, nI niti *a hip podvomil, kani se mora obrniti. V začetku nisva mogla navezati nobenih prijateljskih stikov z njim. Bil jc videti po naravi vase zaprt ter čemeren človek in njegova odljudnost se mi je zdela še hujša zaradi tega, ker sem le s težavo razumel kako njegovo besedo. Govoril je v grlenem narečju, ki ni bilo skoraj nič podobno malajščini. Zato sva se morala pogovarjali bolj z znamenji in tako sc nisva mogla bolje spoznati. Prvi dan sva z Donom spešila za njim in komaj spregovorila kako besedo. Izvila sva sapo, kajti vodič je strašno hitel in vsakokrat, ko sem mu skušal z znamenji dopovedati, da bi rada počivala in kaj pojedla, je jezno klepetal in se pognal &p. bolj naglo po stezi. Vedel je, da mu hočeš-no-češ morava slediti. Kmalu sva bila v vlažni vročini vsa prepotena. Obletavali so naju roji muh, dokler se nI popolnoma stemnilo. Ko smo se končno ustavili, sva legla ob deblo velikanskega drevesa ,kakih 30 vardov od poti, in zaspala kot ubita. Naslednje jutro naju je vodič zbudil že uro pred sončnim vzhodom. Bila sva trudna in vse kosti so naju bolel' in želela sva si obilen zajtrk. Toda | zajtrkom ni bilo njč, pa tudi s prijetnim in za prebavo koristnim sprehodom ne. Vodič naju je z nestrpnimi kretnju mi in nejevoljnim godrnjanjem P rigan.i "I na pot. Tegu dne smo morali prehoditi skoraj 50 milj. Imeli smo le polurni počitek, da smo v naglici pojedli nekaj jagod in korenin. I/črpana, kot sva bila, sva le bežno opazila le-pof9 pokrajin**, skozi katero s-mo hodili. Ko smo prišli že daleč proti jugovzhodu - še zmeraj smo hodili z neverjetno naglico — »e Je džungla zred-M!a ln na. na: i levlel so k« pokazala pobočja gorske Verige, ki se je raztezala proti obzorju na vzhodu. levilni č.iali, hitri potoki so žuboreli po pobočjih in se pahlj«xto razlivali čez pot. pa se spet zlivali v ozko sotesko. Pokrajina je bila videti skoraj neobljudena, razen nekaj ptic, resnično redkih karapongov, ki pa smo se jih skrbno izognili, in seveda neizbežnih nadležnih muh. Izgubljeni v naši osamljenosti nismo imeli vec" občutka za čas In za strah tudi ne. Ko da bi *e vrteli v nekem nestvarnem svetu, kjer nas običajne življenjske zadeve nič več ne skrbijo. Najina edina misel je bila, da ne zaostaneva za vodičem, najina edina želja pa, da bi bilo te neskončne poti enkrat že konec. Ze prej sva opustila sleherno nado, da bi od vodiča zvedela kaj podrobnejšega o najini poti, čeprav sva poprej upala, da bova le prišla kmalu v stik s kom od naših gverilskih odredov ali vsaj s kom, ki bi nama pomagal na zadnjem delu najine 2000 milj dolge poti v Avstralijo. Toda dnevi so minevali, ne da bi srečali kakršnokoli živo bitje in z Donom sva živela samo še .tjavdan. Okoli devetega dne smo prišli na odprto ravnico. V daljavi je bilo letališče in opazili smo japonska letala, ki so pristajala in vzletala. V najtno prepadenost se je vodič napotil naravnost k letališču. »To ni prostor za naju,+> je rekel Don. Le nekaj sto vardov od letališča, na katerem nisva opazila nobene straže, je najin vodič začel stopati previdno in počasi. Nenadoma sem opazil letalo, ki je bilo smešno prevrnjeno na eno stran in Je imelo polomljeno krilo. Bil je Zero. Previdno smo se prikradli do letala, dokler nisem videl mrtvega pilota, ki je bil ie z jermenom privezan na sedež. Odhiteli smo stran in v tem hipu prišli do železniške proge, ki Je, po vsem sodeč, držala od letališča. Najin vodič, pravila sva mu Roger, je splezal na eno od visokih dreves, katerih Ustje je tvorih* 50 čevljev nad našimi glavami baldahin. Na vrhu je mahal z rokami in s tem hotel reči, da proga pelje najbrž proti vzhodu in zahodu. »To ni posebno dobro,« sem zamrmral. »Prebiti se bomo morali na vsak način do južne obale. bi se tu vkrcala na vlak, bi naju lahko odpeljal v Bata vio aii kdo ve kam.« Najin vodič se je urno spuščal z drevesa in se z bosima nogama čudovito spretno oprijemal hrapav vil- izrastkov na skorji. Razburljivo je kazal po železniškem nasipu bi se divje pognal v zaklon. Sledila sva mu v travo, prav ko je vojaški vlak,, puhajoč oblake dima, prisopihal okoli ovinka.; vagoni so bili natlačeni s Japonci v sivkaslov.rfemb uniformah. Prestrašeno smo oprczovali iz trave in se nismo upali premakniti, dokler ni bobnenje vlaka zamrlo in je samo še zbor džungelskih ptic motil dnevno tišino. Dnevna svetloba je naglo izginjala in sklenili smo, da se bomo čez noč utaborili ob progi. V soparni vročini, ki je ovila džunglo v rahlo megleno kopreno, smo čez dve uri zaslišali odmev in drdranje drugega vlaka, ki se je približeval. Opogumljeni spričo teme smo zapustili skrivališče in se postavili na primerna mesta ob progi ter strmeli v vagone, ki so — očitno prazni — počasi ropotali mimo nas. Kazalo je, da je najin vodič spremenil načrt. Mahal je z rekami in kazal na vlak. Spustili smo se v dir vštric vagonov. Ko jc privozil zadnji mimo, smo se vsi trije pognali vanj, se oprijeli roba lesene stranice in splezali na vagon. Tam je bilo samo nekaj desk in dve košari. Zaradi kratke tropske noči je moral biti eden na straži, druga dva pa sta spala, a vsakih toliko časa planila pokonci, ko je vlak ropotal čez most ali pa se nevarno nagnil na kakem ovinku. Malo pred zoro je Don zbudil mene in Rogerja, ko se je vlak približeval v počasnejši vožnji naslednji pokrajini. Skočili smo iz vagona, se zvalili po nizkem nasipu in se poskrili v travo. Vodič nama je velel, naj počakava, sam pa je izginil v džungli. Kmalu se je vrnil in nama pokazal pot, po kateri bomo odslej hodili. Očitno se je hoiel izogniti naseljenim krajem. Odpravili smo se proti zahodu po džungelski poti, ki je tekla ob obronku gora. Ostanek dneva ln še naslednje jutro so bile gore na na«! levici. Opoldne naju je našlo, ko sva še vedno koračila redkih besed za vodičem, okoli naju pa je sonce spreminjalo podrastje v mozaik bleščečih se barv In temnih senc. Iznenada se je vodič brez opozorila vrgel na tla, midva z Donom pa bi skoraj padla nanj. Pokazal je skozi podrast. Pot je ostro zavila, potem je peljala na golicavo, kjer je na drugem koncu bfla nama zelo dobro znana žična ograja japonskega koncentratajskega taborišča. 8 STRAN GLAS SOBOTA, DNE 8. TOTUA W61 turistov). Vse te številke pa kažejo, da bomo imeli letos pro- Letos rekorden obisk »Čeprav je bilo vreme doslej 5000 gostov, sicer pa je dnevn precej muhasto, imamo obisk na ob lepem vremenu vedno nad Sobcu precej večji kot prejšnja 10C0 gostov.« leta«, nam je pripovedovala Ma- »Od kod imate največ obisko- rija Ažman, uslužbenka v buffe- valcev?« tu ob Sobeevem bajerju pri Le- »Vsekakor je vedno največ scah. ko smo se pred dnevi raz- gostov z jeseniškega predela, govarjali z njo. Ko pripelje opoldanski vlak z ♦Sezona za nas se jc pravza- Jesenic, gredo običajno kopah-i prav začela šele sredi junija, kar v sprevodu proti Sobcu. Se- ko sc je vreme vsaj kolikor to- veda pa je zanimanje za naš liko ustalilo, medtem ko so bili camping tudi drugod precejšnje, prej zaradi slabega vremena le Sest »vveekend« hišir z oser-' bolj redki gostje.« najstimi posteljami je rezerv! »Koliko kopalcev in gostov pa ranih že vse do septembra ln vas potem dnevno obišče?« prav škoda je. da jih nimam »Letošnji rekord je bil dose- več. Razen tega smo Imeli le- žen vsekakor 26. junija, ko je ios že tudi okoli 800 nočnin p;ei bilo v našem eampingu okoli šotori (od tega 600 inozemskih ■■MMMBiiiiititnititHtitnt-uiiuiisiLUii -ituuuuiiniuiiriuniitiiiiiiiiiiiiHtmitMiinfm ifitiiimiiuiiiniiTfiinimiiiititiiiitifiit^ met precej večji kot prejšnja leta. Večji obisk smo si verjetno zagotovili s tem, ker smo b-.ijer obložili s kamenjem, poskrbeli za večjo izbiro hladnih >cdil, uredili klopi, preplcskali klopi, prepleskali vse hišice in poskrbeli tudi za ples ob dnevih, ko je velik obisk. Postavili pa smo tudi novo leseno hišico za recepcijo.« »Ali bi nam zaupali še načrte, ki jih imate v zvezi s Sobcem?« »Načrtov imamo preveč, da bi ran jih lahko vse povedala. O načrtih govoriti in z njimi seznanjati ljudi pa je precej ne- •■ .dežna zadeva, ker je zaradi sredstev vprašanje, kdaj bomo lahkb vse načrte tudi uresničili. V soboto, (t. j. danes — op. pisci) bomo imeli na primer otvoritev mostu na otok v bajerju. To bo prav gotovo začetek ureditve otoka — nove mikavne iečke za slehernega kopalca in izletnika,« 'B. F. Dvojna merila šport ima običajno dve strani: nastope, ki jih vidi občinstvo in nastope, ki jih občinstvo ne vidi, kajti dogajajo se največkrat za športnimi kulisami, v siačilnicah in šel šele četrti na cilj. Težko je vzdržal in preplaval progo. Drugi dan so prireditelji zaJ)te-vali, da Kocmur kljub poškodbi nastopi tudi v štafeti. Ko sta trener izven igrišč. O teh drugih nas to- in plavalec obrazložila, da je to iz- pih ne bi bilo treba izgubljati besed, če po svoje ne bi odločilno vplivali na odnose v 'sportu, bolje rečeno, na odnose, ki bi morali biti v sportu. Kranjskega plavalca in državnega reprezentanta Kocmurja so pretekli teden povabili, da na plavalni prireditvi v okviru otvoritve novega tašmajdanskega olimpijskega bazena v Beogradu nastopi. Čeprav je bil Kocmur laže poškodovan in mu je zdravnik nastop v Beogradu prepovedal, je Kranjčan na svojo odgovornost odpotoval v Beograd. Imel je laže poškodovano glavo in lažji pretres možgan. Nastopil je v teku na 100 metrov cratvl in zaradi poškodbe pri- Anka Ankele v državni reprezentanci Kranj 7. julija — Kot smo zvedeli je zvezni kapetan ženske državne rokometne reprezentance določil igralko kranjske Mladosti Anko Ankele v perspektivno mlado državno reprezentanco. Imenovana bo zaradi tega odšla 15. julija na skupne priprave v Dubrovnik. Trening bo trajal 14 dni. Te priprave bodo za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1962. To je nedvomno veliko priznanje za 14-letno Anko Ankele. hkrati pa tudi za njen klub Mladost. Nove pridobitve jeseniškega kopališča V minrlem tednu so z mrzlično naglico zaključevali dela pri urejanju jeseniškega kopališča. Letos so ga opremili z devetmetr-skim skakalnim stolpom in otroškim bazenom, pa tudi z garderobami in buifetom. Razen tega 60 ogradili in uredili tudi prostor okrog kopališka. Otvoritvi teh novih pridobitev j je • r-isos'vova'o nekaj tisoč Jese- i ničanov in okoličanov, ki jih je i pozdravd predsednik upravnega . odbora Železarne Jesenice tovariš j Lotrič, ki je novo dograjene objekte izročil v uporabo ljubiteljem plavalnoea športa. Otvoritvenemu skoku prvega jugoslovanskega skakalnega veterana, nekdanjega jeseniškega železarja Franca Pribočka so sledili skoku ljubljanskih skakalcev Kebra, Sajter-ja. Rrczovarja, Košoroga, Hoh-šteinerja in drugih. Ti so številne g'edalce navdušili za šport, ki ga bodo Jeseničani pričeli gojiti z letošnjo sezono. „Triglav4* pred razpu KRANJSKO ŠPORTNO DRUŠTVO V TEŽKEM POLOŽAJU — NERAZUMLJIV ODNOS LJUDSKEGA ODBORA Za šport so že od nekdaj sre:lstva v Kranju dokaj pičlo i ravni kot je danes ne! Toda vse odmerjali. To je v nekem smislu sicer »•azumljivo, kajti \ ima svoje meje. Ni mogoče pri-mnoge pereče potrebe mesta so bile venomer navzkriž ■Jcakovati, da bodo športni funkri-sredstvi, ki so bffa nnrazpolago. Toc-a spričo takega položaja j onaru, ki opravljajo svoje delo se je počasi uveljavilo mnenje, da jc prav pri športu moč prostovoljno — in seveda, to ni najlaže prihraniti proračunska sredstva. treba posebej poudarjati, tudi brezplačno — poslali nek° vrste akviziterji svojih klubov, ki bodo na vse mogoče in nemogoče načine iskali sredstva za nadaljnji razvoj športa, še posebej ne, ker prr tem — s častnimi izjemami — v večini nalete na gluha ušesa. Za izvedbo najminimalnejver>a programa tekmovanj, bi društvo letos potrebovalo vsaj 9.500.000 dinarjev. Ce teh sredstev ne bo, posamezni klubi ne bodo mo^li tekmovati. Predvsem gre za tiste klube, ki tekmujejo v najvišjih tekmovanjih. V prvem polletju letos je društvo od skupno odobrenih sredstev v višini 7 milijonov dinarjev (po rebalansu) porabilo že nad 5 milijonov' denarjev. Do konca leta mu torej cs*a-ne še pičlih 2 milijona dinarjev rednih sredstev za izvedbo vseh tekmovanj. Prav v tem obdobju pa bi morali posamezni klubi izvesti najzahtevnejša tekmovanja. Farno plavalni klub bi za zvezno tekmovenje in watorpolo petre* boval domala vsa razpolovi j i va sredstva. Cas bi že bil, da bi tisti, ki lahko neposredno ali posredno oJ- Kljub pičlim sredstvom in nič kaj ugodnim objektivnim možnostim, pa je bila športna dejavnost v Kranju — zlasti po ustanovitvi enotnega športnega društva »Triglav« — čedalje živahnejša. »Triglav« je kmalu vključeval v svojih vrstah sorazmerno največ državnih prvakov v najrazličnejših disciplinah. Ustanavljali so se novi klubi, tako da jih je letos v okviru kluba že 11. Klubi so v tekmovanjih dosegali iz leta v leto vse vidnejše uspehe in afirmirali kranjski šport daleč r. aokrog. Toda vse širši obse-? tekmovanj posameznih klubov povsem logično terja iz leta v leto več sredstev. Teh sredstav pa ni, saj sc je v zadnjih letih subvencija, ki jo klub dobiva od ObLO — posebno če upoštevamo podražitve potovanj, športnih rekvizitov it.l. so klubi prišli v nemogoč p*>lo*aj: — le ma'enkostno zvečala. Tako namesto, da rt: se, brž ko doseže.o določeno kvaliteto in se uvrste v višje tekmovanje, še naprej krepili in dvigali kvaliteto, stagn-rajo, ker nimajo najosnovnejših sredstev, da bi na doseženem nivoju uspešno delovali. »Vajenci« na potovanju Kam je privedlo pomanjkanje sredstev posamezne klube naj-zgovorneje pokaže naslednji primer: Tradicionalni plesni turnir na Bledu IMostfllišfa Avstrijca osvojila oba pokala V dvorani Kazine na Bledu je bil v soboto in nedeljo, 1. in 2. julija, tradicionalni plesni turnir, na katerem je sodelovalo osem plesnih pr-ov iz štirih držav: Avstrije, Italije, Švice in Jugoslavije. Na sobotni prireditvi so nastopajoči pari izvajali standardne plese: angleški valček, fokstrot, tango. slowfox in dunajski valček. V nedeljo, pa so bili na sporedu Prometni krožek za pionirje V okviru pouka toleme vzgoje so na Bledu ustanovili poseben krožek, v katerem so učenci, ki zapuščajo letos o»*:novno šolo, proučevali osnovne pojme o motorju, hkrati pa so se naučili vožnje z mopedi. Pionirska organizacija je skupaj z društvom prijateljev mladino kupila za svoje starejše člane dva mopeda. Ob zaključku tečaja pa so vsi učenci osmih razredov opravljali preizkušnjo v vožnji z mopedom. Spoznali pa so še tudi s prometnimi predpisi in cestnoorometn'mi znaki. Preizkušnjo pred komisijo je opravilo blizu 50 kandidatov. Ko bodo stari 11 lr». ym ponovna l>;r:/kušnia pred uradno komisijo ne bo težka. Prenovljeno šolsko poslopje Kamnik - V času proslav 20-!r>»ni™ vstaje bo dobd tudi Kamnik lepši zunani v>.!~.:. 7> sedaj urejajo gimnazijsko poslopje in njegovo okolico, kajti tu bo v»lika Rorx>dard;a rmzfrtava. V neposredni bližini omenjene šole pa so v teku dela M dograditev doma SZDL. Tudi ti dom bo otvorjen leto*, predvidoma do 29. novembra. latinsko-ameriški plesi: rumba, tango, samba, doublc, passo. Obe prireditvi sta imeli tekmovalni značaj; plašne pare so ocenjevali trije sodniki, dva iz Jugoslavije in eden iz Avstrije. Ocenjevanje je potekalo po točkovnem sistemu od 1 do 10 (1 je bila najboljša ocena). Ze na sobotni prireditvi se je kmalu po začetku tekmovanja pokazalo, da plesnemu paru Josef in Hosemarie Jakob iz Avstrije nihče ne bo kos. Med petimi pari, ki so se uvrstili v finale, sta bila daleč najboljša omenjena Avstrijca. Za najboljšo uvrstitev na sobotnem tekmovanju sta prejela pokal ilustrirane revijo TOVARIŠ. Tudi drugo mesto je osvojil avstrijski par B. Rosenberg in Ing-rid Lemmer. Tretja pa sta bila Alfred in Cirila Kramer iz Slovenije. — Na nedeljivem turnirju latinsko-amoriških plesov pa sta 0 na.,T tekmovalca Alfred in Cirila Kramer uvrstila na drugo maslo prod Avstrijcema, meitem ko sta ostala Josef in Rosrmario Jakob tudi ta dan nepremagljiva in sta si priborila tudt drugi po-kr.l. , V močni konkurenci z Avs'rijci in italijanskim plesnim parom so naši plesalci pokazali lepe uspehe. Zlasti to velja za Kramerjeva, ki sta se uvrstila na odlično drugo mesto. Prvemu nvstri\skemu piru pa se po lepoti izvajanja in eleganci ter dovršenosti gibov nihče nI niti približal. Veliko tenipera-mentnosti. zlarti v latinsko ame-rJIkih plesih sta pokazala simpa-| -na italijanska plesalca. Turnir je organiziralo Turistično društvo Bled v sodelovanju 1 "lesne zveze Slovenije. Igral je ansambel Mojmira Šepeta. Orga-: i/.rija in izve-Jba je bila dobra, le da si je občinstvo želelo med odmori več petja. Košarkarski klub »Triglav« se je spričo zavidljivih uspehov v lanski tekmovalni sezoni, ko je tekmoval v slovenski ligi, uvrstil letaš v višje tekmovanje — v slovensko - hrvaško košarkarsko ligo. Ni dvoma, da je to tekmovanje precej dražje. Ekipa je morala potovati v Split, Slavonski Brod itd. Sredstva, s katerimi razpolaga klub letos pa so celo ničja ko l?ni! Tako se je primerilo, da je moral klub poslati svojo ekipo na tekmovanje v Split na vajeniško objavo, da je s tem prihranil dvajset tisočakov na potnih stroških. Ko pa je pred clnevi ekipa potovala na tekmovanje v Slavonski Brod — na poti je bila približno 48 ur — je klub lahko prispeval le za dva obroka hrane! Taki primeri pa so seveda tudi v drugih klubih. Namasto, da bi se spo-.ibujala pri klubih težnja za uvrstitev v čimvišje tekmovanje, se nasprotno uveljavlja spoznanje, da je pravzaprav za klub mnogo koristneje ostati v čim nižjem razredu, ker se edino tako lahko nekako vskladijo potrebe z dodeljenimi sredstvi. »Sc boste že znašli!« Za leto 1961 je bilo za športno društvo »Triglav« (z enajstimi klubi) predvideno v občinskem proračunu 8.600.000 dinarjev. Toda ob rebalansu proračuna zaradi 10% blokacije, je bilo »Triglavu« od prvotno predvidenih sredstev odvzetih kar 1.600.000 dinarjev. Medtem ko so v večini vsemi ostalim dejavnostim zmanjšali prvotno dodeljena sredstva le za 10°'n — ali pa še celo manj — pa so športnemu društvu »Triglav« odvzeli kar 20°'o. Ko so predstavniki kluba povprašali pristojne organe zakaj so toliko zmanjkali »redstva prav športnemu društvu, so jim odgovorili: »Vi so boste že znašli!« Ne vemo sicer, kako naj bi se društveni delavci znašli. Res je, da če že doslej ne bi bili iznajdljivi, predvsem pa požrtvovalni, športnega društva »Triglav« in športne dejavnosti v Kranju sploh, več ne bi bilo, vsaj v takem obsegu in na taki kvalitetni tekmovanja. Sedaj je pač treba za izvedbo teh tekmovanj zagotoviti sredstva, ali pa odločno in javno povedati, da teh sredstev ni, tako da bo vsakomur jasno, kdo je kriv za rakovo pot športa v Kranju. kljffčeno, so naposled le popustili. Toda razgovor, ki so ga za kulisami posneli, ne daje videza, da so razmere v našem plavalnem športu zdrave. Trener kranjskega plavalca skušal pojasniti. — Kocmur ni sposoben za plavanje in njegove poškodbe na glavi ni podcenjevati. — Katere poškodbe? Tiste 9 glavi ali tiste na glavi? — Ta duhovitost ni na mestu! Morali bi se vprašati ali je važnejši človek ali rezultat na tem tekmovanju. — Nam je važen rezultat, človek ni tako zanimiv! Takšna stališča iz ust vodilnih ljudi v našem plavalnem športu zvenijo povsem tuje. Mislimo, da se takšno mišljenje upira tudi smislu športa v naši skupnosti. In da bo športna ironija še večja, beograjskemu plavalcu Kičeviču,'ki zaradi poškodbe ni nastopil, nih~ce tega ni zameril in nUičc mu ni očital niti najmanjše stvari. Kako dolgo bodo v našem športu še dvojna merila? Razen tega se prireditve niso udeležili glavni zagrebški plavalci, ki so se izgovarjali s službenimi zadržki in poškodbami. Pa zaradi tega nobenemu v Beogradu ni zavrela kri. Po državnem prvenstvu v tenisu etra - najvecie presenečenje Poročali smo že, da sta se državnega teniškega prvenstva za pionirje, ki je bilo od 30. junija do 4. julija v Zagrebu, udeležila rudi Kranjčana Nuša Sokličeva in Davor Znidar. NUSA SOKLIČEVA je na tem prvenstvu dosegla izreden uspeh. Slaba cesta ovira razvoj tenisa Športno življenje v Kamniku jc v poletnih mesecih zelo razgibano. Na igriščih ob kamniškem ko-pilišču eo vsak dan treningi igralcev tenisa. Ta igrišča so zelo lepo urejena in velja organizatorjem vsa pohvala. Velik problem pa predstavlja cesta, ki vodi tik ob omenjenih igriščih. Lahko bi poskrbeli za asfaltiranje te ceste vsaj na odseku, ki vodi mimo ločajo o finančnem položaju dru-1 igrišč. Mogoče bi bili treningi po- št va, spoznali, da tako ne gre več naprej. Društvo res ni krivo, če so se njegovi klubi zaradi vztrajnega dela klubskih vodstev in spričo velikega zanimanja za šport v Kranju, plasirali v višja tem bolj redni in se jih igralci ne bi izogibali. Prahu, ki prihaja iz te ceste je res veliko, saj je cesta zelo prometna. Tenisači bi bili za to, sicer majhno, a za njih veliko uslugo, res zelo hvaležni. Teniško prvenstvo v Mariboru Nova imena na prest u Pravkar končano republiško prvenstvo v tenisu za člane in članice v Mariboru kaže, da je tenis pri nas šport preseneeenj. Kranjčani so na prvenstvo v Maribor poslali samo ženske predstavnice. Vesni Znidarjevi ni uspelo zadržati naslova republiške prvakinje. V odločilni tekmi j*" doživela poraz z Ljubljančanko Skuljevo, ki je postala nova republiška prvakinja. Znidarjevi je tako pripadlo drugo mesto. Tesni izidi posameznih «tov govorijo, da je bila borba izenačena in da je o zmagi odločal višek telesno zmogljivosti. Druga predstavnica »-bele igre« iz Kranja Mija Gunčarjeva je bila četrta. V odločilnem srečanju za tretjo mesto je izgubila igro z Ljubljančanko Mholič. Republiški prvak pri članih je postal 18-Jetni Mariborčan Lelo Grmovšek. Zanimivo je, da sta Ljubljana in Kranj pri ženskah prebit-ia Maribor — dolgoletno trdnjavo tenisa pri dekletih. Posamezni rezultati: članice — finale: Skulj (O) : Znidar (T) 10 : 8. 8 : 4, za tretje in četrto mesto: Mihelič (O) : Gunčar (T) 6 : 1, 1 : 8. 7 : 5. KRANJ, 7. Julija — V okviru Zveze golobov pismonoS Jugoslavije, ki ima vdaj sede/, v KTfl nju, Je kranjski klub »Kurir« priredil v počastitev 20- letnice vstaje In Dneva borca tekmovanje golobov-plsmono* na progi med Beogradom In Kranjem. Golobi so leteli ob slabih vremenskih kar ti pr< prilikah, saj Je bila temperatura ozračja med letom 34 stopinj Celzija ln več, kljub temu so prvi trije golobi prispeli mi cilj že po 9 urah ln 25 minutah. To so bili golobi: St. 15059-60, last Gregorja Belca Iz BltenJ; 5tev. 15062-60, last Milana JezerSka lz Brltofa ln golob ut. 15157-60, tona Suchva-ml. Iz Kranja. Tem trem gojlteljem golobov je včera| popoldne v Imenu Okrajnega odbora Zveze borcev Frane KonobelJ-Hlovenko podelil častne pokole. — V polastitev Dneva vstaje bodo golobl-plsmonose kranjskih gojheljev tekmovali že jutri, ker bodo ua sam praznik sodelovali pri republiški proslavi v Ljubljani. Njeno igro so v Zagrebu -asi občudovali. V ostri konkurenci je mlada Nuša osvojila 5. mesto v državi, kar predstavlja do sedaj največji uspeh te nadarjene igralke. Moramo upoštevati, da Sokličeva igra tenis zelo kratko dobo in da je v tem kratkem času zabeležila neverjeten vzpon proti vrhu. Podpredsednik Teniške zveze Jugoslavije je izjavil, da je Sokličeva najperspektivnejša mlada igralka v državi. V moški konkurenci pionirjev je bila udeležba še številnejša in borbe zelo ostro. Kranjčan DAVOR ZNIDAR je med 04 udeleženci asvojil 16. mesto, knr predstavlja tudi lep uspeh. Kranj se tako s svojim mladim teniškim naraščajem uvršča med mesta, ki imajo glavno besedo v »belem športu«. Rokometni komentar Tržič v republiški Eigl Naporne kvalifikacije za vstop v repuliško moško rokometno liro so zdaj končane. Naj gorenjski zastopnik Tartizan iz Tržiča je uspel preskočiti še zadnjo stopnico do vstopa med desetorice najboljših v Sloveniji. Zadnji izpit je opravil pfeteldo nedflljo v Ljubljani na Igrišču Svobode, ko se je ob hudi pripeki srečal še z zadnjim tek-mc-em MTT iz Maribora. Tekma sama je bila z^lo razburljiva in enakovredna. Tržičr.ni tO imeli več sre*e v zadniih minutah tekme in tako zmagali z 22 f*9. Proti koncu tekme so začeli Mariborčani igrati grobo in so se povrhu vsega ponašali zielo nešport-no. Le odličnemu mednarodnemu sodniku Mitji Vidicu \> Ljubljana se moramo zahvaliti, da je tekmo princi jal do konca. Po dve'etnih naponb ro tore] Tržičani le uspeli, Gorenjski pa je tako dobila v republiški ligi še druv.ei'a zastopn 'm, kar je nedvomno doslej največji usnoh go-Tnjskega rokometa, saj doslej ni bil v republiški ligi več kot eden iredatavnik. FTranlski Mladosti so M torej pridružili še Tržičani. "'k'en pa l>r> s-.tav republiške Hgl v novi sezoni 1;