rwi amerijkanski Slovenec m J PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI flJJjjk Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! jUHL^Jo« let za svoj GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA Jupujte vojne lESSa V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZfe V ZEDINJENIH DRŽAVAH. bovdzi STEV. (NO.) 64 CHICAGO, ILL., PETEK, 11. AVGUSTA —FRIDAY, AUGUST 11, 1944 . ' LETNIK (VOL.) LUI - '■ ' ' 1 ' ...... I I .. ■ _--------------- - I . ...I., — ■ ' "■ '■ . . I II I . 11,1 V Franciji začenja bojim Pariz AMERIŠKI STRATEGI USPELI; ZASTOJ NA VZHODU London, Anglija. — Radio poročila v četrtek jutro so oznanjala, da so ameriški tanki le še dobrih 85 milj od Pariza in da gredo naprej od ravno zavzetega važnega križiščnega središča mesta Le Mans. V sredo so dosegli Amerikanci skoro neverjetne uspehe. Zasedli so na se-veru ob obrežju St. Malo, na jugu ob reki Loire veliko mesto Nantes, nato pa so prodrli še zvečer v Le Mans. Tudi Kanad-ci in Angleži imajo dobre uspehe v Normandiji. Ameriške čete, katerih mora biti precej nad deset divizij v Franciji, dosegajo zadnje dni čudovite uspehe. Vse to pa je pripisovati izborni strategiji a-meriških vojskovodij, ki so Nemce s svojimi načrti naravnost zmešali, da zdaj vsi zmedeni beže in ne vedo, kje je za nje največja nevarnost. Ame- i rikanci so začeli h kratu prodirati na šestih točkah. Nemci so bili pripravljeni prvotno le na dveh. Hitri bliskovit sunek na vseh šestih točkah je takoj od-j pri Amerikancem pot na onih točkah, ki so bile nezavarovane in motorizirane kolone so naglo drle naprej. To pa je postavilo one dve glavne točke, kjer so bili Nemci pripravljeni v nevarnost zajetja in Nemci so se morali umakniti tudi tu. Zdaj ! so jih Amerikanci nevarno nadlegovali že tudi tu in tako je (Dalje na 6. strani) - guam v ameriških rokah; druge vesti iz pacifika - _ Pearl Harbor, Havwjelco. —* I^f dvajsetih dneh hudih bojev so ameriške čete osvojile domalega ves otok Guam v osrednjem Pacifiku. Otok Guam je bil pred vojno v ameriških rokah in leži kakih 1500 milj vzhodno od filipinskega otočja in je zelo važna postojanka za vso plovbo v Tihem morju, ki gre proti severu, vzhodu ali jugu. Japonci so bili ob svojem navalu isto na hitro vzeli, ker Amerikanci tedaj niso bili na kak napad, ne na obrambo pripravljeni. Zdaj je Guam domalega ves svobo-jen, le nekateri ostanki japonskih čet so še ostali, kar bodo Amerikanci prej ali slej vse iz-čistili. Boji za Guam so bili hudi. Japonci so imeli na tem otoku do blizu 20,000 mož, ki so bili dobro založeni. Več, kakor 15,-000 od teh je padlo v bojih, o-menja poročilo. Japonci so fanatiki, kakor že znano, z njimi je treba računati kot z blaznih mi branilci, preko katerih je mogoče le, ko so pobiti. Tudi na Guamu je bilo tako. Amerikan- ci kot dobri strategi so najprvo otok odrezali od zvez na morju, nakar so istega invadirali in prva dva tedna-so bili boji naravnost strahoviti. Načrt je uspel in otok je zdaj v ameriških rokah. Ta središčna točka v Pacifiku bo služila Amerikancem zelo dobro za nadaljne operacije proti Filipinom in japonskemu otočju samemu. V Kitajski, omenjajo poročila, da divjajo hudi boji v vsej Hengyang okolici. Deset kitajskih divizij je zapletenih v boje. Tudi iz Burme poročajo o nadaljnih delnih uspehih. V Novi Gvineji pa čistijo zadnje japonske ostanke na severnem obrežju britskega dela Nove Gvineje. osvobojena mesta razbita; razmere na balkanu Washington, D. C. — Sovjetski tisk poroča, da po osvobojenih mestih so Nemci večinoma uničili ali poškodovali vse važnejša poslopja in stavbe. Prebivalstvo in delavci so bili odvede-n v nazijsko suženjstvo, ali pa pobiti. Le po onih krajih, kjer je bilo rusko napredovanje hitro, Nemci niso imeli časa izvajati razdejanja in uničevanje. V mestu Narva v zalivu Finske, poročajo Rusi, da so našli mesto popolnoma izpraznjeno. Nemci so izpraznili vse, poslopja močno poškodovali. Mestece Brzec pri Brest Litovsku je bilo najdeno prazno in razdejano, križano po hitlerjevcih. Lvov in Stanislav sta boljša, ker vsled naglega ruskega prodiranja Nemci niso imeli časjt izvršiti razdejanja. Najbolj razdejano mesto pa je bilo Baranovice, ki je bilo dobesedno razrušeno in požgano. Iz Balkana prihajajo poročila, da se ljudstva v zasedenih deželah na splo&no dvigajo. Nemcem in vsem Kvi-zlingom so vsak dan bolj sovražni. Napade na nje izvajajo ljudje pri belem dnevu. Najbolj nervozno stanje vlada v Paveličevi Hrvatski. Vlada je dala vpoklicati vse dijake od 16. leta naprej, da bi oja-čila svoje sile, ker odpor v ljudstvu je vsak dan večji. Paveličevi pristaši so silno nervozni, ker vedo, da gre za njih glave, kakor hitro pride odrešenje bodisi od zunaj, ali od znotraj. O slični veliki nervoznosti poročajo tudi iz Bolgarije. Vlada je obdolžena od ljudstva, da je kriva vsega gorja in sodelovanja z osiščem in se vzdržuje le še z nemško prisotnostjo, ki pa tu ne bo dolffo.. Ill W 'I ii I Bll^— P I uM^ VHHl.Vi Tukaj vidimo ameriške vojake, ki so bili ranjeni ▼ bojih ▼ Normandiji, kako ležijo na krovu prisialne ladjice, ki jih prevaža na bolniško ladjo. Ta jih bo prepeljala v bolnišnice v Angliji, kjer_ bo vsak dobil takoj najboljšo zdravniško oskrbo. » „ __» m m ^^mm • 4MMI AMERIŠKI RANJENCI lNGLO - AMERIŠKI SPORA-1 :UM GLEDE DOBAVE OLJA NA BLIŽNJEM VZHODU Washington, D. C. — Za- bepink! &droženih držav, in relike Britanije, so podpisali ledsebojni sporazum, ki odlo-ji a pravila na podlagi določil Ltlantskega čarterja za med- < arodno svetovno oljno indu-trijo. Sporazum vsebuje dolo-I ila, koliko olja sme vsaka dr- ! ava dobiti iz oljnih vrelcev v I užni Arabiji in drugih oljnih I relcev na Bližnjem vzhodu, ki o zdaj pod kontrolo Zavezni- j :ov. V glavnem se gre za to, da 1 e izčrpavanje in uporaba olja >revidno uredi, da bo proizvod-ija istega lahko zadostovala za 'se potrebe raznih dežel, ki bo-lo v tem mednarodnem oljnem tartelu soudeležene. Vrhovno i )esedo boste imeli v zadevi An- j flija in Amerika. Sodelovali in < soudeleženi bodo pa tudi manj- j ;e države. Ta sporazum s§ pa le tiče oljnih tvrdk in podjetij, ti so izven območja mednarod-lega obeležja. -o- . GANDHIJEVI PRISTAŠI ARETIRANI Bombay, Indija. — Petindvajset pristašev Vse-indijske-ga kongresa, ki so hoteli obhajati obletnico Gandhijeve aretacije leta 1942, je bilo od vladnih organov aretiranih. Kljub temu, da so prosili za dovoljenje za namenjene siavnosti, jim vlada tega ni dovolila. Gandhi je že pred par dnevi napovedal, da če vlada tega ne bo dovolila, da bo to povod za nemire. NOVA FINSKA VLADA Stockholm, Švedska. — Finci so ustanovili novo vlado, kateri načeluje Antti Hackzell, zunanji minister bivše finske vlade. Prva naloga nove vlade je doseči mir z Zavezniki, omenja poročilo. -o- NAPAD fcA ANGLEŠKEGA KOMISARJA V PALESTINI Jeruzalem, Palestina'. — Neki ekstremni Zionist je poskusil z atentatom na angleškega komisarja v Palestini Harolda MacMichaela, ki upravlja Palestino. Napad je komisarja le ranil in je ušel smrti.- Napadalec je bil prijet. ■ KRI2EM SVETA s! — Ankara, Turčija. — Diplomatski kroRi v iem mestu ao gi arejeli vesti, da so bolgarski za- o< rtopniki zaprosili ameriške m predstavnike v Bernu na Švi- p< :arskem za mir. Bolgarija je 1 ki bila tudi v zadnji vojni prva dr- d; šava, ki je zaprosila Zaveznike si za mir. p< — Alžir, Afrika. — Vesti se P^ širijo, da je bila v Madridu na ni španskem odkrita zarota proti U vladi generala Franko. Zarot- s niki so imeli načrte strmoglaviti bi vlado in isto nadomestiti s svo- P' jimi somišljeniki. Vest pa je prišla iz osiščnih virov in je z< lahko, da ima svoj poseben na- n' men. k — London, Anglija. — Ame- v< riške oblasti v vojaških tabori-ščih v Angliji in Franciji so u- ^ kinile dostavljanje in razpeče-i^ vanje angleških listov med a- P meriškimi vojaki, dokler ne bo- ^ do minile volitve v Združenih v državah. S tem se bo odstranil i vsak zunanji vpliv na vojake glede volitev. — Stockholm, Švedska. — Iz ^ Nemčije došla poročila omenjajo, da so nazijske oblasti vpoklicale nad 90,000 poštnih ^ uslužbencev v vojsko. S tem je i zelo prizadeto poslovanje pošte. Dostavljenje pošte po deže-' li in v mnogih mestih je ustav-! Ijeno. Ljudje morajo sami ho- j 'diti po poŠto na urade. — Chungking, Kitajska. — Ameriški bombniki so napadli | v torek mesto Šanghaj, ki ga j imajo Japonci okupiranega v ^ tej vojni. Letalci so občutno po-1 |škodovali pristaniške pomole j lin druge naprave v mestu, ki ^ služijo japonski vojski. — Miami, Florida. — Ne daleč od Nipe Bay v Kubi, je strmoglavil pan-ameriški Clipper Iv morje. Dva potnika sta v nesreči umrla in bila najdena:, mrtva. 15 potnikov je še pogre- , šanih, o katerih se še ne ve, ali < so živi ali mrtvi. — Paterson, N. J. — V tvor-nicah od Wright Aeronautical Corporation je bilo včeraj vse 'delo v zastoju vsled stavke . i 3000 delavcev. Na stavko so odšli, ker je bilo 74 delavcev od- iKRBI, KAJ BO Z DELAVCI PO VOJNI, KO NE BO VEC VOJNIH NAROČIL? Washington, D. C. — Kon- n rresnik Ramspeck. kf načeto^ ^ >dboru, ki skrbi za "javne na- š neščence, je dejal včerajf da »ostoji nevarnost, da ko vojna p tonča, da bo samo zvezna via- : v A la odslovila do 2 milijona u-lužbencev in delavcev. To je p >oleg onih milijonov, ki bodo £ >rizadeti vsled ukinjenja voj- ' lih naročil v privatnih podje- * jih. Zadeva je vrlo resna in le ' skrbno pripravo v naprej se ' >o dalo preprečiti prav naljube " »osledice v tem oziru. V kongresu delajo na novih zakonih, ki bodo določali pred- J o losti za stare izkušene delavce, j cakor tudi prednosti za vojne p reterane, ki so bili v poklicani v v ;lužbo iz svojih mest. Mnoge lelavce tare že sedaj skrb, kaj >o z njimi po vojni. Mnogi zapuščajo svoja dela v vojnih J ;vornicah in iščejo dela pri privatnih podjetjih, da bi si zasi-furali stalnost dela za povojno, iobo. -0--c ENA ČETRTINA JAPONCEV! V BURMI UBITIH Sydney, Avstralija. — Za- 3 vezniško poročilo o izgubah so- t vražnika v Burmi omenja, da je I dosedaj padlo 22,341 Japon-^ cev. Ker so Japonci imeli le nekaj nad 90,000 mož v Burmi, 1 so zgubili torej četrtino svoje- ] ga moštva. j] -o--b LADJA Z BEGUNCI POTOPLJENA Ankara, Turčija. — Turški parnik Masketa, ki je vozil judovske begunce iz Rumunije in Bolgarije, se je potopil v Ornem morju. 300 beguncev, ki so se vozili na ladji, je utonilo. -o- PO VSEJ SRBIJI DIVJAJO BOJI London, Anglija. — Jugoslovanska radio postaja je objavila, da divjajo po vsej južni Srbiji ljuti boji med Nemci in jugoslovanskimi patrioti. Nemci so morali dovesti ojačenja v južno Srbijo. puščenih od dela. Kčrporacija izdeluje nujne važne vojne potrebščine. HITLER DAL OBESITI OSEN ČASTNIKOV; HINNLER UBIT? London, Anglija. — Berlinska radio postaja je objavila, da je Ljudsko sodišče pronašlo osem višjih nemških častnikov krivih zarote proti Adolf u Hitlerju, vodji nemških nazijev in je vsem prisodilo pravično kazen. Med temi, ki jih je zadela "pravična" kazen je bil glavni krivec maršal Erwin von Witzle-ben in z njim še sedem drugih častnikov, ki so bili soudeleženi pri zaroti 20. julija, ko je bil izvršen napad na Hitlerjevo življenje. Usmrtitev vseh osem obsojencev je bila izvršena djre uri po obsodbi z obešen j en^To-menja poročilo. Obsojeni so izpovedali, da so resnično imeli načrt umoriti Hitlerja. Poskušali so to izvesti že v poletju 1943, kar pa ni uspelo. Maršal Witzleben t ._i pri obravnavi povdaril, da se v Nemčiji ubija mnogo boljše ljudi, kakor pa je Hitler. V Normandiji so Angleži vje-li nekega nemškega poročnika ta zadnji torek, ki je povedal, da se je še v nedeljo razširila vest v njihovem glavnem stanu, da je bil te dni ubit Heinrich Himmler, načelnik Hitlerjevih gestapovcev. Vest še ni potrjena, zato jo je treba vzeti s pridržkom na znanje. 1 -i italijanskTfašisti morajo pred sodišče Rim, Italija. — Višjemu državnemu sodišču, ki ga je imenovala sedanja nova italijanska vla,da, je predloženih 309 imen, članov ifaTTjansTcegaTseha ta. ki ^ obtočni štfdelovžrTtJa s prej- šno fašistično Mussolinijevo vlado, ter so glasovali tudi za vojno pred štirimi leti. 1 Italijanski senat je štel 420 članov, ki so bili navadno priporočeni kralju za odobritev po predsedniku ministerskega sveta. Grof Carlo Sforza, ki je zdaj višji državni komisar je predlagal, da se vsi senatorji, ki so krivi kakoršnega koii sodelovanja z bivšo Mussolinijevo vlado suspendirajo, za njihova dejanja pa po zasluženju kaznujejo. Senatorji so brezdvomno sokrivi že v tem, ker so kakor poslušni hlapci glasovali za vsak Mussolinijev predlog. Za vojne zločine nosi večina italijanskega naroda veliko odgovornost. Dokler so osiščne sile zmagovale, so Italijani kar blazno dirjali za Mussolinijem in uganjali najgrša početja, ka-koršnih bi se celo divji barbari sramovali. Početja, ki so jih vršili na slovenski zemlji, še niso pozabljena in od Slovencev nikoli pozabljena ne bodo. Škandal je, da se Italijanom zdaj vse to tako milostno spregleduje, mesto, da bi se od njih zahtevalo strog račun za zločine, ki so jih vršili nad nedolžnimi malimi narodi. rusi morajo zasesti berlin, zahteva pravda Moskva, Rusija. — List "Pravda" objavija s posebnim pov-darkom zahtevo, da se mora ruski vojski dovoliti, da zasede za I / daljšo dobo Berlin, da bo držala Nemčijo v miru v bodočnosti, i Pravda trdi, da prihaja čas, ko bodo vsi Nemci vpili na ves glas, da niso bili oni tisti, ki so vršili po svetu zločine in ubijali, marveč, da je bil to Hitler. Člankar na to pristavlja, da vsak ruski vojak ve, da je nujno potrebno, da bodo Rusi za nekaj časa v Berlinu. Mi hočemo naučiti tiste, ki mislijo, da bodo leta 1964 znali bolje voditi vojsko, kakor so jo znali v tej vojni in da bodo tedaj zmagali nad svetom. Mi hočemo preko Nemčije z mečem v roki, da bomo v Nemcih enkrat za vselej j ubili ljubezen do meča za pri-ihodnja stoletja. To kar omenja člankar, kako i bodo Nemci zvračali svoje grehe na grešnega kozla Hitlerja, Nemci že delajo. Vse vesti o uporih med nemškimi generali |so najbrže v dobri meri bunk. Ako so bili nemški generali tako proti Hitlerju, kako je pa to, da dokler so zmagovali so bili j .vsi z dušo in telesom zanj in sc masakrirali uboge narode pc zasedenih deželah, kakor doslej še noben barbar. Nemške barbare je treba prijeti za uše- sa in "Rusi bodo znali to najbolje izvršiti, zato se Nemcem pred Rusi tako hlače tresejo. -o- POLJSKA ZAMEJNA VLADA IN OSVOBODILNI ODBOR V RUSIJI SE PREPIRATA Moskva, Rusija. — Zastopniki zamejne vlade v Londonu, ki so dospeli te dni v Moskvo na razgovor so se na sestanku s zastopniki Poljskega osvobodilnega odbora, ki se je organiziral v Rusiji, sprli radi poljske državne utsave. Osvobodilni , odbor je mnenja, da sedanja 'žamejna vlada ni niti,, legalna, ker je organizirana in sestavljena na podlagi diktatorskih zakonov iz leta 1935, ko je pokojni Pilsudski zavrgel prej-šno ustavo in razglasil diktaturo. Sovjetski uradniki pa dokazujejo, da so člani zamejne vlade za baltiško in si^ednjeev-ropsko konfederacijo, ki nič drugega kakor blok proti Rusiji, kar pa Rusija ne bo tolerira-la pod nobenim pogojem. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 11. avguata 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC | Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America, Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Ishsjs ▼salt torsk In patok Issued rrary Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročninas Subscriptions Za celo leto---$4.90 For one year_$4.00 Za pol leta - 2.00 For half a year____ 2.00 Za četrt leto ------ 1.25 For three months__1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto —--$4j60 For one year_$4.50 Za pol leto------- - 2.25 For half a year"_2.25 Za četrt leto--------------1.50 For three months____1.50 Dopisniki so proienL da dopise poiljajo vedno malo preja, kakor aadn}e ore predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa . najkasneje do arede Jutra. — Na dopise brez podpisa se na ozira. — Roko-pisoT uredništvo ne vrača. v POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. cerkve in mir * * (Konec) .V teh izjavah ni dvoumnosti ne kompromisa. Prinašajo nam nazaj filozofijo Deklaracije neodvisnosti, načela časti vseh ljudi in vseh narodov. Niso se ustrašili poudariti, da "ne samo posamezniki, marveč narodi, države in mednarodna družba so podvrženi nadvladi Boga in moralnim postavam, ki prihajajo od Boga," kar pomeni, da noben Cezar in nobeni trije Cezarji ne morejo izravnati ničesar, kar bi žalilo m kršilo moralne postave. ' Tu imamo rešilni vzorec. Prošnja, ki jo želi ta članek naglasiti je, naj bi se v očigled nujnosti to vsestransko podprlo. Vse cerkve v Združenih državah naj bi o tem razpravljale na svojih prižnicah, na svojih konferencah in v vseh svojih društvih in klubih, ki jih gole v svojih delokrogih. Treba je pogumno dodati: Mi bi morali imeti zagotovilo za pravi mir, ki bo pravi mir le tedaj, če bo stal na moralni postavi. Na našo vlado bi se morale obrniti cerkvene skupine po vsej deželi. Zastopniki katoliške, judovske in protestantovske cerkve iz vseh zavezniških dežel in tudi kakor hitro mogoče iz osiščnih dežel bi morali biti pozvani na sestanek v svrho ustanovitve komisije zavezniških Svetov takoj prav s^daj in slučajno tudi komisija mirovne konference. Te komisije naj bi izdelale za mirovno kon-l ferenco izjavo načel za mir. Posebno verujemo, da so si katoličani, protestanti in judje, ki so trpeli pod totalitar-nimi režimi, enako tudi misijonarji na Japonskem zaslu-1 žili vso pravico do zastopstva v mirovnih komisijah in da so ti najbolj merodajni in sposobni, da izrazijo v imenu človeških pravic oboje, to je odgovornost in zakonite potrebe ljudi, s katerimi so delovali in bili v zvezi. Ko bi opustili misel na diktaturo "Treh velikih" v dobro Sveta narodov, ki bi zastopal ženijalno mednarodno so- ' delovanje in hi zasnovali komisijo takega Sveta, v katerem bi bilo zastopstvo najbolj sposobnih za oblikovanje moral- ! mh postav, bi bfli lahko zagotovljeni, da bi prišla na dan L polagoma — ako tudi ne brez težav — "Mednarodna med- 1 verska izjava" glede pravičnega miru. Potem bi se vpra- 1 sanje meja, kolonij in naravnih bogastev lahko rešilo, ker 1 bi jih pričeli reševati ne v duhu vedno'spreminjajočega se!J oportunizma, ampak v duhu načel moralnih pravic. j] Iti bi morali še korak dalje. Načela moralnih postav * vtelesena v mednarodni seznam pravic, bi ne smela biti le s vodilo mirovni konferenci, ampak bi morala voditi in kon- v trohrati tudi dejanja Sveta narodov. Zato bi dalje sveto- i vali, da kakoršno koli trajna mednarodna ustanova se bo1, ze ustanovila, naj bi se poleg nje ustanovilo tudi trajno 1 najvišje sodišče, katerega naj bi tvorili zastopniki raznih <3 cerkva, prav tako kakor lajiki-juristi, tako da bi vsak na- r rod, vsaka kolonija, ali po mandatu vladana dežela, ali ka-! tera koli manjšinska narodna skupina mogla apelirati in," prositi za razsodbo, ali je v njenem slučaju prekršena kaka d točka v seznamu mednarodnih pravic po odredbah medna- h rodne ustanove. (t. Prepričani smo, če bi bili mi vstrajaii pri Ligi narodov č leta 1918 v namenu, da bi jo izboljšali in če bi bilo za to Li- * go tudi tako najvišje sodišče, obstoječe iz zastopnikov cer- s< kva m lajikov, mi bi se bili izognili sedanji katastrofi. Ve-!«] rujemo tudi, da brez take trajne ustanove, kjer se lahko k predložijo taki slučaji, ki zapletajo mednarodno moralo v k primerno rešitev, nas ne bo nobena druga stvar mogla ob- z varovati pred drugimi novimi vojnami. lo Vse to nam daje prejasen vpogled, da tavamo od ene st vojne do druge in da je vsaka bolj strašna in uničevalna. I Vse to le radi tega, ker je vodstvo mednarodnih zadev ved- ta no cisto v rokah posvetnega vodstva. Toda sedaj, da so & se začele tudi cerkve združevati vsaj v skupnem potrjeva-f* nju in priznavanju mednarodnih moralnih postav, jim je1 * odprta pot, da se potegnejo, naj se jim da tudi priložnost, re da prispevajo svoj zakoniti prispevek k vzdrževanju miru di j Večje potrebe pa tudi zahteve zato še ni bilo. Potrebne korake je treba podvzeti takoj!" Tako Louis Mrcier. S tem člankom je zadel žebelj na glavo. S POTOVANJA Cleveland, Ohio. 150 j Mojim prijateljem bravcem ■—— i A. S. že dalj časa nisem niče-,JJ |sar poročal. V Ameriki je že taps ko, če se ne oglasiš, potem meto- nijo da te več ni na svetu, od _ časa do časa je dobro da se sre- čamo, če ne že osebno, pa vsaj ne- besedno, z dopisom, da povemo, kako se ima eden ali drugi. — Navadno smo se pa srečali at letno z rojaki v Lemontu, ki je — nekakšna centrala, vsako leto v tem času. Lemont je središče za nas Ameriške Slovence, kamor radi hitimo iz vzhoda in prihajajo iz zapada. Lemont velja za Gorenjske Brezje in bo veljal, to se vidi z vsakim dnem in vsa-' ia~ kim letom. ela v kratkih odstavkih naj ome-ia- nim kako sem se srečal z razni-' in mi prijatelji in znanci v dnevih od sobote do torka v Lemontu jin Joiietu. Dve stvari so me vlekle, da ' sem potoval v osrednji zapad. Jednotin jubilej in pa zeleni iek hrib v Lemontu. Tukaj sem ho-tel videti iznajdbo Rev. patra 1Z_ Johna Ferlina OFM. glede ti-{ y stega panja, kateri je povzročil . kai\ nekakšno revolucijo med i čebelarji, videl sem kopico pisem iz vseh krajev in še iz Ka-to- nade. 10- Zgodovinsko je to, da so se z očeti frančiškani naselile v Le-mont tudi čebelice, ki so po idi pric*nosti rekel prav podobne . očetom frančiškanom v njiho-1111 vih delih. Med je znana hrana med na-ne mi Slavenci, saj se še spominja->n- te vsi, kako so stali taki, (pri si nas smo jim rekli "Valniki") . ir.,kjer 80 bili v njih panji pridnih : ^ J čebel, stali so ob koncu ostalih ■ da kmečkiil Poslopjih proti solncu 1 obrnjeni, da jih je dopoldansko \i ^-jsoince ogrelo in navdalo, da so ji be se razpršile vsaka na svojo-i stran. < [0_ Pater John Ferlin je bil med ostalimi tisti, ki se je z vso ener- ( ' gijo lotil dela za pridne čebeli- 1 ^ ce, £a njih potrebno izboljša-11 nje. Sel sem tja, da vidim kajiA in da je na stvari in zadovoljenj d- lahko poročam, da je zboljša-1 a_ nje veliko vredno, to so mi po- * er; trdila tudi pisma, katere sem s j bral, tako od čebelarjev, kakor J tudi iz urada za patente iz Wa- * shingtona. Zboljšanje obstoji v! .tehle stvareh, ki se razločuje od <č je sistema naprav od poprej: Pr- p vič je urejeno v panju tako, da [ 1 " se skladnica satovja vloži z lah- !ž °-,ka notri in z lahka znotraj pre-!p X> gleda je li polno ali ne, z lah- p io ka vzame ven in zopet vloži, ne ih da se čebelice razdrami ali ra- š a- ni'n - I o Drugo je v tem, da je na ta !h način prej napolnjeno satovje! ; jin do kraja napolnjeno z me- v a dom, ker so v ta namen vse bo-' ]y 1- Ije ugodnosti od poprej. Tre-;n tje, najvažnejše pa je to: da se H v čebelice z lahkoto hrani, kadar ki je hrana njim potrebna. To je p] J-1 najvažnejši del iznajdbe. Do ^ sedaj je bila v ta namen samo j( S ena mala odprtina na vrhu, v< 0 kjer se je spustil med ali slad- af v korna voda v sredini v panj in p} ^ z malim lesom pokril,-kar ni bi- 'ni Io nikakor zadovoljivo, kajti di vse so se morale drenjati na ti- vi e stem kraju. II € Nova iznajdba pa je urejena dr — tako-le: Izdelan je cedilnik, ki Le j ima 8 (osem) cedilc za vsako je _ i satovje jedno. Satovja so po- v d "jkrita z desko, preko katere de- Lc J ske so zvrtane luknice, v kate-jitč » re se nastavijo že omenjena ce- dil . dilca, v kateri posodi je pro-Jmc stornine za kvort medu ali sladkorne vode za krmo čebelic. I Kadar je treba iste krmiti, se - vse to stori z lahkoto in brez - vsake zamude, v nekaj minutah " se nakrmi vse panje. Pri tem so ^ pa čebelice varne, ne da bi ka- - teri strlo ali ranilo. To so resne J zboljšanja in mojster čebelar - le želi, da bi se tega vsi čebe- * larji oprijeli, ker bodo imeli več II uspeha z manjšo mujo v čebe-e larstv-H. v Vse to zgoraj omenjeno sem a tudi posnel na slike v detaljih, r da se lahko pokaže kar je tu zgoraj opisano. ® Med tem, ko sva z patrom '» Johnom pregledovala panje še v soboto popoldan, se nepričakovano pripeljajo z gospodom Širceljnom pionirski 82 letni J- Rev. Ciril Zupan, OSB. na hrib h v Lemont. Smehljaje kot vedno, u rdečega lica in dobre volje se prismehljajo v družbo čebelar- * ja, kjer sta z velikim povdar-; kom razmotrivala o pridnih če-11 belicah. Vsi naokrog so zrli na visokega gosta Cirila Zupana. a Vsakemu je bilo v veselje in v čast z njim razgovarjati. Ca-JJ sten gost je bil to za Lemont in * zelo pohvalno so se g. starosta " duhovnikov izrazili o tem pri-~ ljubljenem kraju. Dalje se je mudil tamkaj tu-z di Mr. Joseph Gregorich, ki je - dospel iz Detroita, da bi pri-! 0 sostvoval Baragovemu zborova-e nju v Joiietu. Znano je, kako - da se zanima Mr. Gregorich za prospeh Baragove beatifikaci- - je, v kateri namen je bil že pred - leti spisal knjigo, v kateri so bi- 1 li prikazani dokazi, zakaj da > je potreba Barago povzdigniti i na; oltar. Omenjeni je bil na i Baragovi seji tudi izvoljen v od-i bor z Kev. Scheringerjem in g. > Šircelnom, da bodo še dalje zbi- i > rali dokaze o Baragovem delu1 ) *in življenju med Indijanci In j drugod, kjer je on živel. [ Tako je bil gost Lemonta tu-1 . di č. g. Scheringer, župnik iz I . Lanse, Mich., ki je obenem j .j predsednik Baragove Zveze in j I j velik prijatelj škofa Magnerja, i ,jv Marquettu, Mich. .! Lemont so obiskali tudi ste- . vilni glavni uradniki KSKJ, ki 3 so potovali v Joliet in nazaji Le- ] j mont je ideal bodočnosti slo- ! ; venskega naroda. * Drugi dan v nedeljo sem sre- | čal mnoge znance in prijatelje, J pose^p^ie prav od nas doma. j j |To je bilo v Joiietu. Mnoge sem .j že zgrešil po poznanju, toda, c poznali so me in spomniil na pretekla mjada leta. r Na hribu v Joiietu smo se se- t šli in si stisnili roke po starem s običaju, kakor smo se srečava- s li v domovini na božjih potih, s Prva se mi je javila Mrs. u Windesman iz West Allis, Wis.\s : Mnogokrat smo se poveselili v,b j njih dobri hiši, ko smo se zbira-j tj li k društvenim praznovanjem, ko je še živel blagopokojni so- k prog, kako vesel bi bil on, kot š< zaslužen mož ko bi prispel na Jednotino slavnost, če bi še živel med nami. Naj mu bo v blag spomin, duši pa v večni mir. Priglasil se je tudi sorodnik Po-nikvarjevih, ki žive v Clevelan-du na Norwoodu, tako Smoleto- H vi iz Bradley, 111., kateri nikoli st ne zamudijo takih cerkvenih in so društvenih praznovanj. Dalje jo Leon Adamič, John Traven, ki ! m je poizvedoval, kako se ima tr i dova Zabukovec in sorodniki, st Louis Strniša za Štefan Jakša, le itd. Na hribu v Joiietu se je go- ur iilo tako, kakor se godi v Le- to; montu ob shodih Marijinih Tc a - praznikov. To je bila zasluga Jednotinega praznovanja, ka-a mor se je 2bralo toliko ljudi, kateri so bili tudi vsi dobro po- .streženi in so imeli prav prijet-; |no razpoloženje in kratek čas. !| Naj dostavim, da bodo vse i to, kar sem tu sporočal, pričale ; | tudi slike posnete od teh pro-: j gramov v teh treh dneh. j Baragovo zborovanje se je 8 vršilo v ponedeljek, začenši s | slovesno sv. mašo, potem "zbo-|;rovanje in kosilo. O tem* naj • sporoča zapisnikar soje in zborovanja. Pri izvolitvi odbora je ' razlike toliko, da je v urad za 3- I. podpredsednika bil soglasno ie izvoljen č. g. zlatomašnik Very * Rev. Ciril Zupan OSB., ki je h načelnik samostana Sv. Križa v 10 Canon City, Colo. Nedvomno bo šlo delo za Ba-ie ragovo beatifikacijo vedno hi-treje od rok, ker se tudi hitro množijo dokazi in prihajajo od-!C bornikom v roke izjave in spo-B~ ročila, da se na Baragovo pri-prošnjo dosezajo razna usliša- h Dja' V ta namen naj bi se vsi ka-u toličani zložili v eno in naj bi vsi z enim glasom prosili cer-P1 kveno oblast za svojega patro-** na Barago. Za prihodno leto je a" bil priporočen izlet v Eagle ™ Harbor in za zborovanje. Za-kaj to, bo že vse ob času poro-lb čano. Po župnijah bodo tudi ustanovljene nekakšne podruž-le nice, za zbiranje udov k Bara-r~ govi Zvezi, da'se bo delo vršilo r" hitreje naprej. Baraga naj bo B~ pa priprošnjik pri Bogu sloven-ia skega naroda ker bil našega a* rodu. Anton Grdina, romar. -o- LETNI MEDENI PIKNIK. Lemont, <111. Redni letni medeni piknik se bo vršil na farmi oo. frančiška-nov v Lemontu dne 3. septem-e bra v nedeljo pred Labor day, ob vsakem vremenu. Saj imamo dvorano, kjer se bo tudi v dežju ° vsa zabava lahko nemoteno vr-j a šila. Ob 11. uri dopoldne bo sveta maša pred Lurško votlino ? pri Blejskem jezeru. Takoj na l" to bo zabava. Čebelarski mojster Father I John bo poskrbel, da bo piknik res ves meden, da se bo vse kar cedilo. Ostali bomo pa poskrbe- f*; li, da bo tudi drugega vsega do-" j volj, kar je potrebno za prijet- 11 lno zabavo in razvedrilo. Zato II j lepo vabimo vse od blizu in daleč. Slovenski frančiškani. zi -0-• 1 ZLATI JUBILEJ DRUŠTEV I j KSKJ V FOREST CITY ' j Forest City, Pa. j Slovenci v Forest City bomo " imeli veliko in redko slavnost dne 19. in 20. avgusta. Društvo J sv. Jožefa štev. 12 KSKJ; dru-" štvo Marije Vnebovzete štev. 77 KSKJ in društvo sv. Ane ■ "Ištev. 120 KSKJ, bodo skupaj ' » proslavili 50 letnico K. S. K. ■ j Jednote, tako bo proslava večja i II in bo imela tudi večje in širše , ' j oboležje. 1 Pripravljalni odbor je prid- \ no na delu, da pripravi vse po- ( trebno za to veliko in redko , slavnost. Zabave bo dovolj vsestranske. Imeli bomo v svoji ] sredi tudi častne goste glavne g uradnike. Udeležila se bosta te J slavnosti glavni predsednik so- c brat g. John Germ in glavni tajnik sobrat g. Jožef Zalar. To naj služi naši javnosti ka- fc kor prednaznanilo, podrobnej- J še o vsem tem bomo še poročali. Mary Turk. ® lj ^ - H DOM SV. JOŽEFA V LEMONTU, ILL. ® Lemont, II. , Večkrat smo slišale govoriti: "Kaj bodo neki naše Šolske se- ? stre s svojo staro hišo sedaj, ko » so si pozidale novo?" Pa smo jo obrnile v najbolj blag in ple- g, menit namen. Seveda je bilo treba veliko preurediti, kar je ■?' stalo mnogo denarja. A po treh j™ letih raznega popravljanja, je urejena sedaj v toliko, da bo le- 'n< tos 20. avgusta "Open House". r€ To je, vsakega povabimo, da si - i == a ogleda notranje prostore naše- - ga zavoda. Vsak ve, da staro i, popravljati je težje kot novo >- narediti, a vse je šlo z božjo po- močjo. Upamo, da nas bodo naši rojaki in prijatelji že za-e naprej po svojih močeh podpi-e rali. V nedeljo 20. avgusta bo torej blagoslovitev kipa Sv. Jožefa, ki stoji v cvetnem vrtu na e gričku pred hišo ter je varuh in s patron našega zavoda. Ob tej >- priliki vsi lepo povabljeni in ij pozdravljeni. >- Šolske sestre sv. Frančiika. e -o- a KAJ JE NOVEGA V NEW 0 YORKU? J New York, N. Y. Ker ravno pošiljam naročnino za priljubljeni list "Am. Slo-venec", naj zapišem še par vr-stic iz naše naselbine. O kakem .J posebnem gibanju sicer nimam j za poročati. Je bolj vse tiho in ~ zaspano, kakor je to, kakor vi-. dimo tudi po drUgih naših naselbinah. Imamo na dnevnem redu še tu in tam razne prire-» ditve, ampak v javnosti se mna ^ go ne oglašamo. V resnici j« r narod zdaj zelo zaposlen. Vst dela in ker oni, ki znamo še slo ." vensko nismo več tako mladi je se nam po delu ne ljubi prijet v roke pero, ampak le gledamo da dobimo kako uro počitka ot d. večerih, v nedeljo in praznik. Največja prijatelja naše hi ~ še sta "Am. Slovenec" in "Nov lo Svet"* Jaz naiprvo preberem ^ zanimive in podučne članke, k čitatelja res dobro informirajc " o vsem in v tem oziru bi ta list * zelo pogrešal. Moja žena pa komaj čaka povesti, da jo prebere, včasih še po dvakrat. Isto se godi z "Novim Svetom". Hvala in priznanje gre vašemu podjetju, ker narod zalaga s take lepim in koristnim tiskom. Pred kratkim sem bral, da je " slavni gospod Fotič odložil po-slaniško službo v Washingtqnu 1 in da se je mufal. Ta gospod je " bil velik Srb. Tudi na tukaj- šnem konzulatu so bili navadno ° vedno le Srbi. Nas Slovence so o j navadno na sestankih hvalili, da smo dobri ljudje, celo našo nadarjenost in inteligenco so £ hvalili. Ampak da bi nam privoščili kaj drugega, to jim ni £ prišlo nikoli na pamet. Zdaj ču-^ jemo, da so velesrbi silno hudi na kralja, ker se je pobratil s ' Titom. Kaj bodo sedaj? Ali ga ° bodo zavrgli? Naši Slovenci so l" bili vedno ponižni koštrunčki napram Srbom. Opazoval sem včasih našega ministra Snoja, k? je bil drugače na naših shodih gromovnik. Med Srbi pa je bil praya ovčka in je vsem le bolj kimal. Ali mu je šlo toliko 0 za ministerski stolec ali kali? * Pred Srbi bi se moral nekoliko 0 postaviti in jih poučiti, da se ne - bi smeli tako obnašati, kakor * da bi bili sami vsi, drugi pa nič. ® Saj to je ravno krivda, Sloven-J ci so bili le vedno preveč mehki * in so*e z vsako drobtino zado- 1 voljili. Posledice so pa bile, da 1 so Srbi imeli vso vlado vedno v svojih rokah in so le h kakemu ■ oknu postavili kakega Slovenca, da je smel gledati ven, kaj j * več pa ni imel pravice. Nova j ; Jugoslavija bo morala biti bolj ! 1 demokratično urejena, drugače 1 škoda vsake kaplje krvi za njo, j če naj bi samo en narod koman- 1 diral, drugi pa' naj bi bili sami i priveski. Tako je moje mnenje, j Še nekaj je kar ne morem, da bi ne omenil. Naš tukajšnji list Gl. Naroda je silno navdušen za i partizane. Nimam nič proti temu, da se jim da priznanje, v! čemer priznanje zaslužijo. Ampak, da bi pa samo Tito, pa Tito bil vse, pa tudi ne bo res. Ne- j kateri dopisniki, zlasti oni, ki je pisal v G. N. kaka naj bo bodo-1 ča Jugoslavija, je nastreljal ve- j liko kozlov. Jaz sem se le čudil 1 g. Hudetu, da je tisto brozgo * objavljal v G. N. Ce ima pa tudi g. Hude tako mnenje, kakor ga 'J ima tisti slavni dopisnik iz K Brooklyna, potem pač ni čud- J no, če je G. N. duhovno tako ; reven, kakor je. Vsak list mora i j t (Dalje na 5. strani^ j v :| DOGODKI j [ Pogrešan t Cleveland, O. — Mr. in Mrs. j Andrew Ogrin sta prejela obve-• stilo vojnega departments, da j je njiju sin poročnik Joseph Ogrin med pogrešanimi izza 22. junija, ko se je udeležil bombne misije nad Francijo. Mr. Konda operiran So. Chicago, ni. — Mr. Joseph Konda je moral zadnji te- - den na operacijo v So. Chicago Hospital, kjer je bil operiran - radi kile. Blagemu rojaku želi- n mo, da čimprej e okreva in se n vrne zdrav domov! n _ V morn&rcio se vpisa) £ - Chicago, HI. — Zadnji teden je odšel v mornarico John E. Jerich, sin našega urednika. Nahaja se v začasnem vežbali-® šču v Great Lakes, Illinois. y: Poročnik Kirn iz Milwaukee !: odlikovan ti » . ___ 3 Milwaukee, Wis. — Povelj- ^ nik zračnega eskadrona, poročnik Louis Kirn, sin Mr. in Mrs. . Mike Kirn, iz 2501 So. Delawa-re Ave., si je te dni priboril no-n vo odlikovanje. Dobil je odliko-vanje bronaste zvezde za "za-o sluge na južno pacifičnem bo-jt jišču kot operativni poveljnik, ^ dodeljen štabu letalske koman-" de v Južnem Pacifiku". To je e j že Kirnovo četrto odlikovanje a |tekom te vojne. Prej je že dobil L; mornariški križ, distinkcijo le-talskega križa, in zlato zvezdo za svoje bombne operacije pro-U Japoncem. Junaku naše če-stitke! a _ _ e Gospa Štorklja deli darila v _ f .. Milwaukee ^ ' 1 "Milwaukee, Wis. — Gospa D Štorklja se je zglasila te zad-. nje dni pri sledečih slovenskih ^ družinah: Leo Omejc, 1115-A 0 So. 16th St., pri kateri je pustila krepkega sinčka, hčerke pa 7 pri družinah Anton J. Marku-lin, 2936 N. 10th St., in Law-7 renče I. Jfcklitsch, 2817 So. Burrell St. J Nov grob v Minnesoti Duluth, Minn. — Tukaj je j umrl naš večletni naročnik Frank Krže. Star je bil 80 let ' in je bil doma iz Dorške vasi \ pri Velikih Laščah. Umrl je 27. ; julija 1944. Cerkvene obrede so J opravili naš častiit gospod Mi-, hael Papež. Tukaj zapušča ža-> lujočo soprogo, katera je že 5 , let bolna in v postelji. Naj v mi-Jru počiva. — Mihael Špehar. Smrtna kosa v Cleveland u Cleveland, Ohio. — Tu je u-_ mrla rojakinja Mary Grill, rojena Brandel, stara 44 let, rodom od Salzburga na Štajerskem. V Ameriki je bivala 21 let. Tu zapušča žalujočega so-; proga Antona in štiri hčere. Naj počiva v miru. Slovenski vojak padel v Normandiji Portland Mills, Pa. — Mrs. Rose Sterbenk je prejela vest jod vojnega urada, da je v bojih dne 6. junija ob času invazije padel njen sin korporal Jo-[seph Sterbenk. Star je bil 32 let in je služil pri amfibijskem ) prevoznem oddelku, ki izkrcu-je čete ob času vpadov na 1 obrežja. Materi naše sožalje, si-|nu pa R. L P.! Na Novi Gvineji padel Rock Creek, Ohio. — Dne 26. maja je padel v bojih na Novi Gvineji Pfc. Edward Sintič, sin tukajšne slovenske družine Tomaža Sintič, Bil je star 30 let. Služil je v Panami, Avstraliji in zadnje čase na Novi Gvineji, kjer ga je zadela usoda smrti. Zapušča žalujoče starše, dva brata in dve sestri. Naj počiva v miru. ___ ^ Petek, 11. avgustu 1944 ^ ———i— AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 7 ^ GOZDNI MOŽ • m^MMM.....^^uJk^uKS^K: .mEm^I \ * " Japonski civilist, ki se je * drugimi civilisti skrjval v neki votlini na Saipanu šest dni, preden so jih našli Amerikanci. Poslan bo ▼ xaporno taborišče in vojna je sanj minila. Po čudnih krajih se morajo plašiti naši vojaki! TO m ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA "sic transu gloria i mundi..." Tako mine posvetna slava — je rek, na katerega gotovo pogostoma mislita te zadnje dni Hitler in njegov kom-panjon Benito Mussolini. Da, da, včeraj je še bilo, ko se je mali okrogli Mussolin-eek kakor petelin drl na rimskem balkonu in grozil vsemu svetu. Skoro poniževalno so ga prosili in rotili angleški in ameriški državniki, naj nikar ne vstopi v vojno. Vse skupaj in pomagalo nič. Nadutost in ošabnost sti ga imeli v svojih krempljih in ko se je Francija zgrudila ob porazu leta 1940, je Mussolini pobesnel in zavozil s svojo Italijo v Krvavi konflikt. V tem konfliktu je Mussolinif že našel svoj žalosten konec. Lastna domovina in njegov lasten narod# ga je zavrgel in izbrcal z vlade. Rešil ga je njegov njega vreden bratec Hitler in vzel v zaščito, katera pa ne bo trajala dolgo in bo tudi njega kmalu konec. Kaj je bilo vsega tega treba! Radi dveh napetežev in njihovih somišljenikov je nad^vet prišla strašna katastrofa, ki je zgodovina ne bo zlepa pozabila. Koliko mladih sinov je že padlo na bojiščih in jih še bo. Koliko ljudi v mestih in vaseh je padlo pod bombami, kako veliko in silno je razdejanje po vsem svetu! In to radi dveh ponorelih voditeljev, ki sta vcepila svojim ljudem blazno ideologijo nazizma in fašizma. Kakor zdaj zgleda je svet menda prestopil vrh te strašne katastrofe. Se traja in gre naprej razdejanje, a vendar zdi se, da konec se bliža in da svet polagoma jadra k zaključku te katastrofe. Zaključek zna priti prav hitro. Zavezniško orožje je v premoči, Zavezniki imajo bojišča pod svojo kontrolo in blazni sovražnik ne more več izvajati kakih presenečenj, kakor je to delal v prvih letih vojne. Zdaj izvajajo presenečenja Zavezniki in osiščnih presenečenj je konec. Osiščna moč razpada in se ruši vse povsod. Naravnost neverjetni dogodki se dogajajo na bojiščih. Rusi so zdro-! bili nemško moč na vzhodu. Zdaj trkajo na vzhodna nem-! ška vrata in ponekod so že na nemški zemlji. Na zapadu se je ^adnji teden dogodil naravnost neverjeten slučaj. Tista mogočna nemška trdnjava, o kateri so"razglašali naziji v svet, da je nepremagljiva se zdaj ruši, kakor bi bila iz papirja. Amerikanci so v dveh dnevih napredovali za več kakor 100 milj na bretonskem polotoku. To je uspeh, s ka-koršnim se Nemci niso mogli nikoli postavljati, niti takrat, ] ko so kar poplavljali evropske dežele s svojo vojsko. Amerikanci smo lahko ponosni na to dejstvo. Ne le sama naša vojska na zapadu Evrope in v Italiji dosega take zmage, ampak vsepovsod po svetu naše ameriško orožje zmaguje nad osiščnim orožjem. Saj je znano, da ves svet zalagamo mi Amerikanci z našim orožjem, ki se izdeluje v naših tovarnah. Naše orožje nadkriljuje nemško orožje. To je znak^da naši tehniki so višji nad nemškimi in so nadkrilili vso nemško vojno znanost, kar se tiče izdelovanja orožja. Da mi nismo izdelovali kakih robotnih letal je vzrok to, ker naša dežela se ni hotela udati nečloveškemu sadizmu, da bi uničevali svet in ubijali tudi nedolžne ljudi, kakor to tako slastno in strastno delajo Nemci. Samo to je vzrok, drugače pa je nemška superiornost daleč nižje od zavezniške tozadevne višine. Zaključek te katastrofe torej prihaja. Na enkrat bo tukaj. Ali je svet pripravljen nanj? To je težko uganiti. Zdi se, da uspehi omamljajo. Veselje prikipeva radi uspehov. Nevarnost je, da bomo v središču teh uspehov postali mehki, popustljivi, neprevidni. Da, to je nevarnost. V velikem veselju in razigranosti je prilika za sovražnika, da v svoji potuhnjenosti najde izhod in pobegne pred zasluženo kaznijo. V zadnji vojni so Nemci izvršili tak čin. To se lahko ponovi tudi sedaj v tej vojni. Nemci so se že začeli podajati na vseh frontah. Iz Nemčije prihajajo čudni glasovi. Nekateri so mogoče resnični, mnogi le fabri-cirani, da bi slepili in ustvarili priložnost za pobeg nemških zločincev, za pobeg nemškega kapitala v tujino, da bi si rešili svoje gospodarstvo in da bi tako lepega dneva zopet lahko začeli s tajnim oboroževanjem, da bi na novo napadli svet. Nemci imajo take načrte prav gotovo. Vprašanje je le, ali bodo Zavezniki dovolj čuječi, da bodo to preprečili? To bomo videli. Ako bodo Zavezniki ostali pri dosedanjih sklepih, kakega premirja za Nemce sploh ne bo. Nemčijo bodo zasedli od vseh strani. Potem isto razorožili. Okupacijska vojska, ki bo obstajala iz vseh oboroženih sil Zaveznikov bo čistila in razoroževala Nemčijo. Več mesecev po zasedbi najbrže ne bo mirovne konference. Potem se bo začelo. V načrtu je, nemška industrija se mora znižati in omejiti. Gotovih izdelkov sploh izdelavati ne bo smela. Gotove industrije tudi imeti ne bo smela, to je take, ka-koršna se lahko takoj spremeni za vojno proizvodnjo. Kako bodo kaznovali vojne zločince, je še nerešeno vprašanje. Krivice, ki so jih povzročili drugim narodom Nemci, bodo težko kedaj zadostno popravljene. Za enkrat je načrt. Rusi bodo zasedli vso vzliodno Nemčijo blizu Berlina. Severno Nemčijo bodo zasedli Angleži, južno Nemčijo, to je Bavarsko in najbrže tudi Avstrijo, pa Amerikanci. Potem bodo na mirovnih posvetovanjih, ki se bodo gotovo vlekla dolgo časa, določevali politične oblike bodoči Memčiji. V načrtu so dve nemški državi. OZELENELE NOGE LESENE MIZE London. — Josef Fontana si je letošnjo spomlad stesal skromno mizico. Na leseno ploščo je pribil štiri še sveže količke in mizo postavil v uto na vrtu svoje vile. Da se pa ne bi gubala, je noge zabil malo v zemljo. Ondan se je po daljši odsotnosti vrnil v svojo vilo. In glej i v svojo neizmerno osuplost je opazil, da so bile noge medtem ozelenele. u -o- DUHOVNIK — DETEKTIV Neapelj. — V neki vaški cerkvi v bližini Salerna je župnik Emilio Gatto z grozo opazil, da so neznani tatovi odnesli maš-niški pribor, tri zlate kelihe z oltarja in razne druge dragocenosti. Sklenil ^e pa sam izsledi-jtl tatu. Na podlagi indicijev je sklepal, da so tatovi v Neaplju. Z i vztrajnostjo, ki bi bila v čast | tudi marsikateermu poklicnemu detektivu, je župnik začel poizvedovati za njimi. Potrkal je pri vseh draguljarjih v mestu, dokler ni naposled dognal, da je neki zlatar pred kratkim kupil tri kelihe. Iznajdljivi župnik je to sporočil policiji in tako so bili tatovi in njihovi pajdaši že nekaj dni nato pod ključem. -0--v TRGOVSKI MORNARJI LAHKO VOLIJO Vsi člani trgovske mornarice i imajo možnost in priliko voliti v letu 1944, razen če te ne bo 'dovoljevala vojna situacija, so dejali pri Upravi za prekomor-ski prevoz. I___ WSA razdeljuj # 400,000 fč-\ ieralnih vojnih • krogi jic za S mornarje izven Združenih dr-iav. S temi more trgovski mornar, ki kvalificira pod federalnim ni državnim zakonom, voliti v splošnih volitvah 7. novembra za predsednika, podpredsednika, senatorja, in predstavnika v kongresu. Volitve se bodo vršile po prvem oktobru. -o- STROŽJE ODREDBE KAR SE TIČE AVTOMOBILSKIH DRUŽB Chester Bowles, upravitelj Urada za upravo cen je oznanil, da bo'do od prvega avgusta, odbori odklanjali dajati cele racije za vožnjo od dela in na delo avtomobilskim voznikom, ki niso organizirali vozniški klub. Namesto tega bodo odbori izdajali samo toliko ben-zina, za 30 dni voznikom, ki nimajo vse urejeno za deljenje avtomobila. Med trideset dnevno dobo, bodo vsi prijavniki, ki nimajo zadosti potnikov morali ustanoviti svoj vozniški klub do polne mere, je dejal Mr. Bowles. Odredba za miljsko racijo zahteva, da imajo vozniki od dela in na delo tri potnike, poleg voznika, za kvalificiranje za dodatno miljsko racijo. -o- NEVERJETNI PRIZORI NEMŠKEGA BEGA V FRANCIJI Rennes, Francija. — Kar se je dogodilo pred več, kakor 130 leti Napoleonu v Rusiji, to se zdaj dogaja velikemu nemškemu naziju Hitlerju. Napoleon je bežal peš in se vozil na lesenem vozu z voli preko ru- 5kih in poljskih planjav. Prav :ako zdaj beže razcapani Nem-:i iz Francije,-omenjajo poročevalci. Bliskoviti ameriški sunek na v.eč krajih je razdelil nemške edinice, da beže v neredu v malih skupinah in se podajajo Amerikancem, kjerkoli iih zagledajo. Nemci puščajo po gozdovih in poljih vso svojo spremo in beže v razne smeri. Amerikanci pa to neredno umikanje pridno izkoriščajo s tem, da z vso hitrostjo pritiskajo za umikajočimi Nemci in jim tako ne dovolijo niti trenotka, da bi se mogli kje ustaviti in na novo utrditi. Okrog mesta Rennes so gozdovi polni nemških topov, pušk, strojnic in drugega orožja, katerega Amerikanci nimajo časa niti pregledati, ampak hite na vso moč za sovražnikom, da mu čiropreje izbijejoiz rok vsako možnost, da bi se kje organiziral. Nemški vojaki so že razcapani in nekateri že kažejo palce iz čevljev,kar je znamenje, da jim manjka obleke in obuvala. Iz gozdov prihajajo celi oddelki z dvignjenimi rokami in se podajajo-Amerikancem. Na neki točki so Amerikanci napredovali za 70 milj v teku 24 ur. -o- "PRISEDITE IN JEJTE Z NAMI!" London, Anglija. — Ko je \ Bretoniji prihitel - motoriziran oklopni oddelek ameriških vojakov v neko mestece, kjer so imeli nemški Častniki svoj stan, so v neki hiši ravno obedovali. Ko so^vstopili amerikanski vojaki, so Nemci dvignili roke in se podali, nato pa so Amerikan-ce povablii naj prisfedijo in jedo z njimi. Amerikanci so odklonili rekoč: Moramo še dalje, nocoj moramo še v 20 milj oddaljen kraj N. In resnično v tisti kraj so Amerikanci dospeli Je tisti večer. Severna bo tvorila Pruse, južna nemške katoličane. Ce l šlo po tem načrtu ne bo nobena izmed n ju štela 35 milij< nov prebivalcev. Gotove dele Nemčije bodo dobili Niz< zemci, Danci in Poljaki. NAZIJI NA POTU V AMERIKO - • ' —r— ■ p Ranjeni in bolni nemški ujetniki se ravnajo po zdravnikovih navodilih in skušajo dobiti kar eč sonca na odprtem krovu prevozne Udje, ki jo upravlja obrežna straža. Prizor je posnet ne- na morju. Ogrinjala in copate jim je preskrbe 1 Stric Sam. Ujetnik, ki razume angleško, na des-7 ami j a s stresaj em. i ,. v .t '-;! *: . ' i fe ■. ■ ; -i . večna kitajska Iz članka A. Bartla ▼ zlinskem "Pionirju". Neki ugleden profesor filo-j zofije, ki je pred nekaj leti go-l g stoval na pejpinškem vseučili- s šču, je po vrnitvi v Evropo pri- d povedoval o kratkem pogovoru p z nekim kitajskim tovarišem, p prav tako filozofom, kakor je s bil sam. Evropec je imel pomi- fc sleke zastran bodoče usoda Ki- d tajske in njene velike kulture, c spričo notranjega razpadanja a in čedalje hujšega prodiranja r japonskega vpliva. Kitajec se I je pa samo pomilovalno nasmehnil, češ: c "Nikar, prijatelj, nikar si po j nepotrebnem ne belite glave! % Čez petdeset let bo tudi ta raz- j vojna stopnja kitajske zgodovi- r ne končana. Talcrat bo morda s nekje daleč še obstajala neka ] Japonska, nikakor pa ne bo Ja- ^ poncev na Kitajskem — dotlej j bodo namreč postali Kitajci." , Naj se ta zgodba še tako čud- ^ no sliši, njena prednost je, da < je resnična, in pomembna izja- j va kitajskega profesorja — pri- s pomniti moramo, da se je šolal < v Evropi — drži. Samo mi belci, * j s svojo šibko predstavotvor-nostjo o časovnih gmotah azij-1 'ske zgodovine, utegnemo do- : mnevati, da se Japonci ne bodo ] izpremenili v Kitajce. Ni morda : USA s svojo kratko zgodovino največji topilnik sveta; Kitajska je to, s svojo tisočletno zgodovino. Kitajska prilagodlji-jvost je neizmerna; dovolj je, Če si le bežno ogledamo osvojitve, ki jih je morala Kitajska pre-J stati, pa bomo razumeli zaupanje in čudovito hladnokrvnost vseh Kitajcev sredi med konflikti, kipečimi okoli njih. Prvi vpad, ki ^a je doživelo "nebeško cesarstvo" in ki si ga še lahko v zgodovini natanko cgledamo, ni star nič manj ko dva tisoč let. Takrat so prišli Tartari na Kitajsko. Preplavili 30 deželo, se tam naselili in zavladali nad Kitajci. Toda hkra-tu so se* ženili s Kitajkami in so si privzeli kitajske šege in navade, se pomešali z- ogromno množico Kitajcev — in konec ,je bil, da danes sicer nimamo več tartarske države, zato pa kitajsko. Potlej so prišla turk-menska plemena. Podjarmili so si Kitajsko tja do reke Jangce, toda usoda zmagovalcev je bila |natanko takšna kakor prvič; i celo njihovo ime je utonilo v , pozabljenju. Skoraj tisoč let bo že tega, ko je vdrlo na Kitajsko spet drugo pleme, kitsko njihovo ime pozna danes le še znanost — in potem naglo še druga: vsa ta plemena je pogoltnil čas. Naposled so prišli Mongoli pod Džingiskanom. Vso Azijo so preplavili, ugonobili kitajsko civilizacijo in razdejali njih mesta do tal —-s tem edinim uspehom, da je tudi njih v pičlem stoletju asimilirala ista civilizacija; mongolska dinastija je izumrla, Mongoli so postali Kitajci. VOJAŠKI PSI ODKRIVAJO SKRITE BOMBE Amerikanci so naučili svoje vojaške pse za odkrivanje min, s katerimi zdaj dosegajo dobre uspehe. Psi imajo jako oster vonj, s katerim na daleč vonjajo razne predmete. Tako imajo zdaj naučene pse, da po potih gredo pred vozili ali vojaškimi oddelki in vonjajo. Ko za-dišijo mino, oziroma predmete, s katerimi so napolnjene mine, dajo psi znamenje, da je mina, nakar začnp vojaki previdno odkrivati in skoro v vsakem slučaju najdejo mino. Za ta namen so dobri pa le psi posebne gotove pasme. -0- ZANIMANJE ZA ODREDBE ZA VETERANE Vsepovsod se vojni veterani globoko zanimajo za odredbe, ki se tičejo vzgoje in drugih olajšav v takozvanem Proglasu - • • 1 Tudi novi vek ne kaže drugačne podobe. Saj so Kitajsko skoraj cela tri stoletja, od 1644. do 1911., t. j. do proglasitve republike, vladali "tujci", to se pravi, mandžurski cesarji, ki so s severa vdrli na Kitajsko. Kaj kmalu se je izgubila že zavesft, da to niso kitajski cesarji; Mandžurija je kratko in malo postala kitajska pokrajina, in vanjo se je priselilo 30 milijonov Kitajcev, da jo kolonizira. Takšen je nauk kitajske zgodovine do današnjega dne, in Kitajci ne vidijo prav nobenega vzroka za domnevo, da bi prihodnja stoletja in tisočletja, moglo biti drugače. Predobro se zavedajo skrivnostne moči Kitajske, zato jim tudi. sedanji vpad osvajalcev ne jemlje miru. Toda to ni mir, ki bi ga samo nam Evropcem hlinili, temveč pristna, resnična filozofska samozavest — ne smemo namreč pozabiti, da je sleherni kuli, sleherni kmet, še posebno pa sleherni uradnik filozof; tudi to je kitajska tradicija. Nemara je ta notranja samozavest eno izmed najvažnejših pojasnil uganke, odkod Kitajski ta moč, da prebavi druge narode. Kajti nedvomno je, da ima kitajska civilizacija silno privlačnost. Tudi mnogo Ev-ropcev, takšnih, ki so res našli pot do nje in žive že desetletja v tej deželi, ji jame podlegati. Ne smemo pozabiti, da je Kitajska* le nekakšno skupno ime, 400 milijonov prebivalcev neizmernega ozemlja, ki ga poznamo pod imenom Kitajske, sestoje iz cele vrste vseh mogočih plemen, govorečih vse mogoče jezike. Združuje jih same pisava; njihovi jeziki so sicei različni, toda pismenke pome nljo vsem isto. Pismenke pome nijo ideje, in zato smemo reči da vsi Kitajci vseh dob izpovedujejo iste ideje. Nadaljnji vzrok, zakaj je Ki tajska dejansko zmerom ostah v kitajskih rokah, naj so bil< politične razmere takšne al drugačne, je veliki pomen u pravne hierarhije in državn* službe za kitajsko življenje. Ki tajska državna služba je naj starejša, kar jih pozna svet, ii do leta 1905. tako rekoč še n bila doživela reforme. Priti > državno službo, je bilo najvišje kar si je mogel Kitajec želeti Stoletja in tisočletja so kmetsk ^ sinovi zapuščali kmetije, da sto | pijo v državno službo. Ta pri rodni izbor najboljših se je ob nesel; še danes je tako, da tisti ki so cesarju služili in danes ku omintangu (državni stranki, k vlada današnjo Kitajsko, op ured.), upravni uradniki, uči telji in drugi državni nameščen ci, zastopajo pravo Kitajsko Ti ljudje so nenadomestljivi brez njih bi orjaška državj sploh ne mogla živeti državne ga življenja. pravic, kar je bilo oznapjeno "s poročilih Uprave veteranov, j« dejal Brig. gen. Frank T. Hi nes, ki je upravitelj veteranski! zadev. Pole za prijavo za vzgojeval ne olajšave, št. 1950, so bil< razdeljene stanicam veteran ske uprave po vsej deželi in p i vzgojnim zavodom. Zahteva se, da ima dotični ki se prijavi devetdeset dni ak tivne službe od 16. septembra 1940 in pred začetkom te voj ne, če hoče dobiti dobrobit fon dov za nezaposlenost in poso jila. Uprava veteranov lahko pla ča šolnino in druge stroške d< $500 letno vzgojni instituciji ki jo izbere veteran, in ki jo U prava za veterane odobri, in ps pomoč 50 dolarjev mesečne brez odvisnika in $75, če ims koga za katerega mora skrbeti medtem, ko se vežba. ' Stran 4 AMERIK SLQV£NEC ^-— mesto v puščavi Pred enim letom je avstral-.' ska vlada poslala v puščavo dva geološka izvedenca. Eks-pedicija je šla v tiste pustinje notranje Avstralije, kamor je doslej prišel le redkokdaj kak beli človek. Tod so same puščave, ki pa niso podobne afriški puščavi, ampak so porasle s trdo travo, od katere živi nekaj skromnih živali. Te puščave so brez studencev in brez vode. Človek se tu ne more naseliti. Današnja tehnika bi sicer mogla te kraje namakati, toda to namakanje bi bilo tako drago, da bi se obdelovanje te zemlje ne splačalo. Zato se za te puščavske kraje nihče ni brigal. Šele, ko so se geologi začeli zanimati za avstralska tla, se je stvar spremenila. Geologi so namreč ugotovili, da je v teh pustinah zlato, kakor se diamanti južne Afrike nahajajo tudi v nerodovitnem puščavskem pesku, ali pa v skalnatem gorovju. Vlada je dala na razpolago precej denarja in eks~ pedicija je v teku enega leta res ugotovila, da je v teh zapuščenih pokrajinha precej zlata. Oba geologa, ki sta prejšnje leto odšla v puščavo, sta s svojimi spremljevalci imela naporno delo. Težave so povzročale puščavske razmere. Zgradila sta si leseno kočo več kot 2000 km daleč od najbližjega človeškega bivališča, od mesta Cool-gardie. Tako je mala četica mož bila sama sebi' prepuščena. Dolge mesece so bili ti mož« je edino prebivalstvo ogromne puščave. In že se je zdelo, da bodo morali oditi praznih rok ter zapustiti suho divjino. Ko so se že bližali koncu svojih raziskovanj, so naleteli na najdišča, katera je znanost že prerokovala. Našli so obilo plemenite kovine tako, da je vse trpljenje mnogih mesecev bilo mili j onkrat poplačano. In zgodilo se je, kar se dogaja po vseh deželah, kjer so kdaj našli zlato! Od vseh strani Avstralije so začeli vreti sku- ■ paj iskalci zlata. Prihajale so ogromne karavane poštenih delavcev, pustolovcevJcot pajčevin^. Toda z Bogom,^Otoče! Cesta pred nama je še dolga in še danes je treba priti v "maj-stu" ali "dolenjski Rim," kot pravi Levstik._____ NEMČIJA Stockholm, Švedska. — Kari Frahm poroča: Mogoče mi je podati svarjenje od nevojaških podtalnih krogov v Berlinu kar se tiče tekočih dogodkov v Nemčiji: "Ni res, da je to revolucija generalov, to je novi 30. junij. Večina umorjenih generalqv m častnikov je bilo zajetih v spanju, nevedoč kaj se dogaja. Veliko zgodbic, ki se tičejo delovanja generalov in ki sedaj krožijo naokoli v tujem časopisju, prihaja od Goebelsa." Vest tudi pravi, da so berlinski podtalni pristaši pričakovali "hitre razpustitve" sledeč Him-mlerjevim preventivnim ekse-kucijam. Berne, Švica. — Bert Wyler piše: Diplomatski krogi poročajo, da zahteva zunanji mini-ste Joachim von Ribbentrop nove vdanostne izjave Hitlerju od vsem nemških zastopnikov v inozemstvu. Von Ribbentrop tudi izsiljuje čestitke od satelitičnih držav, ki še niso izrazile svoje sreče ker je Hitler ušel nevarnosti. Tukaj se je izvedelo, da so imeli skrivne sestanke preko konca tedna v Bukarešti in Sofiji. V obeh prestolnicah so imeli javne mirovne svečanosti, in nobena vlada se še ni odzvala Ribentropovemu* pozivu za obnovljenje vdanostne obljube osišču. Medtem, ko prevladuje prepričanje, da ima Himmler situacijo trdno v rokah v Berlinu, se pa širijo novice o poročilih, ki pripovedujejo o mirovnih sestankih v Kahrlsruhe, Mannheim, Freiburg, Constance in več manjših krajih, večinoma v zelo bombardiranih krajih. Poročila pravijo, da so sestanke sklicali municijski in orožni de-! lavci. Poročila govore o Munichu, nekoč središču nacijskega gibanja, da je sedaj središče pro-tigibanja. Tajna radio postaja je delovala včeraj zvečer na valovni dolžnini Municha, a glas je bil zadušen z motnjami. Vlaki prihajajo v Basel tri do šest ur prepozno in skoro prazni. Vlakovodje se sklicujejo na zračne napade. DRUŠTVO SV. VfflA iter. 25, KSKJ. - CLEVELAND, OHIO @ Odbor aa leto »43: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Joe. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Krije. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu t spodnjih prostorih stare sole st. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmrni se prične pobirati ob 1:06. Na docnu tajnika pa vsakega 10. in 25. r mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; y mladinski oddelek pa od rojstva do 16 leta. , Pristopite k DR. SV. J02EFA, štev. 53, K. S. K. J. t! V WAUKEGAN, ILL. , : • i, 1' • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • , j FRANK JERINA, predsednik, i JOSEPH ZORC, tajnik, ■ 1045 Wadsworth AveM [h No. Chicago, I1L i ANTON BESPALEC, SR., blag. Vi radi berete veki iz dm l gih naselbin; drugi radi bere ■ .novice iz vaje naselbine. Poro ; čajte novice in dogodke ▼ "Am Slovencu". I ---- Petek, U. avgusta 1944 ^ ' J. M. Trunk ' TEDENSKI KOLEDAR 13. Nedelja — 11. pobinkoštna 14. Ponedeljek — Evzebij, vigilija 15. Torek — Marijino Vnebovzetje 11. Sreda —Sv. Rok 17. Četrtek — Hijacint 18. Petek «4- Helena 19. Sobota — Ludovik , ENAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH "... je utaknal prste v njegova ušesa, ae dotaknil jezika..." (Mark, 7, 33). Zveličar bi bil mogel ozdraviti mutastega edinole s svojo voljo. Poaluži se pa zunanjih pomenljivih dejanj in izgovori besedo: efeta — odpri se! Takoj se je prikazal učinek, mu-tasti je slišal in govoril pravilno. S tem j a Zveličar namignil, kaj naj se pozneje ima dogajati v njegovi cerkvi. Tudi tu se duhovnik, Kristusov namestnik, poslužuje po njegovi naredbi zunanjih simboličnih dejanj, govori določene besede, in takoj se uresniči čudoviti učinek, namreč posvečen je duše. Tako se delijo sveti zakramenti. Zakrament je zunanje znamenje, za vedno postavljeno po Kristusu, ki notranje posveče-nje ne le naznanja, temveč tudi prinaša. Znamenje je nekaj, kar se kaže na nekaj drugega. Znamenja so naravna, dim od ognja, ali običajna, klic, namig, zvonenje. Zakramenti spadajo med zadnja, ampak tako, da so v naravni zvezi s tem, kar prinašajo, v zvezi z učinkom. Da postane znamenje zakramentalno, je treba, da zazna-mi posvečenje, je pouzroči, prinese in da je za vedno od Kristusa upostavljeno. Znamenje pa mora . biti po vsem svojem bistvu določeno, da postane pomenljivo, živo in zadobi natančno določen namen. To se izvrši po besedi, ki se znamenju pridruži, k materiji mora pristopiti oblika (ver-bum accedit ad elementum et fit saeramentum). Vsi zakramenti imajo te zahteve, najbolj se vidijo pri krstu. Popolni kes ni zakrament, ker nima zuna«^ ; njega znamenja, niti blagoslovljena voda, ker ni upostavitve po Kristusu, ne umivanje nog, ker Kristus je le sam tako delal in ni upostavil umivanja kot zakrament za vedno. Zakramente delujejo po notranji od Kristusa jim podeljeni sili (ex opere operato), kakor gori ogenj, očisti voda. SLOVENSKA RAMO HA V MILWAUKEE! \\ Edina aa osrednjem maps rt«, z izključno slovenskim programom v J ► obeh žtflrih. se oddala vab nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko ; ; WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.) i J Oddaja jo slovanski Ust "Jugoslovanski Obzor v Milwaukee. — < ► > Za uvrstitev godovnih in drugih ali društvenih in trgovskih 4► > objav pišite nejposneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV- 3 > > ENIAN) RADIO HOUR, 630 West National Avenue, Milwaukee, 4, ] ► t Wis. Telefon Mitchell 4373, ali Mitchell 5551. < * DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG // I Stanuje in ordinira na: (i i ( 1858 W. Cermak &L, -:- Chicago, IHinois | j\ od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob \ ( nedeljah po dogovoru. ; r/ Telefon v urada in v stanovanju CANAL 4955 11 t , I"' VASI SINOVI PRI VOJAKIH bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slo* vensko. Pri tem jim je najboljši telmač za razne besede in izraze "ANGLEŠKO -SLOVENSKO BERILO" "ENGLISH-SLOVENE READER" Sestavil in spisal Dr. J. F. Kern • katero stane...... $2.00 To berilo je pripravno za učenje angleščine za starejše in za mlajše za učenje slovenščine. Naročila pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1848 West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois Družba Družine i i THE HOLY FAMILY SOCIETY) \ ► Ustanovljen« 29. novembra 1914, < \ || * EE^ST Ssdež: Joliet, IIL^^T5, i I J l Niit geslo: **Vm n vero, dom in narod: vsi za enega, eden za vse." I ► < J GLAVNI ODBOR: ; I ;; Predsednik: George Stonich. 257 Liaf e Street, Joliet. Illinois J ► ;► L podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St, Joliet. I1L < \ ■i; 2. podpredsednik: Katbrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa, UL I ► J ► Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Lime Street. Joliet. IIL <1 i; Zapisnikar: John Nemankh, 650 N. Hickory St, Joliet ID. <► < ► Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd, Joliet, IU. ' t J > Ouhtmd vodja: Rev. Hatha« Kebe, 223 — 57tb St. Pittsburgh. Pa. , J <; Vrh. zdravnik: Joseph A. Zaler, 351 No. Chicago St. Jolkt UL J► |; NADZORNI ODBOR: ' 3; Andrew Qiavach. 1748 W. 21st St^ Chicago. UL 2 > ; ► I«Mph L. Drasler, 1318 Adams Street North Chicago^ Illinois. < t ;; Joeeph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet 10. 3; ; t POROTNI ODBOR: J \ ; t Jeeeph Pavlakovkh. 39 WineheU St, Sharpsburg. Pa. Mary Kovadch, 2294 Blue Island Ave, Chicago, IIL 4 t J ► John Denis. 2730 Arthiogton Ave, Chicago. IIL <* i l Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar, J > J ► 540 North Bluff Street Joliet Illinois. <[ ;: URADNO GLASILO: <; ! "Amsrikanzki Slovenec", 1849 W. Cennak Rd., Chicago. IU Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in < > < | njih dedičem raznih posmrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter drugih \► !; bplzčil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. < ► ■ ;> Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav S c <| as manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- J > ; ► ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 18 do 80 let V mladin- <\ < t oddelek pa od rojstva do 16. leta. S : J ► Zavaruje se za $250.00. $500.00 aH $1^00.00. Izdajajo ee različni -\ <; certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year 3► 3 ► Endowment Vsak certifikat nosa denarno vrednost katera ee vsako < \ ;; leto Viša. , Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (kam) tudi bolniško 41 ;► podporo iz tvoje centralne blagajne, kakor tudi sa razne operacije in 3 * 4 > poŠkodnine. <> ; k Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience 3' i* tabeli J > DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). 3; <1 Uradni jezik je slovenski in angkškL J ' < Rojakom ha rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopilo t njeno *[ J i ereuol (» Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno afi hst- 3' «; meno na gL tajnika: PRANE J. WEDIC, 301 Lhne St, Jofiet UL <; 4 1 FINANCIAL REPORT H. F. S. — FINANČNO POROČILO D. S. D. January 1st to June 30,1944 • RECEIPTS — DOHODKI: Preostanek dne 1. januarja 1944 — Balance ................................$123,312.11 Mortuary — Posmrtmnski sklad .............................6,431.91 Disability — PoškodnifelcT sklad _____________________598.20 Sick Fund — Bolniški sklad .................................................2,354.20 Juveniles — Mladinski sklad _______________________________ 294.44 Expense — Stroškovni sklad _________________________________ 1,256.13 Conv. Fund — Konvenčni sklad ....______________________________________161.25 Interest — Obresti ...........................................1,603*07 Principal & bonds sold — Princ, in pr. bonds............... 35,254.53 Total receipts — Skupni dohodki_________________________________$ 47,953.73 1 Total — Skupaj ---------------------------------------------------------------$171,265.84 1 DISBURSEMENTS — STROŠKI: 1 Death Claims — Posmrtnine.........................................$ 3,075.00 * Disability claims — PoŠkodnine in operacije............... . 660.00 . ; Sick Claims — Bolniške in por. podpore________________ 2,664.75 Officers' salary — Plača uradnikov ________:______________ 800.00 Per diem & travel — Dnev. in vožnja.......................... 42.88 ' Commissions — Nagrade _________________________________________ 278.15 3 Adv. & Printing — Oglasi in tisk__________________________I______ 56.30 i Postage & Tel. — Poštnina in tel.______________ . __ 48 44 Official Pub. — Glasilo________________________________________________ 516.96 5 Photostat Serv. — Fotografi listin__________________________________________________1.63 i Rental Home Office — Najemnina gl. urada_________________ 60.00 1 Safe Dep. Box Rental — Shramba na banki................ 12.00 ( Bond Purchases — Nakup bondov______________________________ 39,679.21 Accrued Int. — Obresti pri nakup, bondov._______________ 174.57 Holy Masses — Sv. maše (zapuščina) by members. .. 55.00 Med. Fees — Zdravniške preiskave _________________________ * 15.00 Cash Surrenders — Izplačilo na cert._________________________ 34.00 Filing fees — Državno dovoljenje poslov..........................6.00 Actuary Serv. — Aktuarska poročila______________________ 233.29 Fire Insurance — Zav. proti ognju ............................... 29.75 Fraternal Cong, dues — Članarina __________________ " io!oO i Bonding of Officers — Poroštvo gl. uradnikov______ 90 00 _ ] Total Disbursements — Skupni stroški______________________________$ 48,541.93 3 Total Balance — Preostanek................................_____________ 132,723.91 Diff. in Par. Book Value Bonds — Razlika v bondih................ 4,791.86 1 Total — Skupaj ----------------------------------------------------------------$127,932.05 BALANCE ACCORDING TO FUNDS — BALANCA SKLADOV: I Mortuary Fund — Posmrtninski sklad _______________________________________4 99,832.51 Disability Fund — Poškodninski sklad____________________ . L _ M90.46 Sick Fund — Bolniški sklad _____________________________________ "„____~ 5,795.73 Juvenile Dept. — Mladinski oddelek..............................................] 2,856.16 Expense Fund — Stroškovni sklad ________________________________17*155*64 Convention Fund — Konvenčni sklad — 30. junija ~ 80L55 Total — Skupaj ----------------------------------------]........................$127,932.05 INVESTMENTS — RAZPOREDBA PREMOŽENJA: City of Mobile, Ala. Tun. Ref., 3%%..............................$ 5,000.00 North Bergen, New Jersey G. B„ 3%%____________________________________________________5,000.00 City of New York Sch. Dist., y4%.........................................................5,000.00 City of Royal Oak, Mich. Ref., 3 ...................................5,000.00 County of Dokata, Neb. Ref., .................... __ 5,000.00 Puerto Rico Water Ret, 3%%.............................................5,000.00 Lower Colo. River Auth., 3%%................................................5,000.00 State of Arkansas Hwy., 3»4%..r._____________ _ 5,000.00 Lincoln Joint Stock Land. Bank 2*6%............ . „ 5,000.00 Sunray Oil Corp., .....................................5,000.00 Southern Railway Co., 4% _____________________. 5,000.00 Baltimore & Ohio R. R., 4% ................5,000.00 Baltimore & Ohio R. R„ 4% _________________________;............1,000.00 Southern 111. & Missouri R. R., 4% ______________________ _ . 3,000.00 Illinois Cent R. R., 5% ________________________________________1,000.00 North Shore Gas Co., zVt%.............................................1,000.00 U. S. Defense Bonds Ser. E & F --------.......I — 25,000.00 U. S. Treasury Bonds, 1 2H %.:.„„„...............................3,000.00 Federal Savings Loan, 3% ...........................................2,000.00 Postal Savings, 2% ...............................1,500.00 City of Joliet Impr. bonds, 6% .....................................3,520.00 City of Rockdale Impr. bonds, 6% .......................i.........5,900.00 Peteki 11. avgusta. 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC ZA POSKUŠNJO ' ■■■■■■■■■iiMBBHBPIMBIHBB Naša vlada se dela načrte, kaj bo napravila s svojimi jeepi po vofnL ' ^ Tukaj poskušajo, kako bi se tak jeep obnesel sa prevažanje poiie po Toledo > okrožju. Poskusi se vrše is Willys-Overland tovarne. Podeželski pismo-; noše v Minnesoli so se se izjavili, da bo takle voziček.kar pripraven za nji-» hovo delo po vojni. ► . 1 ► City of Lockport Impr. bonds, 5% __________________________________________________500.00 ! ► Calumet City Impr. bonds, 6% ___________*........................915.74 1 ; Policy Loans, 6% ____________________________________________250.00 I ; Mortgages, 5% _______________________________________11,150.00 ► Checking Accounts_______________________________________________________________________________________8,196.31 I Total — Skupaj --------------v...............................................„.„$127,932.05 ; Dues collected not yet received — Nabrani ases. še ne poslani ; na gL urad —---------------------------------------------------,_____________$ 1;819.18 i Due from members — Članstvo dolguje_________________________________ 1,179.44 I Interest due and accrued — Dozorele in dotečene obresti___________ 1,802.79 ► Inventory — Inventar premičnega premoženja .........1________________ 750.00 J Total — Skupaj .....................................................................$133,483.46 , Unpaid Death Claims — Ne izplačene posmrtnnie...„___________________ 2,163.00 Total Assets — Skupno premoženje.................................^131,320.46 1 ! Nadzornemu odboru bratsko predloženo na pol-letni seji dne 27. julija 1 ; 1944. Respectfully submitted to the Board of Trustees this 27th day of July, J 1944. GEO. STONICH, President — Pred. ' I FRANK J. WEDIC, Secretary — Taj.' 1 ; JOSEPH KLEPEC, Treasurer — Blag. ] S tem se potrjuje, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, ter < vse listine in posojila Družbe. Našli smo, da se vse popokioma strinja in j ' da je vse v najlepšem redu. This is to certify that we examined the books of the secretary and ' treasurer, also all Society documents and investments and found everything to correspond and in order according to our best belief. ANDREW GLAVACH, 1. Trustee—Nadz. ] JOSEPH L. DRASLER, 2. Trustee—Nadz. . JOSEPH JERMAN, 3. Trustee—Nadz. ' Subscribed and sworn to before me this 27 th day of July, 1944. \, (SEAX,)^ ANTON NBMANICH, Notary Public. ! My commission expires June 10, 1945. ' _______1 ZAPISNIK Dne 27. julija, kmalo po pol deveti uri so se zbrali sobratje gl. nadzorniki, Andrew Gla-vach, Joseph L. Drasler in Joseph Jerman. Po kratkem pozdravu so pričeli z revizijo knjig tajnika in blagajnika, kar so našli, da se vse popolnoma strinja in je v pravem in lepem redu. Po končanem delu so se podali na banko ker so pregledali vsa posojila, bonde in vse druge listine ter so našli, da se vse strinja z računi, in da je vse v lepem redu. Popoldne ob pol četrti uri se prične seja glavnega odbora. Predsednik otvori sejo z molitvijo. Navzoči so bili sledeči: Predsednik George Stonieh, tajnik Frank J. Wedic, blagajnik Joseph Klepec; Predsednik nadzornega odbora Andrew Glavach, drugi nadzornik Joseph L. Drasler in tretji nadzornik Joseph Jerman. Predsednik vpraša nadzornike, ako so pregledali knjige tajnika in blagajnika in v kakem stanju so jih našli. Predsednik nadzornega odbora Andrew Glavach poroča, da so v^e natančno pregledali, in da so ~ našli vse v pravem in lepem redu. Brat drugi nadzornik Joseph Drasler kakor tudi tretji nadzornik Joseph Jerman, se popolnoma strinjata s poročilom 1. nadzornika in tako se porodilo nadzornikov odobri. Porcčilo gL predsednika: 1 ■, Cenjeni mi glavni uradniki, brat tajnik, blagajnik in nadzorniki, zbrani na pol-letni seji v uradu DSD pri reviziji knjig j in pregledanju vseh posojilnih listin in bondov, kakor tudi pp-sojil na hipoteke in čekovni račun in sploh vse. Ker imamo samo še 30 dni do konvencije, bo n^oje poročilo ^bolj kratko, ker obširno poro- čilo o vsem važnem poslovanju L in dogodkih od zadnje konven- 1 ] cije, vršeče se v Jolietu, III. j 1940, bom pripravil za kon- j ] vencijo. , Čestitam bratu gl. tajniku in < blagajniku, za tako lepo knji- ( govodstvo, tako da se računi , vjemajo do centa, čestitam tu- , di bratu Glavaču, Draslerju in < Jermanu, kot nadzornikom, ki < so tudi v tako kratkem času natanko pregledali vse račune, dasiravno Družbeno premoženje presega nad $127,000, kar je tudi upoštevanja vredno.! Tako hvala vam vsem skupaj ; za vestno izpolnjevanje urad-! nih dolžnosti. Geo. Stonieh, gl. predsednik DSD. Poročilo gl. predsednika se enoglasno sprejme. Poročilo tajnika: Brat predsednik in gl. uradniki: Ker je ta seja ravno pred konvencijo, zato bo moje poro-čilo bolj kratko. Predloženi finančni računi kažejo, da Družba lepo napreduje, ampak, dandanes je jako težavno delo denar investirati na dobra posojila. Dosedaj ima-j mo 25 tisoč U. S. War Bonds, i series F, in zdaj pa smo začeli investirati v U. S. Treasury! bonds, ampak, ti bondi prinesejo samo 2y±'< obresti, in zato moramo imeti tudi druge vrste bonde, ki prinesejo višje obresti in te je težko dobiti, namreč, da so zanesljivi. Pristopilo je 21 članov in čla-; nic za svoto $10,350.00. Umrlo jih je 8 za $3,750.00, eden cash surrender, in 3 so pustili, tako smo napredovali za 9 članov (ic). Dosedaj nisem še prejel vseh imen delegatov (tinj) od društev, in'zato tudi ni znano ako, bodo vsa naša mala društva po- dala delegate (in je), ali ne. 1 j s Do dne 30. junija je bilo I rplačano v konvenčni sklad \ £801.55, če bo ta svota zado-j itovala še tudi ni znano, to je s rečeno samo za delegate (inje) č ter glavni uradniki(ce) so.pla-!l Sani iz glavne blagajne. 1 To leto je tudi 30 letnica na- j c Je Družbe in ker je tudi kon-j s ?6nčno leto, se bi morala dru- t Stva v teh ostalih mesecih poda- j 1 ti na boljšo agitacijo za nove j Slane in članice. Vsak glavni j s uradnik (ca) in delegat (inja) ji bi moral pridobiti vsaj enega novega člana (ico). c Vsi se premalo v ta namen < zanimamo. Družba nudi lepe j nagrade, in vseeno nas ne pre- £ budi. Tčrej, dajmo storiti ne- ] kaj za Družbo, to je za njen "Birthday". ] Poročilo tajnika se vzame na 5 znanje. 1 Brat blagajnik Joseph Kle- j pec poroča, da se popolnoma < strinja s poročilom gl. tajnika i ter se mu zahvali za složnost in skupno sodelovanje. Bondi in vsa druga posojila so v lepem j redu, kakor je bilo nadzornemu odboru predloženo na ban- i ki. Poročilo blagajnika se sprej-me. Brat predsednik vpraša nad- 1 zornike, ako ima še kateri kaj za poročati. Brat Glavach poroča, da se drflštvo sv. Janeza Krstitela štev. 13, in društvo sv. Terezije štev. 16 v Chicagi, skupno pripravljajo za sprejem glavnih uradnikov (ic), delegatov (inj) prihodne konvencije in da bo program ob pravem času priob-čen v našefn glasilu. Drugi in tretji nadzornik nimata nič več za poročati. Te seje se je tudi udeležil Mr. McDonald, kateri nam pomaga pri naših investicijah, ki 1 je podal poročilo o nakupu in < drugih spremembah bondov, ki so prinesli dobiček za $1,137.84 v zadnjih šestih mesecih. Poročilo je bilo vzeto na znanje. % Ker je bila operacija sobrata Frank Gerdesich, člana štev. 1 po vrhovnem zdravniku odklonjena, je brat gl. tajnik predlagal in vsestransko podpirano, da se temu članu daruje $25. Enoglasno sprejeto. Brat gl. tajnik predlaga in brat Drasler podpira, da naj bo sobrat Andrew Glavach pooblaščen da preskrbi konven-čno dvorano, in da se tudi posvetuje z Father Edwardom, glede Časa konvenčne svete maše, in tako naznani na glavni urad. Sprejeto. Prebere se tudi prošnjo za oglas za konvenčni program, nakar je bilo predlagano in podpirano, da se vzame oglas i za $20.00. Enoglasno sprejetoj Brat glavni tajnik poroča, da kar se tiče konvencije nima še nobenih navodil in da bo vse' pravočasno naznanjeno. Pripo- j roča pa, da se mora nekaj izboljšati na konvenciji glede o-peracij in poškodninskih podpor, da bo to ena najbolj važna zadeva za rešitev in naj vsak o tem malo premišljuje. Nadalje se tudi izrazi; da po njegovem mnenju konvencija ne sme vzeti več ko dva dni časa za zborovanje, to bi bil ponedeljek j in torek 28. in 29. avgusta. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan in se nobeden več ne i oglasi, jte predsednik zaključil j sejo z molitvijo ob 5:30 P. M. j Geo. Stonieh, predsednik, Frank J. Wedic, zapisnikar. I / ilM*«tt»«M*HM(MUMHMnMHMMI : ! { Dopisi lokalniK j društev f ?! IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠTEV. 11 DSD ' Pittsburgh, Penna. Cenjeno članstvo: — Tajni-' kova dolžnost je, da vas povabi in vaša doižnost je, da se tajni-kovemu povabilu odzovete in vsi pridete na našo redno me- ' 1' y - t. i ■ 1 : sečno sejo, ki bo v nedeljo do-ta poldne dne 13. avgusta v Slo- J venskem domu. n Na tej seji bodo preČitani vsi z sklepi zadnjih treh sej, tikajoči se razmotrivanj v prilog prihodnja konvencije. Ker vas je f : mnogo takih, kateri se niste u- ■ jdeležiil še nobene seje, odkar ^ se je razmotrivan je začelo, ste t torej naprošeni, da pridete vsaj x j na to zadnjo predkonvenčno se- r jo, da boste slišali, kar se je do-' j sedaj določilo in delegatom na-! j ročilo. V prvi vrsti se gre za opera- ( cije in poškodbe, katere nasi ] Člani prejemajo pri drugih organizacijah, a pri naši Družbi sv. Družine pa so jim bile od- j j klonjene. Ko smo pošiljali delegate na 1 i Konvencijo vsa prejšnja leta, \ smo jim vedno naročali, ases-, j menta ne zvišati in ko se ni , asesment zvišal se ni moglo tu- T d i podpor določiti in zvišati in j med tem časoi& so se množile s vsakovrstne bolezni in operacije so bile potrebne. Druge organizacije so omogočile njih 1 poškodninski sklad z povišani- \ . . m mi asesmenti, a mi pn nasi j DSD, pa smo stali na mestu. | * Pred 30 leti, ko se je ustanovilo DSD je naša najstarejša slovenska Jednota imela v svojih pravilih le dve vrsti operacij ozna- 1 čenih, a danes jih ima 22. Za- i torej če hočemo pri naši Družbi vpeljala več vrst poškodninskih ' in operacijskih podpor, bo treba tudi povzdigniti naš poškodninski sklad, da bo odgovarjal vsem zahtevam. Vse članstvo pozdravlja, Tajnik. iz slovTnaselbin i (Nadaljevanje z 2. strani) stati na nekih načelih, ne pa otepati semintja, kakor G. N. v tem slučaju. To je moja kriti-ka v tem oziru, pa mi naj kdo zameri ali pa ne. Pozdravljam vse čitatelje te- ; ga lista in želim vsem zdravja in vse najboljše. L. F., naročnik. -o- PO ARGENTINI SEM IN TJA Piše Rer. Janez Hladnik Buenot Aires, Argentina. (Dalje) Ker je spoznal, da je bodočnost te dežele v sladkornem pridelku, je začel gojiti sladkorni trs in je iskal način, kako izdelati sladkor. Tedaj — I pred 120 leti — še ni bilo ni-kake sladkorne industrije in ne tovaren za izdelovanje strojev, katere je potreba. Za- j to je ta mož sam zamislil j "mlin" s katerim je mlel trs. To je bila velika lesena maši- j na z zobatimi ročicami, kate-j re so trle sladki trs. Sok je po- j I tem tekel dalje in je duhoviti! mož našel tudi nadaljni pro- i ces, da je izdelal sladkor, ki je i bil sposoben za prodajo. S to j iznajdbo je^ silno pridobila ce-;|la dežela. Danes seveda v sladkornih ingenijih ne rabijo več njegove stiskalnice, ki se je imenovala "trapiche". Nadomestili so jo moderni stroji, l ki nosijo tudi ime "trapiche/' j V spomin na tega znamenitega moža, pomembnega tako l j za zgodovino kot za gospodarski napredek dežele, je ohranjen kot naroden spomenik njegov dom "Casa del Obispo Co-! lombres," stoječ sredi lepega 1 gaja. V tej hiši se vidi do zad-;nje podrobnosti oprava in ure-, ditev skromnega stanovanja, i ki ga je imel mož, ki je hotel i;olajšati narodu bedo, pa je; ; sam sedel na trdem stolu in j |! spal na slamnjači na trdih de-i \ j skah okorne kmečke postelje. Za njegove zasluge mu je dala tudi Cerkev priznanje in> je bil imenovan za škofa. To-! J da v tistem č^su, ko j e; bilo treba za pot iz "Rima v Sucu-1 i man pol leta, se je zgodilo ta-Iko, da mu je prišlo škofovsko l j imenovanje tri dni po njegovi •' smrti. J __-r - ^ •., _ it = Sredi razkošnega parka 9 de Julio stoji sedaj njegov spomenik in njegov dom kot muzej. PROTI CATAMARKI me je peljala pot naslednje jutro. Če pogledaš na zemljevid, lahko kar ravno črto potegneš iz Tucumana v Cata- marco. Če pa hočeš premeriti razdaljo med obema krajema, je pa stvar precej drugačna. Tudi po ravnini bi se moglo priti, toda po strašno dolgem ovinku, po katerem pač vozijo drva. Meni za tisto pot ni (bilo niti časa niti volje. Zračna črta med Tucuma-nom in Catamarco bi bila komaj 200 km, toda čez gore pač gredo v ravni črti ptiči in letala, cesta se pa vije brez konca in kraja. Pa še v tem sem se ukanil. Dobil sem poročilo, da vozi omnibus naravnost do Ca-tamarke. Toda ko sem ga i-skal, ga ni bilo. Pa sem vseeno našel način potovanja. Na podnožju gorske vrste, ki meji med Tucumanom in Katamarko, stoji vas La Co-cha, do katere vozi prav dobro državna železnica. Od tam naprej pa je omnibus do Cata-marke. Ob 7 uri zjutraj je za-piskal vlak in smo odbrzeli v megleno jutro. Brzo se je gnal naš motorni vlak, toda gosto je tudi postajal. Saj teče skozi najbolj obljudeno pokrajino tukumanske province. San Pablo, Lules, Padilla, Famaiila j so kraji, ki so brzeli mimo nas, same velike vasi polne vsakršnega drevja. Ka pa so se hiše razmaknile, se je odprl pogled po prostanem polju, zasajenem s sladkornim trsom, med katerim se vije železniški tir in kaže dimnike sladkornih tovaren. Vsak čas smo zdrveli čez deročo reko, ki je valila umazane valove pod železnim mostom. Tako smo se gnali med j poljem, še deloma preplavlje-1 nim od naliva prejšnjega dne, skozi mesta in vasi in čez reke. Medna, Manantial, Arenil-la, M ara pa in kdo ve še druga imena rek, ki so dotoki reke Sal i in nosijo vodovje iz Akon-kihe. Pozorno sem gledal, kako se obnaša "Rio Seco". Ta j dan je imela tudi ta reka "suho" samo ime, kajti vsa njena struga je bila polna kalne vo-i de. Ob tej progi, katero spremlja tudi državna cesta, stoje največji kraji tukumanske j province kot Monteros, Con-cepcion, Villa AJberdi, ki so kraji, ki imajo čez 20.000 prebivalcev. Narod živi od polja in gozda, kateri pokriva vsa zapadna pobočja bližnih gora, ki se vlečejo od Tucumana proti Santiagu. (Dalje prihodnjič) I PRODAM 4-stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave., za ceno $10,600; 3-stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na Millard Ave. in 26. cesta, za ceno $10,000; 3-sobni "cottage", ter zraven velika lota. Nahaja se na Gun-tierson Ave. v Berwynu, za ceno $3,950; ' I 4-stanovanjsko hišo po 4 sobe ter lota zraven. Nahaja se na Wesel Ave., za ceno $5,500; 2-stanovanjsko hišo po 5 in 6 sob, velik "bejzment" ter lota zraven. Nahaja se na So. Maple Ave., za ceno $7^00. Treba je plačati takoj $1,000, drugo na obroke. Imam še več drugih hiš v i Lawndale okolici, ter več hiš in jbungalov v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradiser, telefon Berwyn 4979-R. . ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, IU. Telefon Rockwell 7196 Stran 5 — Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC — ^ Petek, 11, avgusta ! 944 _ Preizkušena ljubezen . Roman. — Iz francoščine prevedla K.*N. Primerjati je pričela svojega moža — oh, tako malo ga je poznala ! — z drugimi Spanci, ki jih je spoznala tam doli. Priznati je morala, da primerjava za Morena ni bila nečastna. Bil je prav tako simpatičen, vljuden in duhovit, kakor njegovi tovariši, vse dotlej, dokler ... Hočeš nočeš so se misli mlade žene venomer vračale v tisto usodno noč, ki je zapečatila njeno usodo. In čudno! Kolikor bolj se je oddaljevala od tistih dni, toliko pri-zanesljivejša je postajala. Dejanje njenega moža se ji ni zdelo več tako kruto in tako neodpustljivo; včasih se ji je zazdelor že kar upravičeno. Počasi je korakala po stezici in upirala oči v mirni tok potočka, ki se je vil po vrtu. Včasih je priplavalo po njegovi gladini orumenelo listje z dreves ali pa kakšna suha vejica. Na lepem je mlada žena začutila, da jo nekdo opazuje. Dvignila je oči . . . in se ustavila, kakor bi jo prikovali k tlom. Mar vidi prikazen? Pravkar je mislila na svojega moža, zdaj je pa skočil izza bližnjega grma nekdo, ki mu je bil na las podoben. "Dobro jutro, senora!" Zganila se je in nehote odskočila. Mislila je, da je prikazen, toda bila je resnica. Pred njo je stal njen mož iz mesa in krvi, zdrav in živ in se ji prijazno smehljal... * Malo je manjkalo, da Orana, živčna kakor je bila, ni zavpila od strahu ali pa stekla po stezi proti gradu. Moreno se je nekoliko kislo nasmehnil, videč njen strah: "Ali sem vas prestrašil, senora?" "Ne," je z muko odgovorila; "samo presenetili ste me. Pravkar so se moje misli mudile daleč, daleč od tod!" In da bi zabrisala mučni vtis tega nenavadnega sprejema, je vljudno pristavila: "Prav za prav so bile zelo blizu vas, kajti pravkar sem mislila na Španijo." Ponudila mu ie roko. Priklonil se je in jo vljudno poljubil. Takoj mu jo je odtegnila, kakor da bi jo bilo speklo. "Dobro jutro, senora!" je ponovil Moreno. "Očaran sem, da vas vidim tukaj tako rano, tako zdravo in lepo! Srečen sem, da ste me sprejeli s smehljajem. Tako sem se bal, da vam moja navzočnost ne bo ljuba , in da se boste morda bali daljnjih spominov." Govoril je s tihim, temnobarvnim glasom južnjakov, z glasom, ki se zdi, kakor bi pri vsaki besedi ljubkoval... Ta ton je prinesel nekaj intimnosti v njuno svidenje in hkrati zabrisal ledeno vljudnost pozdravnih fraz. Tisti trenutek se je zazdelo Orani, da ju ni<>ne bo moglo nikoli več ločiti .. . To nenadno svidenje jo je tako vznemirilo, da je pričela trepetati po vsem životu. Blizu stezice je stala vrtna hladnica, zgrajena iz žive meje. Orana je pokazala z roko na naslanjače, stoječe v njej, in povabila svojega moža, naj sede njej nasproti, da se bosta kaj pogovorila. "Dejala sem vam, da sem pravkar mislila na vas, gospod," je to pot hladno dejala mlada žena. "Da vam po pravici povem, mislila sem, kaj in kje neki ste zdaj, ko je vojne konec." Zvedavo ga je pogledala. "Ali vam niso zadnji Čas sporočili, da živim v Madridu?" je vrnil vprašanje z vprašanjem. Zardela je do ušes, kakor solarček, ki ga ujameš na laži. "Oh, ali so vam to povedali?" "Da," je trdno odgovoril, čuteč zadoščenje, da jo je mogel tako hitro spraviti v zadrego. "Že več mesecev sem čakal v Madridu, da boste kaj povprašali po meni, čudeč se, da vam ni prej prišlo na misel, pozanimati se, ali je ostal vaš zakoniti mož spričo tolikšnega prelivanja krvi živ, ali je pa padel. . ." Orana je v zadregi molčala. » "Senora, čakal sem samo neznatne spodbude z vaše strani v znamenje, da smem upati... Nikakor pa to ne pomeni, da mi je bilo vseeno, kaj se z vami godi, kajti že večkrat sem skušal izvedeti o vas kakšno novico, a se mi žal ni posrečilo." Čeprav je bil ta očitek zavit v vljudnostne besede, ga je tenkočutna Orana takoj razumela. "Precej se bom opravičila in vam razložila, zakaj nisem tako dolgo povprašala po vas," je hitro dejala. "Oh, nikar se ne trudite, senora. Ničesar vam ne očitam!" je mehko dejal. "In vendar želim, da boste vedeli, koliko sem pretrpela, odkar sem se vrnila na Francosko. Dogodki, ki sem jih videla in doživela tam doli, so silno zrahljali moje živce, tako da sem za dolgo izgubila sleherno voljo in energijo. Nič več me ni mikalo živeti in delati. Lahko vam rečem, da mi je bilo prav težkb, vživeti se v stare razmere, kakor da se mi ne bi bilo nič zgo-dilo ..." "Razumljivo je, da ste dosti trpeli, kajti stvari, ki ste jih videli in doživeli tam doli, niso mogle ostati brez odmeva v vašem srcu," je vljudno pritrdil, čeprav se mu je zdelo nekoliko čudno, da je mogla tako dolgo trpeti zaradi strašnih vtisov, ki jih je naredilo nanjo strahotno klanje v njegovi domovini. Morda se je za temi besedami skrivalo kaj drugega? "Na srečo ste se vrnili v toplo naročje svojih staršev," je pristavil tolažeče. "Da, ti so mi s svojim razumevanjem mnogo pripomogli, da sem prebolela tisti kritični čas, ko mi ni bilo več ne do mladosti in ne do življenja. Sele zadnji čas sem se toliko popravila, da sem se lahko pozanimala za vas in za vašo usodo." "Ali niste poprej nikoli želeli izvedeti kakšno novico o meni?" je napeto vprašal. Vnovič je zardela. Čeprav je govoril ljubeznivo, je po napetem pričakovanju njenega odgovora uganila, da ga je njena ne-„ brižnost v živo zadela. "Nisem mogla," je zašepetala. "Povedala sem vam že, da nisem mogla ne misliti ne delati." "Toda vaši starši?" Cez nežni Oranin obraz je zletela temna senca. Ni si upala z besedo na dan. Oklevajoče ga je pogledala. "Priznati vam moram, da sem bila v zelo mučnem položaju," je naposled dejala. Potlej je zbrala vso svojo energijo in odločno pričela: "Oprostite mi to oklevanje, senor. Poznam očetovo strogost in hitro jezo, zato si nisem upala takoj priznati svoje poroke. Dolgo sem zato živela tako, kakor da bi bila še zmerom dekle, ne da bi kdo slutil, da je drugače." "Oh! Ali niste o meni ničesar povedali svojim staršem?" je živo vprašal. "Ne. Prav zato sem si poiskala utehe tako, da sem se natančneje pozanimala za vas. Saj nisem vedela o vas ničesar drugega, kakor da vam je Moreno ime. Vi ste obdržali najino poročno listino, zato je bilo nekoliko težko dobiti točne podatke o vas." Utihnila je, misleč, da ji bo pomagal premagati to mučno priznanje. Zmotila se je. Mladi Španec je molčal, njegove oči so se neizprosno upirale v njene ustnice. Morala je nadaljevati: "Ko sem bila prvič na poslaništvu, mi niso mogli ničesar pravega povedati o vas. Počakati sem morala nekaj tednov, dokler me niso spet poklicali" "In so vam mnogo govorili o meni?" je živahno vprašal. "Narobe! Zelo malo. Izvedela sem samo,1 da ste živi in da prebivate v Madridu." (Dalje prih.) ('AMERIŠKI STRATEGI USPE-LI? ZASTOJ NA VZHODU (Nadaljevanje s 1. strani) prišlo do splošnega umika, ki je zadnje dni postal zmeden beg. Ameriške čete pa so prodrle zdaj do vseh glavnih središč, zasedli skoro vso Bretag-nijo, prišli v posest druge dobre luke Brest in več manjših luk in vse to je dalo Zaveznikom v Franciji stalno podlago. Zdaj zgleda, da bodo imeli Nemci velike težave, da bi ustavili ameriške kolone, ki bodo naglo prodirale proti Parizu, od katerega so oddaljeni le še komaj 85 milj. Ko pridejo pa enkrat do središča Francije Pariza, bo pa ves promet za vso zahodno in južno Francijo paraliziran in Nemci bodo morali rakati iz vse Francije. Ameriška strategija se je dobro obnesla. Moakva, Rusija. — Na ruskih frontah so ruske armade zadnje dni nekoliko v nekem zastoju. Nemci 30 privedli zlasti v Vzhodno Prusijo močna ojačenja in so se krvavo upirali Rusom že zadnji teden. V torek in sredo pa so začeli izvajati besne protinapade, katere trdijo Rusi, da so vse odbili. Zgleda pa, da je ta protiodpor ustavil rusko napredovanje. Tudi nred Varšavo in Krakowem izvajajo Nemci protinapade, ki pa nimajo kakega uspeha, omenja poročilo. V Litvinski divjajo boji pri Mariampole in nad mestom Lomza, ne daleč od pruske meje, na jugu pa južno-zapadno od Lublina. V Karpatih pa Rusi napredujejo in so še od Sambora približali že skoro tik češki meji. » Na splošno zgleda, da se Nemci bolj bojijo Rusov, kakor Zaveznikov na zapadu. Možno je, da so privlekli ojačenja iz zapada da bi zadržali Ruse, da bi ne prišli predaleč na zapad. V Nemčiji sami, pravijo zadnja poročila, da vs« čuti, da je Hit-let doigral. Radi pa bi kakim drugim vzrokom oprtili krivdo za poraz v tej vojni. t DOGODKI iz slovenskih naselbin Se en slovenski vojak odlikovan Port Washington, Wis. — Poveljnik letalskega oddelka mornarice poročnik William Janesh£k, ki zdaj poveljuje eni izmed "B-29 leteči nadtrdnja-vi" je prejel posebno odlikovanje za svoje junaške čine. Slovenskemu junaku naše čestitke! Nov grob Girard, Ohio. — V Trumbull okrajnem zavetišču je umrl rojak John Jesenko, star 65 let, doma od Vrhnike pri Ljubljani, kjer zapušča ženo in eno hčer. Pokopan je bil na Liberty pokopališču v Girardu. R. I. P.! .........,.■„■, — .j-mi... -i..,.,1 I —a dr. john j. smetana Pregleduje oči n predpisuje očala. — 23 let Izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Kremam _ TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._ HASTEN VICTORY VOJNA JE DALA NAŠO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO Potrebujemo ročne delavce in prevažalce, poma-gače v prejemnem oddelku in od pošiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topljenju kovine ter tovarniške delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra hrana po zmerni ceni. Med 8 A. M. in 6 P. M. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC n w »r^ 2100 So. 52nd Avenue, Cicero, HL Vzemite Douglas Park "L" ali West Town BUS ali poulično do tovarne. I Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam N in Vašim Otrokom i Kranjsko-Slovenska 1 1 Katoliška @ Jednota 1 Najstarejša slovenska podporna organizacija | v Ameriki... Posluje že 51. leto. I Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000 ji SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% | Če hoče* dobro tebi in svo£m dragim, zavaruj m pri najboljši, | poiteni in nadaofoentni podporni organisadft KRANJSKO SLO-I VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer m lahko zavaruje! sa fe U| amrtalne, razne poškodbe, opcradje, proti bolezni In ontmo^ertL K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ietnke od 16. do 00. | | leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod tvoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najtnoderne$e vrste certifikate i | sedanje dobe od 925&00 do 95JOOOJXL K. 3. K. JEDNOTA je prava mati vdov in rirot. če še nisi S [11 Qan aH te mogočne in bogate katoliške podporne organi- || sadje, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drage podrobnosd se obrnite na uradnika in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednota, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU I 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois j| s PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■H LOUIS J. ZEFRAN H 1941W. Cermak R&, Chicago, Illinois I Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili sa pogrebe, krste in ieniiovanjsu—Mrtvaška kapela na razpolago bresplačno.—cene zmerne. Joseph Conrad i NA MORJU L Spredaj na palubi je stala j lopa, v kateri je bila kuhinja,! kuharjeva kabina in kaštel po-j . jsadke. Ker smo več dni pričakovali, da jo bo morje odnes-| lo, je bilo moštvu ukazano spa-!ti v kabini — edinem varnem prostoru na ladji. Kuhar Abra-I ham pa se je — neumen kakor mezeg — še nadalje oklepal svoje postelje, bržkone od sa-' mega strahu, kakor goved, ki ' neče ob potresu zapustili svojega hleva. Potemtakem smo šli gledat, kaj je z njim. To je pomenilo tvegati življenje, kajti zdaj, ko nismo bili. več z vrvmi privezani, smo bili kakor na plavu izpostavljeni neurju. A vendarle smo šli. Lopa na palubi je bila razrvana, kakor da bi se bila bomba raz-počila v nji. Večji del lope je bil izginil preko ograje — štedilnik, stanovanje moštva in njegova svojina, vse je šlo po vodi; samo dva stebra, držeča del stene, ki je bila nanjo pri-! ferjena Abrahamova postelja, sta kakor Čudežno še ostala. ! Brskali smo po ruševinah in " j prišli do postelje. In res je bil r i mož še vedno tam, sedel je : sredi pen in razdejane ladij-> ske šare na postelji in veselo ■ nekaj brbljal sam pri sebi. Bil J je ob pamet, popolno'in zaved-- no je poblaznel od nenadnega * sunka, ki mu je zahrumel nad s glavo, kakor da bi bril norce iz njegove vztrajnosti. Hitro smo ga pobrali, ga vlekli proti krmi in ga na glavo spustili v kabino. Vedeti morate, da ga nismo utegnili posebno previdno vleči dol in čakati, kako pojde dalje. Saj ga bodo nedvomno » dvignili tovariši pod stopnicami. Mudilo se nam je nazaj k i sesalkam. To delo ni smelo ča- • kati. Nesrečna razpoka je res : neznansko zlo za ladjo. Človek je moral nehote misliti, da je bil edini namen zlo« j hotne nevihte ta, da je spremenila tistega ubogega mulata v 1 blaznika. Še pred zoro se je namreč vihar polegel in drugi dan se je nebo zjasnilo. Med npadanjem morja pa je ladja še bolj puščala vodo. Ko je bil čas razpeti jadra, je posadka zahtevala, naj bi parnik zasukali. In res ni kazalo storiti drugega. Čolni so nam bili šli po vodi, palube nam je bil po-medel vihar, kabino poplavilo morje, moštvo ni imelo nobene druge obleke razen tiste, ki jo je imelo na sebi, zaloge so bile uničene, ladja razrvana. I Zasukali smo jo proti domu in — morete verjeti ? Zdaj* je zavel veter od vzhoda in nam pihal naravnost v zobe. Pihal je ostro, nepretrgano. Slednji palec poti smo si morali priboriti, vendarle ladja še ni pre-: več puščala, kajti morje je bilo primeroma mirno. Od štirih ur po dve uri nenehoma črpati i vodo, to ni šala — ali vzdržalo je ladjo na površju vse do Falmoutha. Tamkajšnjemu dobremu j ljudstvu so morske nesreče vsakdanji kruh, pa je bilo nedvomno veselo, kakor hitro je zapazilo našo polomljeno staro škatlo. In na mojo vero! Pošteno so nas bili oskubli. preden so opravili svoje delo. Po mojem mnenju je bil lastnik že v hudi stiski. Imeli smo | vsakovrstne zamude. Nazadnje smo sklenili del bremena iztovoriti in ladijske stene za-smoliti. To je bilo storjeno, poprave končane, vozivo nanovo vkrcano; nova posadka je pri-?la na palubo in odrinili smo na morje — proti Bankoku. Koncem tedna pa smo se spet vrnili. Moštvo je izjavilo, da neče v Bankok — na sto in pet-desetdnevno vožnjo — v takem ribiškem čolnu, ki je treba vsa- , I kih štiri in dvajset ur po osem I ur črpati vodo iz njega; in po-I morski listi so spet prinesli članček z napisom: "Judea Barka Tyne — Bankok; priplula nazaj v Falmouth, poškodovana in z moštvom, ki je odklonilo službo." Pa je bilo spet nemalo za-jnude — nemalo krpanja. Lastnik ladje je prišel za en dan k nam in rekel, da je zdaj ladja brezhibna ko goslice. U-bogi stari kapitan Beard je bil zaradi tega od skrbi in ponižanja videti kakor duh kakega geordiejskega kapitana. Vedeti morate, jia je imel mož že šestdeset let in je bil prvikrat ladijski poveljnik. Malion je o-pomnil, da je to vse skupaj nespametno početje in se bo slabo končalo. Jaz pa sem imel ladjo rajši nego kadarkoli in sem strašno težko čakal, da bi že odpluli v Bankok. V Bankok! Čarobno ime, blaženo i-me-! Mezopotamija mi ni pomenila nič v primeri z njim. Pomnite, da mi je bilo šele dvajset let in sem imel prvikrat izkaznico drugega ladijskega častnika, in Vzhod je bil pred menoj. Odpluli smo in se zasidrali v nekem zunanjem pristanišču z novo — tretjo posadko. Ladja pa je puščala vodo bolj ko kadarkoli. Človek bi mislil, da so oni preklicani ladjedelci nalašč izvrtali luknjo v nji. Tokrat pa nismo odpluli niti iz luke. Moštvo kratkomalo ni pustilo krmilarja k vitlu. (Dalje prihodnjič) Vaše molitve SO ZA POKOJNE Vaše cvetlice SO POSLANE K POGREBOM DA TOLAŽIJO ONE, KI SO ŽIVI. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — I or. h. m. lancaster | Dentist j ji 2159 West Cermak Rd. jj Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St) J | CHICAGO. ILL. Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, ■ "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškefa lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO.. 322 So. Clark St., DepL A, Chicago, I1L. in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo.