25 LET MUZEJA ŽELEZNIKI 31. avgusta 1994 je Muzej v Železnikih dopolnil srebrno obletnico uradnega odprtja. Zaradi skromnih denarnih sred stev smo celo leto praznovali bolj potiho. Tri dobro pripravljene in obiskane raz stave v galeriji muzeja in nekaj časopi snih člankov je vsaj malo opozorilo na obletnico. Višek pa je praznovanje dose glo s prireditvijo 1. oktobra. Na muzej skem dvorišču smo s proslavo obeležili praznik, hkrati pa odprli novo čipkarsko zbirko v novem in temeljito obnovljenem prostoru muzeja. Ob obletnici je prav, da na kratko pregledamo preteklo delo na področju varovanja kulturne dediščine, ki je pri peljalo do ustanovitve Muzejskega dru štva in kasneje muzeja ter razvoja mu zejskih zbirk. Sam pričetek varovanja kulturne de diščine in s tem začetek muzejske dejav nosti v Železnikih sega v leto 1941, tik pred začetek druge svetovne vojne. Ta kratni lastniki plavža so svojim brezpo selnim delavcem namreč obljubili, da jim pripade ves gradbeni material plavža in da ga lahko prodajo, če le tega podrejo. Dela so se lotili 14. marca 1941. Takratna tajnik Prosvetnega društva Železniki Blaž Gortnar in župan Žele znikov Niko Žumer pa sta takoj pričela z akcijo, ki naj rušenje ustavi. Zavedala sta se namreč pomena edinega še ohra njenega objekta več kot 600-letne žele zarske zgodovine kraja. Za pomoč sta telefonsko zaprosila Franceta Steleta, takratnega referenta za umetnostno zgo dovino na banovini. Ta je takoj spoznal vrednost ohranitve plavža in izdal de kret, ki je plavž imenoval za tehnični spomenik. Žandarmerija je tako dobila dokument, s katerim je rušenje lahko ustavila. Celotna akcija je trajala le do bri dve uri, plavž pa je že bil porušen do zgornjih lin. Takojšnjo obnovo je preprečila vojna. Leta 1949 pa je Za druga kovinarjev Niko pričela z obnovo in jo končala 1952. Tako se Železniki danes lahko ponašajo s plavžem, edinim ohranjenim objektom take vrste v Slove niji in prvim zaščitenim tehniškim spo menikom. Ravno z obnovo plavža je v Zadrugi kovinarjev zaživela tudi želja po zbira nju in shranjevanju predmetov, poveza nih z železarjenjem v zgodovini. Veliko pa je pomagalo tudi vabilo na tehnično razstavo, ki je bila organizirana leta 1949 na Tehniški šoli v Ljubljani. Kovi narski zadrugi iz Železnikov so ponudili prostor enega razreda, kjer naj prikaže železarstvo v zgodovini in njihove ta kratne izdelke. Za razstavo so izdelali maketo fužine na Jesenovcu in maketo vigenjca in jo popestrili z do takrat zbranimi zgodovinskimi predmeti. Nji hov razstavni prostor je bil med najbolj obiskanimi in pohvaljenimi. Ogledali so si ga tudi ljudje, ki so takrat skrbeli za gospodarski napredek Slovenije. In ta predstavitev železarstva v zgodovini je pripomogla k temu, da je Zadruga prido bila nove programe precizne mehanike in bila vključena v petletni gospodarski načrt. Po zaključku razstave so bili ekspo nati pripeljani v Železnike. Aktivnost pri zbiranju je še podkrepil Tehniški muzej Slovenije, ki je v Železnikih usta novil zbirni center. Nikakor pa ni bilo mogoče pridobiti ustreznih prostorov, kjer bi zbrane predmete lahko vsaj shra nili. Pod milim nebom so propadali in 301 rjaveli. Ideja o lokalnem muzeju je po časi ugašala. V letu 1963 pa je nekaj ljudi spet poživilo muzejsko delovanje. Omeniti je treba vsaj tri, ki so tako ali drugače sodelovali že od samega začetka in so nekako očetje današnjega muzeja. To so: Niko Žumer. Blaž Gortnar in Valen tin Pintar. Njihovo zagnano delo so opa zili v Muzejskem društvu Škof j a Loka in tako je bil leta 1965 osnovan pododbor v Železnikih. Pričela se je doba intenziv nega zbiranja gradiva, predmetov, iska nje članstva in iskanje prostora za lo kalno zbirko. Prva večja naloga Podod bora je bila 28. 11. 1967 odprta razstava gozdno-lesnega gospodarstva Selške do line na prostoru pred plavžem. Ob tej priložnosti je bil dokončno zagotovljen tudi prostor za muzejsko zbirko v pro storih hiše Jurija Plavca, fužinarja v Železnikih, eni izmed starejših hiš v Železnikih, zgrajeni leta 1637. Prodala jo je kmetijska zadruga, sredstva za na kup pa so zagotovili občina Škof j a Loka in tovarne v Železnikih. Takoj so se pričela obnovitvena dela. Že leta 1968 je bilo čez poletje za obisko valce odprto pritličje in del nadstropja, kjer je bilo predstavljeno železarstvo, gozdno-lesno gospodarstvo in čipkar- stvo. Pozimi 1968/1969 je bila zbirka preurejena, dopolnjena in tako priprav ljena za uradno otvoritev Muzeja, ki je bila 31. avgusta 1969. Prav nastanek muzejske zbirke je močno pospešil pri dobivanje novih članov društva, ki jih je bilo v tem času čez 200. Leta 1978 je bila odprta Galerija mu zeja, ki je bila popolnoma predelana iz nekdanjega gospodarskega poslopja. V tem času je Muzejsko društvo pridobilo tudi del prostorov v drugem nadstropju in muzej se je lahko razširil z zbirkami skrilja, društvenega delovanja in Ko- blarjevo spominsko sobo. Prenovljeni sta bili zbirki žagarstva in gozdarstva, v nov prostor pa je bila prestavljena zbirka čipk. V galeriji so predstavljeni pomembni rojaki iz Selške doline, vsako leto pa je bilo v njej tudi več razstav domačih umetnikov. Zaradi sprememb pri organizaciji dru štev je Pododbor MD Škofja Loka v Železnikih 11. julija 1979 ustanovil sa mostojno Muzejsko društvo Železniki. Tako je postalo pravna oseba s pravico, da zaposli svoje delavce. Od takrat dalje je v muzeju redno zaposlen vodič - ku stos. 1982 so bile zbirke dopolnjene z ma keto oglarstva in z lovskim paviljonom. 1989 so se iz muzejske stavbe izselili še zadnji stanovalci. Pričela se je urejati še ta zadnja in najlepša soba v stavbi in bila dokončana do praznovanja 25-letni- ce. Prostor nove zbirke je bil v zelo slabem stanju. Soba, velika nekaj čez 60 m2, je bila dvakrat prezidana. Z odstranitvijo predelnih sten se je pokazala poškodba štukature, ki je pri obnavljanju zahte vala veliko sredstev in časa. Odstraniti je bilo treba tudi dotrajan pod, nasutje in nosilce zamenjati z novimi. Nov ladij ski pod je še poudaril lepoto štukatur- nega stropa. Ta dela so trajala skoraj dve leti. V začetku leta 1994 pa se je pričelo z urejanjem in postavljanjem zbirke. Pri Muzejskem društvu smo se odločili, da vanjo prestavimo čipkarsko zbirko, ki se je doslej stiskala v premaj hnem prostoru in je bila skoraj polovica čipk - eksponatov v depojih. Hkrati pa je soba ponudila tudi dovolj prostora vsaj nekaterim etnološkim predmetom, ki so se stiskali v neustreznih prostorih. Predvsem so to stare kmečke skrinje in predmeti iz črne kuhinje, seveda pa tudi vse tisto, kar so klekljarice pri svojem delu potrebovale. Postavitev čipkarske zbirke je srečno sovpadla tudi z bojem za slovensko čipko. Železniki tako lahko pokažejo bogato zgodovino izdelovanja čipk v Železnikih in se brez sramu po hvalijo s kvaliteto izdelkov svojih prid nih klekljane. Zbirka je urejena dokaj klasično mu zejsko. Obhod zbirke poteka krožno. Na visokih dvostranskih panojih sledimo 302 zgodovini kleklanja v Železnikih od leta 1881 do prvega kataloga čipk trgovca Dagarina iz leta 1887, ustanovitve čip karske šole 1907 in prve čipkarske za druge, ki jim sledijo tudi čipke v vitrinah na sredini zbirke. V vitrinah se nadaljuje zgodovina čipkarstva iz medvojnega ob dobja do druge čipkarske zadruge 1946- 1965. Temu vrstnemu redu sledijo tudi čipkarski vzorci - »muštri«, katalogi in slikovni material. Glavna prireditev ob praznovanju 25- letnice pa je bila 1. oktobra 1994 na dvorišču muzeja. Pripravili so jo Mešani pevski zbor DOMEL, harmonikaši NI- KO, recitatorke Osnovne šole in KUD France Koblar. S teksti smo se vrnili v čas, ko so Železniki doživljali propad železarske industrije. Kovač in kovačica sta nas spomnila, da je bilo vse njuno delo zaman, če bodo današnji rodovi nanj pozabili. Predsednik MD Železniki Matevž Trojar je v govoru preletel zgo dovino muzejskega društva in muzeja, se spomnil pokojnih ustanovnih članov društva in se zahvalil vsem, ki živijo z muzejem in ki mu tudi finančno poma gajo pri ohranjanju kulturne dediščine. Kustos Jure Rejec, ki je novo čipkarsko zbirko tudi postavil, pa je predstavil zbirko in dal nekaj napotkov za ogled razstave. Zahvalil pa se je tudi glavnim sponzorjem nove zbirke, Izvršnemu svetu občine Škofja Loka in Krajevni skupnosti Železniki. Brez denarja iz teh dveh virov zbirka še ne bi bila dokonča na. Novo zbirko je odprla dolgoletna va ruhinja in vodička v muzeju Tonika Ra movš. Tonika je že od odprtja muzeja naprej zbirala čipke, jih sama izdelovala po starih vzorcih, pa tudi spodbujala starejše klekljarice, da so ji pomagale. Brez njenega več kot 20-letnega dela pri iskanju materiala, zagretega dela za prejšnjo čipkarsko zbirko tudi nova zbirka ne bi mogla zasijati v taki lepoti. Kljub visoki starosti (v začetku leta 1995 Obiskovalci v novi čipkarski zbirki ob 25-letnici muzeja v Železnikih (Foto A. Čufar) 303 bo dopolnila 90 let) je z navdušenjem sodelovala z nasveti pri novi postavitvi in si jo kot prva tudi ogledala. Muzej v Železnikih je s tem praznova njem dokazal, da dolgoletne želje muzej skih navdušencev niso bile prazne sanje. Z razširitvijo v zadnji prazen prostor stavbe pa želje in načrti članov Muzej skega društva Železniki še niso izčrpane. V letu 1994 je bil s pomočjo Pododbora Železniki in Odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder občine Škofja Loka izdelan idejni načrt za ureditev muzejske stavbe, Plavčeve hiše. Začeli smo že s prvo fazo prenove, ki predvi deva sondiranja in ureditev centralnega ogrevanja. Le upamo lahko, da nam bo v nekaj letih uspelo zbrati dovolj denarja za novo obleko stavbe, nova okna, tlake in pode in za ureditev obsežnega pod strešja, ki daje še veliko prostora za širjenje. Skratka, muzejsko delo v Želez nikih ne spi. Ni nas strah novih zakonov o muzejski mreži in o društvih. Karkoli bosta že prinesla, bo treba pač premaga ti. Upamo, da bo tudi po reorganizaciji občin v Železnikih še posluh za naše delo, nenazadnje je Muzej v Železnikih edina stalno delujoča kulturna ustanova, ki turistom omogoča, da spoznajo zgodo vino in kulturo kraja in hkrati skoraj edino mesto, kjer se turist v Železnikih sploh ustavi. Naj bo muzej tudi v bodoče živa beseda, naj uči, spodbuja in raste. Tudi Muzej v Železnikih. Jure Rejec 304