kova lespi oslav iloše govC (ulj. Samoprispevek za pitno vodo na referendum 20. ju Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so se v četrtek, 27. maja Izrekli za samoprispevek^ vodo. Sklenili so, da bo referendum 20. Junija letos. Zakaj so se taki) odločili? V at^bgurauvah, na sestankih v delovnih organizacijah, društvih, družbenih organizacijah In nenazadnje na zborih krajanov v krajevnih skupnostih je "vedno In povsod' prevladalo prepričanje In mnenje občanculgBVmoramo končno že rešiti ta pereč problem. Ker se tega problema lotevamo že Vrsto let, so povsod zatrdili, da ga moramo čim l|all so, da Je sjedaj res prilika, da večina dovolj zdravi) pitne vode. pred odločitvijo občinske sk ikalnega Tudi dal 'erencejZDL in občinsl fnoramajzačeto akcijo ; je bilaJJiotna in soglasna Mevh)j»onferenc SZDL in sli različna mnenja nišljanja krajanov lih področij z Kili tudi nekakšn: Stva, tako v kraj lahko stane, če sedaj ne rešimo tega problema. Menda se zavedari stva, da v primeru okužbe vode iz Primčevega izvira, ki je sedaj i onesnaževalec, sanitarna inšpekcija kaj lahko »zapre« to vodo. Nari zakaj zapre? Zato, da prepreči obolenja. Bomo potem lahko brez vd in ugotav-še občine dobi Prei in r; tež) izi Vol nejako ne gre izJđBMprejšnji saj zgradili veliko več kot smo pi sredstev, kot smo jih zbrali s s. bčinske kon-odločili, da pripeljati uspešno do kraja. To rav so ob tem predstavniki iz kra-rganizacij sindikata spregovorili in din. Najčešče so se pojavljala mnenja i gradnje, to je predvsem o oskrbi višje kega vršaja. V nekaterih okoljih so občani anje. Pa ne toliko v sam program, ampak v upnostih kot na občinskifflffljjarfe vedno jim ravno z njim "iko več n. Nezaupanja v vodstva ne »Saj se še spe smemo igrati z; mesečnega dohč pomemben delež samoprispevkoj Slišati je bili; razvoj naše i vprašanje, skoraj vesJgff pri Na sejjJHH kraj vprašaa^^Rtape] moran^HR>j zače občine. Takse pravne komunalne: pripraven investicij laza. o zlatenice,« je dejal eden od delegatov, »zato : 'jem«. To misel je podkrepil: »1 odstotek od osebn ne pomeni velikega izdatka iz denarnice. Pomeij i5 starim milijardam dinarjev, kolikor moramo zb lani, da bomo imeli zdravo pitno vodo « enje, da je od oskrbe z vodo odvisen sploh nanaljnji Jegatom velja pritrditi, da se sedaj odločamo|iltidi za Vrhnika kot občina lahko razvijala. Ves razvoj, ali i meri odvisen ravno od dobre pitne vope. skupnosti so delegati precej pozornosti namenili cije oskrbe z vodo v občini. Sprejeli šb sklep, da odrobnejšo izdelavo programa II. etape, kjer gre v© zdrave pitne vode tudi v višja področja naše je sprejela že 25. maja tudi sjoipščina Samou-„sne skupnosti — do 31. 12Jf983 leta mora biti rogram II. faze, ki se bo finjrnciral podobno kot I. Sprejeta je tore) obveza, da se vo i biBhelo biti toliko! 50'Trlenih na skupni seji občinske konference SZDL in obBnskega sindikalnega sveta. Celo takšnole misel je bilo slišati: zaupanje, v kaj? Saj menda pravimo, da hočemo dobro vodo. Torej Je t®tezaupanje v nas same, v vsakega posameznika. Nezaupanje do neceak kar nam prinaša dobro vodo. Dobra voda pa je prvi pogoj zdravja. Torej Sngs nočemo zagotoviti boljših pogojev za naše zdravo življenje, saj vsi vemo, da je sedanja voda prinesla že vrsto epidemij, ki nas niso stale ravno mei Misel del#&|ey, da smo končno našli dober vodni vir in da moramo to nega samoprispevka pripravi vse moprlspevka in realizacijo nasledi tem doseže končni cilj — zdr; Sklep skupščine pomeni tu dobro vodo tU' Tio, da so si bili v ti stvo namreč je, da tega"« eje speljati v naše pipe, je prevladala, noglasni. Prevladala je tudi prej Lahko re "Bj-aj drago nas bkom 3-letnega 1-odstot-Sbno za uvedbo novega sa-) sanacije vodooskrbe ter s i vodo vsem občanom, i korak bliže k dobri oskrbi z vodo, s tem pa tudi k skrbi za naše zdravje. Na potezi smo sedaj res vsi občani, zato bo tudi prjHp se še pred referendumom udeležimo še enkrat zborov pb#Mfov"v krajevnih skupnostih. Na teh zborih bodo so-delovaMtaKff strokovnjaki in člani sekretariata odbora za izvedbo re-fB00an\a In bodo občanom lahko odgovarjali na vprašanja, ki so jih ustavili na prejšnjih zborih. Zato se kar najštevllneje udeležimo teh zborov, preden se bomo 20. junija na voliščih v krajevnih skupnostih odločili ZA. Ogenj leta v ja pai li pri J STB tf.jnBp* *>»- -». išli " irki ikspn no naj jzei 3a >rna ravi in tranifi^, aenW ost* .ek se I m se Skd :e za' ' ajeli jh i se \ie z irje t >bces li -t s so s kritji al rat m po; Naše vojno letalstvo in protiletalska obramba praznuje letos )bkof! °Jo štiridesetletnico. Tudi vojaki in starešine iz enote polkov-*ieg< jflta. Aleksandra Radovanoviča — sodobno in moderno oprem-\ bi b' ne enote protiletalske obrambe aj pa ,raznik. glasj« STP P| ZGOi, Stifld i. " JW""=J 'uuu naac ju paru ?sl°vanske ljudske armade spo nato ,^mo na prelomne trenutke naše vo N ^dovine in na vsebino Titove stra- lz wl ^''e rojevanja letalstva med narod-i nar V°'a naše9a vojnega letalstva In ^tiletalske obrambe. Dejstvo je, da ^nega razvoja tega rodu vojske ni bilo nikjer v svetu — »graditev« našega vojnega letalstva in protiletalske obrambe je specifičen in edinstven primer v zgodovini vojn in narodnoosvobodilnih gibanj v svetu. Štirideset let je preteklo od 21.. maja 1942 leta, ko sta prva partizanska pilota Rudi Čajevec in Franjo Kluz začela novo obdobje jugoslo- vanskega, Titovega letalstva. Že mei rosii me kazif Na Bregu pri Borovnici so vaščani pred kratkim dobili novo sodobno trgovino in tudi poslovodkinji Majdi Peršin je delo v novih prostorih prijetneje. drugem letu naše narodnoosvobodilne borbe so naši letalci brez vsakršne zunanje pomoči, brez vsake baze in skladišča in brez prepotreb-nih rezervnih delov za letala postavili na noge partizansko »aviacijo«. Zanjo so si morali poleg ostalega celo letala zagotavljati z odvzemanjem od sovražnika. V nepolnih treh letih, v pogojih nadčloveškega boja in naporov smo dobili letalstvo, ki je v zaključnih operacijah pri osvobajanju domovine imela že 182 letal in 240 pilotov, še najpomembnejše pa je, da so ravno partizanski letalci poleg uničevanja sovražnika pomenili za celotno naše narodnoosvobodilno .gibanje močno moralno in politično oporo. Zahvaljujoč tudi posebni skrbi maršala Tita se je pripravljenost našega vojnega letalstva in protiletalske obrambe stalno "vzpenjala in sedaj imamo sodobno in moderno vojno letalstvo in protiletalsko obrambo, ki kot posamezen strate-ško-operativen del naših oboroženih sil izvršuje naloge z vrhunsko usposobljenimi kadri — piloti, tehničnimi strokovnjaki, raketaši in drugimi. Glavna in odločilna borbena moč pa so ljudje, ki upravljajo z zahtevnimi tehničnimi sredstvi. Takšni strokovnjaki so tudi fantje iz enote polkovnika Aleksandra Radovanovića, ki so 21. maja praznovali svoj »rojstni dan«. Dopoldan, na »postrojavanju« enote, so pokazali, da so sposobni braniti in ubraniti naše svobodno nebo, da vestno služijo domovini, da stopajo po Ti- tovi poti in branijo enotnost in bratstvo naših narodov in narodnosti. V. R. Maj — mesec mladosti Maj — mesec mladosti. Mladim je Tito namenjal največ, imel jih je rad, od njega so se veliko naučili. Zato je bil in ostaja Titov rojstni dan trajno vklesan tudi kot dan mladosti. »Prav na nas mladih je vsa teža prihodnosti in mislimo, da smo dovolj sposobni, da jo bomo obvladali, da bomo stopali po poti, ki nam jo je začrtal tovariš Tito«, je v pozdravnem pismu ob sprejemu štafete mladosti na Vrhniki 26. aprila zagotovil predsednik občinske konference ZSMS Anton Pečar. Številni občani so na prireditvenem prostoru pred domom JLA, mnogi tudi ob cesti, radostno pozdravili štafeto mladosti. Pesem, recitacije, ljudski plesi in glasen aplavz so dali prireditvi, ki simbolizira — tako kot štafeta mladosti — bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti, resničnost. Tudi besede slavnostnega govornika, predsednika občinskega sindikalnega sveta, Simona Seljaka, govore: »Štafeta je prehodila dolgo pot bratstva in enotnosti med našimi narodi, v sebi združuje želje in obljube mlade generacije," strnjene v tisočih sporočilih, ki so plamen naše revolucije, ki govore o našem razvoju, o naši enotnosti, trdnosti in povezanosti«. Na svečani seji pa so se 22. maja sešli v Cankarjevem domu mladi, se pomerili v kvizu »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«, zaključili mladinsko športno olimpiado. Ob tej priliki so izročili tudi priznanja OK ZSMS mladim aktivistom. Priznanja so prejeli: Agata Herauer, Slavi Petkovšek, Alenka Žerjav, Andreja Jelovšek, Franci Mrzlikar, Minka Albreht, Bojana Peric, Bojan Ščukovt, Janko Vidmar in mladi iz kasarne Ivana Cankarja. 13. maj —dan varnosti so pripadniki milice in organov za notranje zadeve proslavljali delovno. Med drugim sta jim pripravila sprejem tudi predsednik občinske skupščine Andrej Vido-vič in predsednik komiteja za SLO Jože Perpar, na katerem so v sproščenem pogovoru spregovorili o njihovem delu in o varnostnih razmerah v občini. NAŠ ČASOPIS MAJ 19JJJ Odgovori na najpogostejša vprašanja v javni razpravi o oskrbi z vodo v občini Na številnih sestankih, zborih delovnih ljudi, zborih občanov smo obravnavali program sanacije I. etape oskrbe z vodo v občini ter govorili o možnostih in nujnosti uvedbe samoprispevka za pokrivanje dela stroškov te investicije, ki nam bo za- gotovila več in boljšo vodo. Lahko rečemo, da so skoraj vsi občani, ki so sodelovali na teh sestankih, prepričani o nujnosti razreševanja življenjsko tako pomembnega vprašanja kot je dolgoročna preskrba z zdravo pitno vodo. Na teh javnih obravnavah so občani dali marsikakšno pobudo, postavljenih je bilo tudi vrsto vprašanj. Strokovnjaki oziroma tisti, ki vodijo strokovno načrtovanje so poskušali odgovoriti na vprašanja in mnenja občanov. Sekretariat za izvedbo referen- duma jih je strnil v tri sklope »problemov«, ki so bili največkrat izpostavljeni v javni razpravi. Gre za vprašanja: kako je z II. etapo sanacije oskrbe z vodo — vprašanje takoime-novanih višinskih področij, kakšne so druge možnosti financiranja, kako bo z izvajanjem del in koliko hitro bodo res končana in kdo bo ta dela nadziral. Na posamezna vprašanja pa bodo pripravili še konkretne odgovore, ki vam jih bomo posredovali v naslednji številki časopisa, ki izide okrog 10. junija ali pa jih bodo posredovali posameznim krajevnim skupnostim, če gre za povsem specifična vprašanja in probleme iz njihovega okolja. Si ov in t čn as tO; as 1rj; m? ko IV j; lan 'an |oc la fcili jekte izvajalci iskali kooperante, se izdelajo ločefeg popisi za: črpališče z opremo in montažo, trafo ptric stajo, prečkanja cevovodov preko vodotokov in iJen gradnjo rezervoarja. Za rekonstrukcijo cevovoda od Lošce do Prim*o\ (Vrhnika) pa se izdela ločen popis del ter se jfOl pošlje navedenim štirim ponudnikom. riti, Za izdelavo nosilnih jeklenih konstrukcij za prei ', kanja cevovodov preko vodotokov se prav tako itin delajo ločeni popiši in pošljejo posameznim koviiji v skim podjetjem. rm Posamezni, dela, za katere bo Samoupravi^ komunalna interesna skupnost ločeno pridobila izbrala najugodnejšega ponudnika, se vključijoha kompletno ponudbo in priznajo manipulativni str^p ški. L k I Kje se bodo zbirala sredstva? Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posek nem žiro računu SKIS, Temeljna enota individualna k munalna raba, ki bo skrbela zanje in jih v skladu s pi gramom tudi usmerjala. O svojem delu in nadzoru izvajanjem programa I. etape sanacije bo enota spri obveščala vse zainteresirane dejavnike v občini Že v času izvajanja I. etape pripravljamo program II. etape '-ograni samoprispevka je enak sanacijskemu ramu preskrbe z vodo v občini in pomeni osnovo njegovo realizacijo. Vse tehnične In finančne pri-ive so v takšni fazi, da dajejo osnovo za pravočasno realizacijo programa samoprispevka. Za vključevanje novih nalog v program samoprispevka v tem času še nI potrebne tehnične in finančne osnove ter pogojev, ki bi dali možnost realne ocene dodatnega programa s časovno izvedbo. Naloge, ki so predlagane za razširitev programa samoprispevka, so podobne nalogam, ki se pojavljajo tudi v drugih področjih občine (visoke cone, priključevanje lokalnih vodovodov), ki po obsegu ter zahtevnosti predstavlja celoto. To celoto je možno realizirati v enem srednjeročnem obdobju. V programu tega samoprispevka nalog ni mogoče rešiti niti s podaljšanjem tega samoprispevka na 5 let. Zato Je bil sprejet predlog, da se že v času izvajanja tega programe pripravi ». etapa, ki obsega nsskMiaJi program: Program I. slepe Izgradnje vodovoda »Borovniški vrša)« z jama izgradnjo sledečih objektov: 1. vodohran za Borovnico s primernim cevovodom; 2. vodohran v Borovnici za višinska področja; 3. vodohran za visoko cono na Vrhniki in primamo omrežje za višinska področja; 4. dograditev omrežja na Vrhniki za ločeno oskrbo s tehnološko vodo; 5. zamenjava najslabšega dela vodovodnega omrežja; 6. priključitev vseh večjih območij, ki imajo oskrbo lokalnih vodovodov z izgradnjo primarnih cevovodov — koliko bo to potrebno; 7. ozonizator (čistilna naprava — če bo potrebno) Program II. etape je, razen čistilne naprave, za katero je težko oceniti, kdaj jo bo sploh potrebno zgraditi, programsko opredeljen. Ovrednoten je na 60 do 80 milijonov din (po cenah iz leta 1981). Časovno ga je mogoče izvajati postopoma v večih investicijskih etapah, skladno s finančnimi možnostmi. Ker v tem srednjeročnem obdobju ni predvidenih finančnih virov za te namene, za naslednje plansko obdobje pa so predvidevanja kreditnih možnosti zelo težka, predpostavljamo, da lahko računamo le na zbiranje sredstev iz samoprispevka. Gradnja bi bila lahko ustrezna letnemu prilivu samoprispevka, kar pomeni izvršitev del najkasneje leta 1989, ob ugodnih kreditnih pogojih pa že 1987. leta. V prvotni finančni konstrukciji je bilo predvideno tudi prostovoljno delo občanov. Glede na pogoje izvedbe del pride v poštev le ročni izkop in zasip jarka za položitev okrog 1800 metrov cevovodov. Preostali del trase je na močvirnatem oziroma barjanskem zemljišču ali v zazidanem delu Vrhnike, kjer je primeren le strojni izkop. Globina izkopa je namreč 1,80 do 2 m. Ker bo tudi JLA glede na količino porabljene pitne vode prispevala ustrezen delež pri financiranju investicije ravno tako kot gospodinjstva, bo JLA ta delež poravnala z izvršitvijo ustreznega dela zemeljskih del. Dogovori tečejo o izvršitvi okrog 1600 metrov izkopov in zasipov, torej skoraj celotne dolžine trase, kjer je primerno ročno delo. Zaradi tega je bila opuščena zamisel, da bi še širil obseg ročnega dela z organiziranjem prostovoljnega dela občanov. Kako pa je z izbiro izvajalca del? Odločitve o izbiri izvajalca sprejme SKIS. Izvajalec še ni znan. Sedaj zbirajo ponudbe. Pristojni organ SKIS je določil OZD od katerih se zberejo ponudbe. Pri izbiri so gotovo zelo pomembni cenovni in finančni pogoji ponudnikov. Spremljanje in izvajanje I. etape sanacijskega programa vodooskrbe Samoupravna komunalna interesna skupnost Vrhnika je po sprejemu sanacijskega programa prevzela nalogo investitorja. V te namene deluje pri SKIS — Temeljna enota za individualno rabo, ki ima svoj žiro račun. Za ažurno spremljanje aktivnosti pri pripravi in izvedbi programa je enota imenovala tudi posebno strokovno komisijo. Med pomembnimi nalogami organov Samoupravne komunalne inte resne skupnosti je razpis za oddajo del in izbira najugodnejšega ponudnika. Z ozirom na dva možna načina oddaje del se je komisija odločila za naslednjega: Investicijski objekti (I. etapa sanacije vodooskrbe) se oddajo na osnovi zbranih ponudb najugodnejšemu in najsposobnejšemu izvajalcu V pogojih za dajanje ponudb je med drugim zajeta tudi zahteva, da izvajalec jasno izkaže zmožnost za pravočasno izvedbo del s tem, da sprejme rok za dokončanje del, za kar mora ponuditi tudi ustrezno finančno garancijo. Najugodnejši ponudnik bo izbran na osnovi preverjenih podatkov in dokazil, da v največji meri komulativno izpolnjuje naslednje pogoje: — da razpolaga s kadrovskimi in materialnimi zmogljivostmi za kvalitetno in pravočasno izvedbo del, kar je že dokazal z izvršitvijo podobnih del in za kar bo ponudil tudi ustrezno finančno garancijo; — da bo ponudil najugodnejšo ceno; — da bo ponudil potrebni premostitveni kredit. Ker pričakujemo, da bodo za posamezne ob- a ie Kakšen bo družbeni nadzor? ej Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispe je kom zbranih sredstev bo opravljal organ, ki ga I imenovala občinska skupščina v soglasju s skupr--čino Samoupravne komunalne interesne skupno« v katerem bodo predstavniki krajevnih skupnosti organizacij združenega dela in družbenopolitičn organizacij. Oskrba z vodo Z realizacijo programa I. etape sanacije preskrbe z vodo bo voda pritekala na Vrhniko iz Borovniškega vršaja preko rezervoarja na Verdu in od tu dalje v omrežje. Glede na količino vode, ki bo tako pritekala na Vrhniko, bo mogoče takoj ob realizaciji te investicije izključiti Primčev studenec iz vodovodnega sistema. Tako lahko odstranimo iz vodovodnega sistema tudi rezervoar Sveta Trojica, saj je pokazalo, da je lega le-tega prenizka, tako da v sistemu deluje kot razbremenilnik. V tem primeru pridobimo po hidravličnih izračunih teoretično 1,5 atm večji pritisk v omrežju od sedanjih, kar pa je v praksi neizvedljivo, saj se del tega izgubi zaradi toka vode po ceveh, del pa zaradi izgub v omrežju. Tako je realno pričakovati, da bo pritisk v omrežju po izvedbi. I. faze sanacije višji za približno 0,8 do 1,0 atm. Na terenu to pomeni, da bodo predeli, ki so sedaj kritični pri vodooskrbi — torej tisti predeli, ki leže nekje na meji oskrbe z vodo — imeli boljšo preskrbo z vodo. Istočasno pa je potrebno poudariti, da bodo nastali določeni problemi pri preskrbi predvsem Turnovš in Partizanskega klanca zaradi dotrajanih in neprimernih cevovodov, ki povezujejo te predele s traso glavnega napajalnega voda z Verda. Tako bo v II. etapi vzporedno z reševanjem visokih con potrebno reševati tudi omrežje z odstranjevanjem dotrajanih odsekov in ozkih grl. Oskrba Borovnice z vodo Koncept reševanja preskrbe z vodo v Borovnici je v I. fazi sanacije zastavljen tako, da se v čim večji meri iz omrežja izključijo sedanji oporečni vodni viri in namesto njih vključi nov, zdrav vir pitne vode, to je voda iz Borovniškega vršaja. V obravnavani I. fazi bo v Borovnici izvedeno sledeče: Izvedena bo povezava s cevjo 0 200 od vodnega zajetja, to je vodnjaka VD 1 v Borovniškem vršaju pa do obstoječega omrežja v bližini tovarne Fenolit. S tem posegom bo omogočeno, da bo v borovniški vodovodni sistem dotekala vršajska voda. Ker bi bil ta poseg sam po sebi nezadosten, saj bi tako voda iz izvira Pako tudi ostala v omrežju, je istočasno predvideno, da se izvedejo določene preve-zave na omrežju tako, da je tovarna Fenolit edini potrošnik, vezan na staro zajetje (tehnološka voda). Vsi ostali potrošniki iz naselij Breg in Pako pa bodo oskrbovani z vršajsko vodo. Enako se bo lahko tudi Fenolit za potrebe sanitarne vode priklopil na novi vodni vir. S tako rešitvijo tudi odpade velik točkovni odjem iz omrežja, kar pomeni enakomernejšo oskrbo brez tako velikih nihanj pritiskov, kot so v tem trenutku. Naslednji vir, ki sedaj oskrbuje centralni borovniški vodovod, pa je zajetje Malence, ki leži jugozahodno od Borovnice na nadmor- ski višini okoli 370 m. Voda iz tega zajetja priteka v omrežje po pa je okrog 45 odstotkov. J.CIJ° 'a pa je ena izmed dobrin, ki i' si jliporabljamo vsi prebivalci v 'ni. Zakaj naj bi zanjo »plače-" le delavci, zaposleni v obči- Inat^S' možni vir združevanja s pr dstev bi bil lahko s ceno vode nf za razširjeno reprodukcijo), bi zbrali ta sredstva, bi mo-i biti cena kubičnega metra te bistveno višja, kar pa ni eJemljivo, saj bi taka cena pri-gal P^dvsem socialno .šib- skup •--- pno« tosti litičn >ru a spri po 10, od 10- tno ni-)je )je 3 iz JOV re-, ki se Ina e v ;te. ne tej la- jhava o bile solucijo in dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1982. S samoprispevkom pa smo vsi občani izenačeni. Pa še nekaj je pomembno pri opredelitvi, zakaj samoprispevek: gradimo osnovo bodočega vodovodnega sistema v občini, zato je samoprispevek solidarnostno združevanje sredstev za splošno dobrino, ki si jo gradimo že za danes in hkrati tudi že skrbimo za našo prihodnjo generacijo. Organizacije združenega dela pri tem programu niso vključene v sofinanciranje kot porabniki vode, ker že na ostalih področjih: požarna varnost (0,10%), LO (0,35%), kolektivna komunala (0,54%) prispevajo sredstva za potrebe vseh občanov v občini. Obstaja pa še odprt problem financiranja delovanja krajevnih skupnosti, kmetijstva in čiščenja odpadnih voda. Oba velika porabnika tehnološke vode nista vključena v financiranje zaradi tega, ker se bodo oskrbovali iz vodnih virov Primca in Paka, ki se sedaj uporabljata za pitno vodo in so za dosedanje gradnje zruževali sredstva preko cene vodarine in kanalščine. Zakaj ni mogoče rezervoarja lad Verdom zgraditi višje? Višina rezervoarja je odvisna od tlaka v omrežju. Tako je višina lokacije rezervoarja odvisna od minimalnih in maksimalen dovoljenih pritiskov v omrežju. Za normalno obratovanje je dopusten najvišji možni tlak okoli 6 barov (6 atmosfer). Glede 1a ta pogoj je bila določena tudi višina rezervoarja nad Verdom. Izračunana nadmorska višina (glede na najnižje točke v °mrežju) je 355 metrov, kar pomeni, da je najvišji možni tlak (v Primeru hidrostatičnega tlaka) 6,5 atmosfer. V primeru, da bi rezervoar zgradili više, bi lahko zaradi Povečanega tlaka prišlo do okvar in pokanja cevovodov. ^0 drugi strani pa to ni možno tudi zato, ker imamo v stanovanjih gospodinjske aparate (bojlerje, pralne stroje, itd.), ki ne prenesejo povečanega pritiska in bi prihajalo do Okvar. /ložnost priključevanja lokalnih vodovodov la centralni vodovodni sistem 0 dot) elate :i. M3L x>niža Razpoložljivi podatki o lo--je|'n'n vodovodih kažejo, da njemf niožno te vodovode prik- 1 ^C678*' na cen*ralni vodo-v Ljuv'nl sistem. Zaradi tega bo ,ni'«W*bno zgraditi povezo-a vo^e cevovode do obstoječih lcemrjiežij ter delno opnoviti ob-|0n3°ieče sekundarne mreže, sti. Ljpeg teh del bo z ozirom na '^Pcifično stanje v posamez-ejo if krajih različen (Borovnica, i ee |^omer' drenov grič, Ligoj-ak rj> Log). V teku je izdelava lemanih rešitev z oceno stro-JodaFv lokalnih vodovodov na nemfHralni vodovodni sistem. noVrXadi enotne kontrole kvaii-fazaij6 Vode bo pri priključevanju ^m aTa'n'n voo"ovodov potrebno ekot|9°toviti izključitev tudi io- močlfc ^ V'fOV' da DO S iem omo" p| ii r9; »av A«ai IS (o 'Orr 're( Rrj £c 'Orr Blinarska zveza Notranjske, ki je bila osnovana preko zime, je za majske praznike izvedla tekmovanje balinarjev za prvenstvo Notranjske Vse včlanjene klube in sekcije so na tem tekmovanju zastopala po 2 člana, to je skupno 18 udeležencev. Od teh je 9 tekmovalo na Rakeku, ostali pa na igriščih v Logatcu. Našo sekcijo društva upokojencev sta zastopala na Rakeku Alojz Jereb, v Logatcu pa Franc Petavs. Oba sta prijetno presenetila, saj sta v močni konkurenci osvojila obe prvi mesti. Tudi drugi dan finalnega tekmovanja 4 najboljših balinar|ev iz obeh skupin sta se z uspehi ponovno dokazala. Žreb jima ni bil naklonjen, saj sta se morala v prvi tekmi medsebojno pomeriti. V lepi in napeti igri je zmagal Jereb, ki pa je v naslednji tekmi z igralcem iz Horjula izgubil. Ker so vsi štirje tekmovalci izgubili po eno igro, je zmagovalca določilo večje število doseženih točk ali puntov, kot se temu reče. Medtem je Peiavs visoko porazil Cerkničana Švelca Ivana (kandidata za prvo mesto) in se nato za zmagovalca težko bori! s tekmovalcem Horjula Kogov-skom. Ta je bil zelo močan v igri biižanja. V zbijanju krogel iz igre pa ga je naš ti valeč prekašal in držal ravnoteži vsesplošni boljši in mirni igri je zr Franc Petavs in osvojil zlato medal ]b naslov prvaka Notranjske. S tem p' 'an| priboril nastop na republiškem prvei 9io Uspeh pa je dopolnil Alojz Jereb, ki '"oi pripadlo 2. mesto z večjim dosež* puntih. Oba naša tekmovalca sta ni . zveselila z zmagami in tehnično dovi [0; igro. Naši tekmovalci pa se pripravlja naslednjo tekmovanje Notranjske v Vrhniko bodo zastopali sledeči pat' Ide pričakujemo dobre rezultate. Aprila so se naši balinarji pomeri ekipama Horjula. Tudi tu so imel uspeha domačini. Junija pa bomo na Vrhniki izvedi turnir, kjer oomo k sodelovanju a vse ekipe Notranjske. Zaželeno je,'da bi se tej zanimiviž panogi pridružilo še večje število nov, posebno mladih. KAREL i TRADICIONALNI SPOMLADANSKI KROS Najmlajši so bili najštevilnejši Občinska ZTKO in ŠD Kurir v OŠ Ivana Cankarja sta organizirala spomladanski kros za vse kategorije. Kros so obenem upoštevali kot izbirno tekmovanje za sestavo občinske reprezentance za kros Dnevnika. Nastopilo je 245 tekmovalk in tekmovalcev z Vrhnike, iz Borovnice in Dragomerja v 16 kategorijah. Opozoriti moramo na podatek, da so bili tudi tokrat najmlajši najštevilnejši, kar jasno kaže, da je ta vrsta športnih aktivnosti še kako prisotna pri telesni vzgoji mladih v naši občini. Rezultati: Cicibanke Oblak 1.36,5, itd. Cicibani — 500 m: 1 Kogovšek 1 24,0, itd. Mlajše pionirke (roj. 1970 leta) — 1000 m: 1. Možina 3.28,8, 2. Tomažič 3.30,8, 3. GSgorević 3.42,1, itd. Mlajši pionirji (1970)— 100m: i. Krvina 3.17,8,2. Sagrko-vič 3.24,1. 3. Gantar 3.27,8, itd. Mlajše pionirke (1969) — 100 m: 1.1. Kunstelj 3.23,2,2. N. kunstelj 3.26,1, 3. Mezeg 3.29,5, itd. Mlajši pionirji: (1969) — 1000m: 1, Caserman 3.04,1, 2. 500 m: 1. Buh 1.35,2. 2. Kogoj 1.35.8, 3. Japelj 1.23,0, 2. Kunstelj 1.23,8, 3. Smole 3.10.0, 3. Japeij 3.12,2, itd. Starejše pionirke (1968)— 100 m: 1. Režnik3.21,9,2. StCfj". janovic 3.29,8, 3, Bizjak 3.36,4, itd. Starejši pionirji: (1968) — 1000m: 1. Osredkar 2.57,8, % Caserman 2.58,5, 3. ZitniK 3.01,2, itd. Starejše pionirke (1967) — 1000 m: 1. Kovač 3.13,4, 2. J3 pelj 3.18,1, 3. Rede 3.27,8, itd. Starejši pionirji (1967) — l U00 m: 1. Pirnat 2.48,9,2. Slab 2.55,9, Rijavec 2.56,1, itd. Mladinke — 200 m: 1. Rihar 6.42,1. Ženske — 200m: 1. Žitko 7,38,2, 2. Rus 9.33,7, 3. Gro4|: 9.40,1 Moški 500m: 1. Tomažin, 2. Petrove, 3. Srše (brefr časa), itd. Veteranke — 1500 m: 1. Pečar 9.35,3,2. Šalamun 9.46,$ Veterani A - 4000 m (brez časa), itd Veterani B — 4000 m: 1 mun (brez časa). 1 M. Grom, 2. B^Grom, 3. Slab* J. Grom, 2. Gabrovšek. 3. Saljf-C Fotografija: tek starejših pionirk. MOMIR ARSI ta »S 0C • PIONIRSKI KOTIČEK rska e ko ovai prer rji pr o.r ga tenci so začeli pohod izpred gasilskega doma v Drago- Pohodniki so tekmovali v streljanju z zračno puško no v tu( r*lna proslava v naši občini, posvečena kongresu ZK Slovenije in oslavije je bila na Ključu, nedaleč od Horjula, na mestu, kjer so bili ' tu 1942. leta hudi boji med borci Dolomitskega partizanskega italijanskimi vojaki, ki so jim pomagali domači izdajalci. i A: 35:2 12:1 12:: 65:11 31:2 38:9 79:5 37:1 30:1 H Pohod na Ključ pionirji, mladina, pripadniki Jni planinskih društev z Vrh-■ Dragomerja, Borovnice in Je, posamezniki iz vseh kra-'kupnosti naše občine so za-|od izpred Gasilskega doma v ^erju. Pot, dolga deset kilo-ie pot, po kateri so borci Doga partizanskega odreda Ključ (632 nadmorske viši- Pred Domom borcev na Ključu so se spomnili na trpljenje nedolžnega prebivalstva tega kraja, na bivanje Edvarda Kardelja tukaj. Kulturnou-metniški program je lepo uspel. Pohoda se je udeležilo 530 ljudi. Vsi so si bili edini, da mora biti drugo leto še večje število udeležencev in' tako ohrani svoj športni, politični in kulturni pomen. M. A. Na Ključu je bito res veselo Letošnja akcija NNNP ovni namen letošnje NNNP je učinkovito samozaščitno ravnanje "h ljudi in občanov, na delovnem mestu in v kraju bivanja. fečevanje nevarnosti nastanka požarov, ustrezna opremljenost, I oblike usposabljanje — je vodilo akcije protipožarne pripravljenosti, kovati in v skajnih primerih ob prometnih nesrečah znati reševati člo-življenje — je ciij prometno-varnostnih nalog v akciji NNNP 1982. "Ualjnjem utrjevanju in usposablajnju za naloge v civilni zaščiti in na-Sčiti so letošnje naloge akcije NNNP 82 usmerjene v množičnost obeh aniziranja. Civilna zaščita naj se s svojo organiziranostjo in kadrovsko Ostjo pojavi v vseh delovnih in bivalnih okoljih. Poseben pomen moram racionalni opremljenosti in nadaljnjemu opremljanju enot z geslom: ik civilne zaščite mora poznati svoja orodja in opremo, kakor tudi neki izhajajo iz ocen v delovni organizaciji ali krajevni skupnosti, torej, kjer živi in dela.« Merilo dela in uspešnosti civilne začite ter narodne zaščite naj ne bodo sestanki za mizo, ampak sestanki ob delu z opremo, na kritičnih mestih zaščite proizvodnje, delovnih pogojev in bivalnega okolja tako v nevarnostih, ki pretijo vmiru. kakor v primeru izrednih situacij v vojni. ' Predloženi program aktivnosti v akciji NNNP 82 je vodilo nosilcem nalog na nivoju občine kakor tudi nosilcem nalog v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Telegrafsko opredeljene naloge v programu so črpane iz obsežnejših programov naslednjih strokovnih nosilcev akcije: — občinskega štaba za civilno zaščito, — občinske gasilske zveze, — občinskega sveta za preventivo in vzgojo v prometu, — upravnega organa za notranje zadeve, — postaje milice in — ustreznih inšpekcijskih služb. LOVRO NOVINŠEK »II tj IRIJ/I E(Vr T (Vrl JE*-— Prometna varnost 'r9anizacija predavanj o novih določilih zakona o prometni varnosti. Seminar organiziran za pred-Javnike OZD, ki skrbijo za prometno varnost in voznike v OZD. '"aliza problematike prometne varnosti in razmer na cestah v občini. Naloga se opravi skupai s SKIS ;IS SO. Stanje po analizi se objavi v Našem časopisu. ' osnovno šolo Log-Dragomer pridobiti mentorje za vodenje prometnega krožka. F. (|0rnoč pri organizaciji izpitov in vaj za kolesarje in organizacija tekmovanj za prometno značko. ,'edavanja o prometni varnosti za OS mladino. 'Sdzor cestnega prometa na kritičnih prometnih mestih. Odkrivanje kršitev listih prometnih pravil, [so najpogostejši vzrok prometnih nezgod. .°rnoč pri usposabljanju NZ za naloge pri urejanju prometa ob prireditvah in ob pričetku šolskega l'a na nevarnih prehodih čez cesto pri vseh OŠ v občini. ik. ti stri I. SKS dal 'b laš te totež je ne i>m prve' *, ki 3S6ŽK sta m ) zaključna — prikazna vaja inscinirani večji prometni nesreči s predvidenim večjim številom ranjenih organizirati sistem reše-posebne ureditve prometa in obenem vzgojnega komentiranja organiziranih gledalcev V io na ozemlju KS Vrhnika bi vključili poleg nosilcev še večji krog OZD, ki bi sodelovale s svojimi 'otami PMP CZ. :""■• doV« 'OZD ravljal ikev :i pari od požarna varnost in KS opraviti preglede in ugotoviti nepravilnosti oz. pomanjkljivosti požarne varnosti v smislu ite delovnih ljudi in družbenega premoženja — občinska gas. zveza, ćelava tez za oceno in ocena požarne ogroženosti v občini vključno z oceno požarnega varstva. omen imel 'prava gasilskih enot in organizacija tekmovanj gasilskih enot CZ a2pis programa dveletnega tekmovanja gas. društev po vseh sestavinah dejavnosti društev "b za gasilski podmladek na osnovnih šolah. (Pomoč pri pravočasnem in kvalitetnem pričetku krož-*v ob novem šolskem letu). zvedi iju pi nivi jvilo 18. St»U: 2. S i7 ,2. J« .Slalj GroiUn, (bre IU Program akcije NNNP 82 'ci nalog imajo izdelane v občinskem merilu svoje lastne programe aktivnosti ter opredeljene medsebojne povezave za sodelovanje z drugimi nosilci. Ta program je koordinacija nalog, predvidenih z republiškimi usmeritvami in konkretizacijo nosilcev v občini. Naloge Zadolženi Rok SPV pri SO SPV cestni inšpektor SPV SPV Postaja milice Postaja milice 2. oz. 3. trimesečje 82 2. oz. 3. trimesečje 82 3. trimes. 82 2. trimes. 82 2,. 3., in 4. trimeseč. 32 stalna naloga pričetek šolskega leta NZD slab CZ SO. postaia 3. trimes 1982 milice Rdeči križ • "• Civilna zaščita Sloge za nadaljnji raznoj organiziranosti in usposabljanja za izvajanje množične samozaščite v vseh 'lovnih in bivalnih okoljih. edavanja pripadnikom CZ v KS s temami: protipožarna zaščita v miru m vojni, preskrba s pitno vodo. . Stanavljanje enot CZ v OZD in bivalnih okoljih, kjer teh enot še ni izpolnjevanje siceršnje organi-š| ['anosti enot v OZD in KS. < sPosabljanje gas. enot CZ 'sposabljanje enot prve veterinarske pomoči, gflelava realnega programa načrtnega opremljanja enot CZ z reševalno opremo m sredstvi za zaščito gas. društva, gas. enote v OZD. komiteji za SLO in DS . gas. zveza, SIS za pož v , štabi CZ, uo SO štabi CZ gas zveza gas zveza gas. zveza OS CZ. UOzaLO ZRVS SLO in DS. stan SIS. hišni sveti gas zveza, OS CZ OŠ CZ in vet. postaja UO za LO. OŠ CZ stan SIS, CZ v OZD in DS 2. in 3 trimesečje 3, in 4. trimes 1982 t* 2'trimes 82 3 trimes. 4 tnme.s. 82 stalna naloga 1982 1 m 2. trimes. 82 4 trim 8? 4 trim 82 .AKLJUČNA — prikazna vaja Jsciniran požar v OZD »Fenolit« s sodelovanjem vseh gas društev v KS in OZD ter vključitvijo enot Lr feloge CZ se delno vključujejo že v nalogah požarnega varstva NNNP 1982. ■ CZ in občinske gasilske zveze. J*. Narodna zaščita rganizacijske dopolnitve: — Širjenje in oblikovanje NZ v okoljih, kjer še ni organizirana s poudarkom Ja org. v vaseh, zaselkih in hiš. svetih. 'sposabljanje: — enotno usposabljanje pripadnikov NZ po občinskem programu. Oš CZ. obć. gas. zveza. 4 t štabi CZ Vse naloge zahtevajo koordinirano delo. sposabljanje in kadrovske popolnitve po lastnih programih v KS in OZD s poudarkom na praktičnem 'slu zavarovanja po načrtih zavarovanja in delovanja NZ. organ, za not zadeve SO organ za not. zad.. PM. OŠ TO komiteji za SLO stalna naloga 82 1 in 2 trimes 82 &GA IN NALOGE DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ gažiranostjo svojih članov vodijo vse družbenopolitične organizacije politično mobilizacijo za aktivnosti opredeljene s tem programom NNNP 82, Spreiemajo m jujejo varnostno politične razmere ter v delovnih in bivalnih okoljih usmenajo akcijo v konkretne naloge m pridobitve za dvig kvalitete dela in množičnosti na vseh 'očjih aktivnosti. Neposredno nalogo pa imajo vodstva s predsedniki oz(. sekretarji kot člani komitejev za SLO in DS vodi|0 akci|0 NNNP Komiteji za SLO in DS se namreč . ^sredno vključujejo v ocene in odločitve o konkretnih nalogah v delovnih organizacijah in KS. 9.46,5 Slab* . šal« 'Loge i bo analiziral potek akcije po trimesečjih in s problematiko akcije seznanjal ustrezne organe s ciljem, da izvajanje naioge ustrezno strokovno in politično podpiramo 'odbujamo. ARSl1 Obisk Novakove kmetije Šolski zvonec je odzvonil konec pete šolske ure. Z veseljem smo zapustili šolsko poslopje in se s tovarišico za zemlje-pisodpravili naoglod kmetije. Obisk nas je vsekakor zanimal, saj nas ;e tovarišica nanj prej pripravila. Pot nas je vodila na Log na kmetijo Albina Novaka. Ker v naših letih brez pripomb ne gre, sem takrat zaslišala, ob sebi glas sošolca Marka: »Ha, kaj misli, da nisem še nikoli videl nobene" krave?« Razdelili smo se v štiri skupine in vsaka je imela svojo nalogo. Nekateri so imeli, prašičerejo, drugi mlečno živinorejo, imeli pa smo tudi skupinico fotoreporterjev. Po kratkem sprehodu smo zagledali veliko gospodarsko poslopje — hlev in hišo. Na dvorišču nas je že čakal gospodar Albin. Najprej srao si ogledali prašiče. Prostor, kjer jih rede, je najsodobnejše opremljen in tam lahko najdeš prašiče različnih starosti in vrst. Gospodar redi tako pasmo prašičev, ki da veliko mesa in malo maščobe. V njegovem hlevu srno videli tudL plemenske svinje, ki bodo v kratkem času skotile mladiče. Le-te pa bo gospodar prodal. »To se mi bolj splača,« pravi tov. Novak. »Sedaj imajo mladiči na tržišču visoko ceno.« Nato nam je razkazal hlev. Tudi ta je bil najsodobnejše opremljen. Tu »domuje« trinštirideset glav živine, od tega petnajst krav. Zanimalo nas je, kako poteka delo v hlevu, saj smo si težko predstavljali, da v pičlih treh urah opravi vse potrebno delo. Gospodar nam je na zastavljena vprašanja takole odgovoril: »Ob 5. uri zjutraj začnemo z molžo. To opravimo z molznimi stroji. Nato živini očistimo jasli, jo nakrmimo in odpeljemo mleko v zbiralnico. Ko pa pospravimo še gnoj, ki ga spravimo po tekočem traku na gnojišče, in očistimo hodnike, je jutranje opravilo v hlevu končano. Zvečer pa vse to ponovimo!« Se smo spraševali o silaži, o proizvodnji mleka, o sodelovanju s kmetijsko zadrugo in.., še bi lahko naštevala, kajti vprašanj nam ni zmanjkalo. Gospodar nam je izredno lepo in podrobno govoril o kmetiji in življenju na njej. Zdelo se mi je, da govori z veliko ljubeznijo do zemlje in kmetije. Hvaležni smo mu za zanimiv prikaz dela na kmetiji in kmetovega življenja. MOJCA JERAJ, 8, r., Log-Dragomer Obisk vlUV Skozi zaveso na oknu se je podjetno pridrsal sončni žarek in me poščegetal po očeh. Zbudim se, vstanem, se oblečem in pozajtrkujem in že hitim proti šoli. Prve tri ure niso in niso minile. Končno je le zazvonilo. Predsedniki razrednih skupnosti smo skupaj s tovarišico Železnikovo, mentorico šolske skupnosti, odšli v Industrijo usnja, kjer smo si ogledali skladišče surovih kož, sušilnico, oddelek za barvanje in že smo stopili v obrat, kjer kože sortirajo po velikosti. Spoznala sem, da je delo vseh zaposlenih zahtevno in težko, zlasti v obratu, kjer kože perejo. V tem prostoru je vladal neznosen smrad po kemikalijah, zato me je kmalu začela boleti glava. Po ogledu tovarne smo odšli v spreje-mnico na drugo stran ceste. Tu nas je pričakal tovariš Karel Grabeljšek in prisluhnili smo njegovim partizanskim zgodbam. Ob koncu sem se tovarišu, ki nas je vodi po tovarni, zahvalila za sprejem v delovni organizaciji in mu izročila sliko, staro svetilko, ki jo je narisala učenka osmega razreda. Vsi, ki smo se udeležili ogleda tovarne, smo dobili za spomin knjige. Kot bi trenil, je minil čas, ki smo ga preživeli ta dan— bistveno drugače kot druge dni. , TANJA NOVINŠEK, 7. b OŠ Ivan Cankar Obisk v jedrski elektrarni! Spomladi smo učenci osmih razredov obiskali jedrsko elektrarno v Krškem, na levem bregu Save, elektrarno, ki je prva tovrstna v Jugoslaviji. Temeljni kamen je postavil tovariš Tito 1. decembra 1974. Od takrat tečejo gradbena dela elektrarne, ki jo gradijo po sporazumu SR Slovenije in SR Hrvaške. Izvajalci vseh gradbenih in elektro del so naša, domača podjetja, ameriška družba We-stinghouse pa je oskrbela reaktorsko opremo in generatorje. Ko smo prišli v elektrarno, nas je sprejel vodič in nam povedal številne zanimivosti. Ogromna zgradba je dobro protipotresno zavarovana, saj prenese potres, ki bi običajne hiše zrušil do tal. Ilegalni dostop k zgradbi je nemogoč, saj je zavarovana z najsodobnejšimi napravami in s posebnim sistemom kontrole zaposlenih, še posebej pa obiskovalcev. JE je najcenejša, a tudi najnevarnejša, če reakcija ne poteka pod strokovnim nadzorstvom, in tudi najčistejša, če izvzamemo radioaktivne odpadke, katere shranijo v posebna skladišča. Gradnja je zelo zahtevna in draga. Za jedrsko reakcijo imajo 121 elementov, v katere vložijo 48 ton urana: od tega ga morajo 1/3 letno zamenjati. Zamenjavo naredijo sami, v kupoli, v kateri je reaktor. V kupolo nalijejo vodo, v kateri je borova kislina, ki lovi proste nevtrone. Zamenjava traja 3 do 4 tedne Kot vse jedrske elektrarne imajo tudi v Krškem problem z radioaktivnimi odpadki. Kam z njimi? Sedaj imajo skladišče za pet let, a načrtujejo, da bodo zgradili skladišče, ki bo zadoščalo za 17 let. Iščejo le še primeren prostor. Za pravilen potek jedrske reakcije je treba veliko vode, ki potem kroži v zaprtem sistemu. Zato rabijo dve hladilni celici — veliki kot stanovanjski blok — v katerih vodo sami hladijo. Vodo, ki jo dobijo iz Save, po uporabi spustijo skozi najsodobnejše čistilne naprave, nato pa nazaj v rečno strugo. Posebno skrb posvečajo okolici. Na desetih mestih merijo radioaktivnost že od začetka gradnje. Ugotavljajo, da je količina radioaktivnosti, ki nastane z delovanjem reaktorja, manjša od tiste, ki jo zemlja naravno oddaja. Okolico so zasadili s sadnim drevjem, tako da človek ob pogledu na to zelenilo kar pozabi, kakšna silna moč se skriva za visokimi betonskimi stenami. Presenečen sem strmel nad ogromno stavbo in daljnovod, po katerih odvajajo električno energijo. Domov grede sem razmišljal o vsem, kar $em videl in doživel in se čudi človeški ustvarjalnosti in domiselnosti, človekovi želji po znanju in težnji, da bi podredil naravo sebi v prid. MAPKO KOPRIVEC, 8. a. OŠ Log-Dragcmer Poziv lastnikom stanovanjskih hiš na Verdu v naselju Janezova vas / odlokom Občinske skupščine Vrhnika so bile leta 1978 v naselju Janezova vas imenovane ulice in ceste. Vsi lastniki stanovanjskih hiš so prejeli nove tablice s hišnimi številkami, ki so jih bili dolžni pritrditi na vidno mesto na pročelje stanovanjskih hiš. Mnogi lastniki stanovanjskih hiš pa še do danes niso s pročelij odstranili starih tablic, kal povzročajirecejŠn jo zmedo, pri iskanju naslovnikov. /ato pozivamo vse lastnike stanovanjskih hiš v naselju Janezova vas, ki še niso odstranili starih tablic, da to store takoj. Verd. 25. 3. 19,82 SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VERD Zahvala rešitelju Kako je lahko nevarna igra z. ognje;n,jc doka/al dogodek, ki se je nedavno tega pripetil na Lošci ob Ljubljanici. Simon Malacko iz Tržaške c. 18 se je ob Ljubljanici igral ob ognju in si pri igri močno opekel nogo. Sreča v nesreči je bila, da je tO videl tov. Kini s kopališke }4 in preprečil, da ni otrok zgorel. Nudil mu je prvo pomoč in ga odpeljal k zdravniku. Družina Malacko se mu najtopleje zahvaljuje. Obveščamo vse občane Vrhnike, da od 29. aprila letos prodajajo »TV-15 naš tovariš« tudi v kioskih in trafikah. Občinski odbor 7.ZB NOV Vrhnika ZAHVALA Umria je sestra in teta Marija Trepal Pokopali smo jo v četrtek, 13. maja 1982, rta Vrhniki. Iskreno se zahvaljujejo dr. Drašlerjevi, strežnemu osebju Doma počitka na Vrhniki, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje in izrekli sožalje, iskrena hvala govorniku in članom / B Vrhnika. Vsi njeni Brigadirski »horuk« na Pokojišču Brigadirski »horuk« je od 22. do 27. aprila odmeval po Pokojiški planoti. To je bila lokalna mladinska delovna akcija. Na njej je delalo okrog 40 mladih iz naše občine. Na pomoč pa so jim priskočili kmetih pa so še druga vsakodnevna opravila in najbrž letos nebi bilo na Pokojišču novih 30 glav goveda,« sta si bila kar edina predsednik občinske konferenceZSMS Anton Pečar in pospeševalec s Kmetijske razvoj hribovskega kmetijstva, ki so bila po predstavitvi del na Pokojišču dodeljena Kmetijski zadrugi Vrhnika. Pretežni del sredstev pa je šlo iz občinskega sklada za intervencijo v kmetijstvu. To so sredstva, spodbudni uspehi na Pokojišču. Možnosti so še zelo velike tudi še v drugih predelih občine, kjer bi kaj lahko — kot smo te na Pokojišču — z gnojenjem in pašo usposobili precej kmetijskih površin, ki so jih Švigljevi že pasejo na lani ograjenih pašnikih. tudi vojaki iz obeh kasarn. In v teh petih dneh so veliko naredili. Tudi domačini s Poko-jišča so jim dali vse priznanje za pridnost in dobro opravljeno delo. V teh pičlih petih dneh so okrog 16 hektarov pašnikov ogradili z »električnim pastirjem« — to je s štiri in pol kilometra ograje, ki zadržuje živino in preprečuje divjačini, da bi delala škodo na urejenih pašnikih. Če še ponazorimo: na kole so napeljali približno 13 kilometrov žice. Poleg tega so mlajši brigadirji in brigadirke očistili še kak hektar travnika. Pobrali so drobno kamenje in dračje, kjer so že jeseni z buldožerji poravnali teren, »Za mladinsko delovno brigado smo se odločili zato, ker smo ugotovili, da si sama kmeta ne bosta mogla tako hitro urediti pašnikov, da bi letos že pasla precej več živine. To delo, ki so ga brigadirji, seveda sta tudi oba kmeta trdo delala zraven, opravili v nekaj dneh, bi zanju sama verjetno porabila mesec dni ali še več, če bi urejala samo pašnike. Na Slavko Korče — komandant brigade: Mislim, da šmo opravili koristno delo Kar precej kamenja so morali gladko podobo. namenjena pospeševanju hribovskega kmetijstva. Gre torej za naložbo širše družbene skupnosti v pospeševanje kmetijstva in v oživljanje hribovitih kmetij. »S tem, ko smo se lotili oživljanja kmetij na Pokojišču, gremo po začrtani poti naše kmetijske politike. Hkrati Vojaki in brigadirji so skupaj z gospodarjem Jožetom Debev-cem postavili ograjo novega pašnika zadruge Janez Drašler, ki je tudi vodil vsa dela. Kdo pa je dal finančna sredstva? Del sredstev za urejanje pašnikov na Pokojišču je namenila Živinorejska poslovna skupnost Slovenije iz sklada za pomeni to začetek izkoriščanja slabih kmetijskih površin s pašo. Rečemo lahko, da se je v zadnjih dveh letih tak način paše že kar razmahnil. Kljub temu pa so še vedno nekako na začetku, čeprav so že pobrati, da je travnik dobil nekoč kmetje ročno kosili, danes pa se'zaraščajo. Velja reči, da bo na Pokojišču Švigelj na letos urejenih pašnikih pasel še 20 telic ravninskih kmetov. Ta živina bo celo poletje na prostem, saj nova ograja, to je novozelandska stalna oporna ograja, ki se zadnji dve leti uvaja v Sloveniji — omogoča varnost živine. To je prvi poskus. Veliko bi pomenilo, če bi lahko vso plemensko živino pasli čez leto. Takšna paša je najustreznejša oblika vzreje plemenske živine,« poudarja Janez Drašler. Komandant brigade Slavko Korče se res lahko pohvali z uspelo delovno akcijo in pristavlja, da bi še marsikakšno podobno opravilo lahko opravili brigadirji. Ko pogledate urejene pašnike, ni težko ugotoviti, da so mladinci in vojaki vestno opravili začrtano delo. Tudi spomini nanje in na tiste dni, ko so bili z njimi, bodoostali, saj je bilo življenje tedaj na sicer mirni in tihi Pokojiški planoti živahno in polno mladostniške radoživosti. Obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov V vseh KS vrhniške občine so v časii od 9. do 30. marca 1982 potekala predavanja iz obrambnega usposabljanja občanov, z naslednjimi temami: — delovanje družbenopolitičnega sistema v KS v izrednih razmerah, — oklopna sredstva in boj proti njim, — mobilizacija v različnih pogojih, — diverzantsko delovanje. Sklep letošnjih predavanj je bil zamišljen tako, da bi zadnji dve temi imeli zgolj posvetovalni značaj, saj je bila v ta namen vsem gospodinjstvom v občini razdeljena posebna številka revije Naša obramba s članki na temo mobilizacije in diverzantskega dejstvovanja. V zadnjo temo je bil vključen film, pri prvih treh temah pa smo poskrbeli za ponovitev gradiva z grafoskop-skimi prosojnicami. Obveščanje srno to pot zastavili malo drugače kot prejšnja leta — s plakati in vabili Komitejev za SLO in DS krajevnih skupnosti. V programu usposabljanja smo načrtovali 34 triurnih predavanj, za izvedbo pa smo povabili k sodelovanju 14 predavateljev in 3 kinooperaterje. Žal moramo ugotoviti, da kljub pripravljenosti predavateljev zastavljenega programa predavanj nismo uspeli izvesti v celoti: — v KS 'Dragomer so zaradi premajhnega odziva krajanov odpadla vsa tri predavanja, — v KS Vrhnika smo iz enakega vzroka od načrtovanih devetih predavanj izvedli samo enega, — v KS Verd kljub zavzetemu delu članov Komiteja in obveščenosti krajanov nismo izvedli enega od treh predavanj. Objektivne težave pri obveščanju krajanov je imel Komite za SLO in DS v KS Borovnica, zato smo predavanja' preložili na konec meseca marca ter jih takrat uspešno izvedli. Dobro udeležbo krajanov na predavanjih beležimo v manjših KS, Sinja gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Drenov grič, Pod-lipa in Zaplana ter v KS Stara Vrhnika in Log; krajani Ligojne so se skoraj polnoštevilno udeležili že prvega od načrtovanih dveh predavanj.- Postavlja se vprašanje, kje so vzroki za takšen (ne)odziv krajanov v posameznih KS. Menimo, da je poglaviten vzrok v tem, da se ljudje ne zavedajo dovolj pomena obrambnega in samozaščitnega usposabljanja, kljub temu, da je družbenopolitični položaj v svetu vse prej kot pa usmerjen k detantu. Možni vzroki slabega odziva v nekaterih KS so verjetno tudi sočasna predvolilna aktivnost, tako v KS in DO, in spremenjen način obveščanja krajanov (vabila). Sklop predavanj, ki jih načrtujemo za letošnjo jesen, bomo torej zastavili »po starem«, z osebnimi vabili Oddelka za ljudsko obrambo, saj se je izkazalo, da ponekod krajani še niso dovolj osveščeni ter da jim ne ustreza »demokratična linija«, pač pa metoda »trde roke«! . M. J. Naša skupna skrb j< da bo mleko zares bc Vrhniški kmetje so že zelo zgodaj spoznali, da lahko le i / nim nastopom dosežejo primeren učinek, zato so v leti / ustanovli mlekarno in od takrat naprej bolj ali manj uspeš delujejo v zadrugi. Sistem zbiranja mleka je bil enostaven. Vsak proizvajalec je imel svoj mlekarski vrč z mlekarsko številko. Vaški vozniki pa so te vrče z mlekom odpeljali v mlekarno, kjer so lahko mlekarji kadarkoli ugotavljali, kakšno je mleko. Mleko, ki ni ustrezalo določenim pogojem (zakisano, umazano, posneto, dolita voda), so zavrnili ali pa tudi na osnovi sprejetega pravilnika o mleku prekinili prevzem mleka, če ostali ukrepi niso pomagali. Tako se je v tedanjem času širila kvaliteta in seveda tudi glas o vrhniški mlekarni, o vrhniškem zadružništvu. V novejšem času je mlekarna razširila svoje odkupno območje, spremenili so se predpisi in po vaseh so zgradili zbiralnice, hladilnice za mleko, ki skušajo mleko takoj po molži (2 x dnevno) ohraniti, z nizko temperaturo, čimbolj nerazkrojeno. Ker je teh zbiralnic mleka precej (samo na področju KZ Vrhnika — 36), je tudi kontrola kakovosti mleka temu primerno težja. Mlekarji sicer skušajo izbrskati ■kakšnega dolivalca, kar pa se jim precej težko posreči, ker imajo premalo časa. Včasih pa so tudi nerodni pri postopku odvzema vzorcev, tako, da se med obdolženci znajde tudi kdo, ki ni sodeloval pri potvorbi (tako se je nedavno dogodilo v Ligojni). Pozabljamo, da so naši predniki ustanovili zadrugo in izgradili zadružno mlekarno zato, da bi v skupnem nastopu dosegli boljši ekonomski učinek. Posamezniki, ki oddajajo mleko, se obnašajo tako, kot da niso člani skupnosti v zadrugi. \ mi F cA Ker je praktično neri slediti 1000 dobaviteljev i zadružno mlekarno (tudi tec, Žiri in Rovte), se dog| namesto iz 12 litrov mlek: lamo 1 kg sira iz 12,5 Vsi smo si enotni, da našnjem času potrebno m zategniti pas, tako pri d kot pri kmetih. Znano je, mleka ni ekonomska. Ni nivojih se poskuša uredit] se položaj kmetijstva izbi upamo, da se tudi bo, veri lahko tudi sami nekaj nar kar nas ne bo nič stalo, % očistimo in prebelimo pred molžo operemo v molzemo v čisto posodo, Ve čimo, če imajo krave "ra takoj po molži oddamo ^ vzbiralnico. iCe, Ker nekateri mislijo, d;0* tako ceno, kot je, dobr„ye umazano mleko, katerega razredči, se ni čuditi, da r'ftn remo doseči 0,5 Sfr za sin,0( do sedaj. To predstavlja (,jak niranih 80.000 kg izvoz ia sira 40.000 Sfr ali približi »đi starih milijonov. Nadalje 'hr siru, ki se prodaja za topljf 0v in tega je letno cca 60 — i ta — iztržili približno 100 S 'a nov več kot do sedaj. La^ xx .... Odi naštevali se druge poman Var sti, ki bi se dale odpravi azr so za nekatere vse same i1 k kosti, katere pa bi omogoči^ bi proizvajalci dobili za L.-e 0,70 din več za liter oddttec mleka, ne da bi kogarkoli lf9^ stalo. Potrudimo se torej, mleko zares belo. ing. ANDREJ Š" Obisk pobraten šole v Zagrebu Vrhniška šola Ivana Cankarja je pobratena s šolami širom po Jugoslaviji, ki nosijo ime po največjem slovenskem pisatelju — Ivanu Cankarju. Ena izmed teh šol je v Zagrebu. Letos 10. in 11. maja je delegacija pionirjev naše šole obiskala Cankarjevo šolo v Zagrebu. Sprejeli so nas kar se da prisrčno, nato pa so priredili slovesnost. Sodelovali smo pri polaganju venca na Cankarjevem spomeniku. Ogledali smo si tudi njihove modelarske izdelke ter priznanja, ki so jih dosegli v raznih športih. Zatem smo se predstavili drug drugemu ter odšli z našimi gostitelji na njihove domove. Naši gostitelji so se zelo trudili, da bi nam bilo udobno in prijetno. Moj novi prijatelj me je seznanil s svojo mamo, z očetom in bratom. Po- 90 na ad jjtfn ^9 p Pori faf 'e//i len m n lo< 9c Dc lin % se te 'a ni. Va Oc Ti k Sr Komunisti iz KS Vrhnika so v soboto, 15. maja prijeli za krampe in lopate in pri spomeniku < Drči napravili trase in uredili okolico li