ŠTEV. 6. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LJUBLJANA, 1. JULIJA 1930. LETO n. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO, IZDA JATELJST V O IN ADMINISTRACIJA: DOCENT DR. A. KOŠIR, LJUBLJANA, NA KODELJEVO 3. TISK J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D V LJUBLJANI. ODGOVOREN JANEZ VEHAR. SANATORIJ DR. SCARPATETTI Wetzelsdorf pri Grazu na Štajerskem.-Telefon 5067. Za živčno bolne in notranje bolezni. Specielno: malarijske kure po Wagner-Jaureggu; odvadite kure za alkohol in živčne strupe; psihoanaliza nevroz, oskrba dementnih in debilnih, redilne in dietetične kure. Zelo zmerne cene! Prospekti z obratno pošto aromatično mazilo proti revmatičnim in živčnim bolečinam, gihtu in išijazu Sv. Roka Lekarna Mr. Ph. Slavko Hočevar Ljubljana VII. | DRŽAVNI SEROTERAPEVTSKI ZAVOD, WIEN | | izdaja brez posebnega doplačila sera v avtomatskih ampulah: | J SEROCORD | Natančnejša navodila daje zastop-! stvo za kraljevino Jugoslavijo: I Jugoslavenski Serum Zavod d. d. I Zagreb, Gregorijančeva ul. 23. Telefon 64-65. fiiiiiiiiiiiiliiiiiimiiiimiiinii...................immiium:5 Vsebina: Dr. France Debevec: O nizkem krvnem tlaku............................171 Dr. B. Škerlj: I. Začasno poročilo o antropoloških preiskavah učencev in učenk I. razreda vadnice v Ljubljani.....................................175 Di-. R. Neubauer: Umetni pneumothorax.................................181 Dr. Leo Šavnik: Odlomki iz zapiskov študijskega potovanja.............189 Dr. Fr. Minar: O sodelovanju ortopedije in pedagogike pri vzgoji pohabljene dece................................................................194 Domača literatura.................................................... 198 Gospodje tovariši! Podpirajte svoj znanstveni list s tem, da se pri tvrdkah, ki inserirajo v Zdravniškem Vestniku, vselej pozivate na ta list, kadar zahtevate vzorce in literaturo. Vsako spremembo naslova javite takoj administraciji lista, da ne bo zamude v dostavljanju. Kemično - farmacevtska tvornica Pii. Mr. J. Kolar Ljubljana VIB. LECITARSEN v tabl. a 1 OO kom. (Lecithin ex ovo, Ferr. albumina!, natr. kakodylic.) BROMLECITARSEN z dodatkom 1 O gr brom. soli JODLECITARSEN — povsod kjer je arzen in jod medikacija potrebna SKROFULOZA, BRONHITIS PILLULAE CALC IN ANTES sec. Dr. Peyer fortiores et mitiores a 50 in 1CO tabl. (Acid, arsenicos., Calc, glycerinophos-phoric.,calc. lactic., Kalium sulfogua-jacol., natr. sozojodolic. et cinamylic. Speclficum za TUBERKULOZO PLJUČ Vzorci in literatura gratis in feo. stativi so prav dovršeni v praktičnem in estetskem oziru. Lepa oblika je prilagojena modernemu okusu, je uporabi priročna in smotreno izdelana. Temu primerno je ativ zelo trden brez ostrih robov, brez kotov, kjer bi se na-prah, tubus in nosilec mizice, ozir. kondenzorja sta stabilno pritrjena, stativ se daje upogniti zanesljivo in izdatno do vodoravnega položaja tubusa. se dajejo Zeiss-ovi stativi vsestransko opre-in uporabiti in ker so relativno poceni, se bijo v vseh strokah in panogah. ZEISS-ovi Mikroskopi kana oprema ESA 94 „Minervina“ poveča 56— kratno ima poenostavljeno premakljivo mizico, premično razsvetilo, kondenzor z zaslonko (irido), 4-kraten revolver, 2 ahromatska objektiva in homogeno imerzijo z zaslonko za temno polje, 2 Huyghen-sova okularja in' omarico. Je to najbolj razširjena oprema za praktičnega zdravnika in bolnice. S pozivom na Zdravniški Vestnik in napovedbo točne uporabe Vam pošiljamo gratis in brez vsake obveznosti oferto za ev. najprimernejšo opremo. Tiskovine pošilja brezplačno Carl Zeiss, Jena ali M. Pavlovič, generalno zastopstvo za Jugoslavijo Beograd, Sremska ul. 9, tel. 37—00. Rofeinsho glikozurijo povzroča centralno draženje; radi tega ni priporočljivo dajati pri diabetikih kavo, ki vsebuje mnogo kofeina. - Zato kofeina prosto KHUO HHG Vzorci in literatura brezplačno pri Kava Hag d, d., Tomašičeva ul. 4, Zagreb (Ovo-lecitin železo) izredno tečna in lahko užitna raztopina ovolecitina in železa vsebuje ovolecitin s fosforjem in železo v obliki železovega oksidhidrata, ki je prav lahko prebavljiv. V orig. steklenicah po 450 gr. Leciferrin pur um: vsebuje 0*17 O ovolecitina in 0’5°/o železovega oksidhidrata. Doziranje: 3 X dnevno 1 žlico. Leciferrin cum acseno: vsebuje poleg Leciferrin purum še acid. arsenic 0 0005 pro dosi (velika žlica). Leciferrin cum jodo: vsebuje poleg čistega Lecifer-rina še kalium jodatum 0 20 gr (velika žlica). Leciferrin tableftae: dražirane tablete v škatlicah po 52 komadov. Doziranje: 3 X dnevno 2 tablete. Leciferrin tableftae cum arseno: čisti Leciferrin z acid. arsenic. 0’0005 gr. pro tabl. Dražirane tablete v škatlici po 52 komadov. Leciferrin deluje uspešno in hitro pri anemiji, kloroz-marazmu, pomanjkanju teka in spanja, po kroničnih obolenjih-, dvigne sile organizma in krepi splošno telesno stanje pri infekcijoznih boleznih, kot hripa, tuberkuloza, razne krvavitve i t. d. Literaturo in vzorce pošlje gg. zdravnikom brezplačno: „6ALENUS Chem. Industrie« Frankfurt a. V Glavno skladišče za Jugoslavijo: Niškovic I Komp. veledrogeriia, Beograd. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA: DOCENT DR A. KOŠIR, LJUBLJANA, NA KODELJEVO 3 Štev. 6. Ljubljana, dne 1. julija 1930. Leto II. O nizkem krvnem tlaku. Dr. France Debevec. Patološko zvišani pritisk krvi je znatno bolj raziskan ko pa nizki krvni tlak. V namenu, da samostojno kolikor toliko preiščem slabo poznane znanstvene pokrajine znižanega pritiska krvi v ožilju, sem pred leti pričel opazovanja in preiskave v tej smeri. Največ prilik in slučajev mi je nudilo strokovno polje tuberkuloze in sosednil) bolezenskih slik. Za ostale bolezenske: skupine, ki pridejo v obzir pri študiju nizkega krvnega pritiska, pa čaka lepa naloga tega ali drugega kolego, zlasti internista. V svrho jasnosti in preglednosti porazdelimo vso to snov v: a) splošno - teoretičn i ter b) ožji. teoretično- p r akti č n i del. SPLOŠNO TEORETIČNI DEL. Dobro in pravilno razložiti patološko-anatomsko zvezo pri kliničnih slikah znižanega krvnega pritiska je zapletena naloga. V bistvu obstoja v tem, da upoznamo in umevamo fiziološke ter patološko-fiziološke odnosa je med sledečimi črnite! ji krvnega pritiska: a) Srce z vsemi komponentami svojega organskega delovanja; b) ožilje izven srca; c) kri ter kri vstvarjajoči telesni deli: d) živčevje, zlasti avtonomno, ki nadzira vse funkcije organskega življenja; e) splošni, k o n s t i tu c i o n a 1 n i vplivi telesa. a) S r c e. Srce je motor, ki neprestano tira kri po ožilju ter isto sprejema spet vase. Motor-srce je na poseben način izoblikovana mišica, ki se neprestano krči, utriplje. Svojo fizikalno-kemično moč črpa v krvi, ki mu po posebnih žilicah doteka kakor ostalemu telesu. Da pa je srčno krčenje redno in enakomerno, zato je treba avtomatičnega poveljevanja, rednega davanja enakih impulzov. Avtomatsko središč^ in poveljstvo je v srcu s a m e m. Fiziologija nam našteva več snopov in čvorov poveljniške organizacije, ki nosijo imena svojih odkriteljev: Hiss-Tawara-Keith-Flack-Purkinje. Ni še končno veljavno rešeno, ali je poveljniška centrala bolj odvisna od mišičnih komponent ali od živčnih. Srce žene s svojimi koritrakcijami kri po vsem telesu. Sila njegovih skrčitev je poglavitni č i n i t e 1 j , ki vrši vse ogromno delo serviranja v krvi raztopljene hrane po vsem telesu. Oviranje njegovega delovanja, padec moči njegovih utripov mora roditi pogubne posledice, ki so občutene po vsem telesu, po vseh telesnih celicah, saj so pogoji in okoliščine za prejemanje hrane iz krvi potem znatno težji. Od rojstva človeka sem ima srce prav široko adaptaci jsko sposobnost. Ono predstavlja delavca, ki — do gotove meje — lahko vrši lažja in težja dela. To pravilo ne velja samo v bolezenskem stanju, temveč prav tako v slučajih fiziološkega zdravja. Srce smemo primerjati z električno centralo, ki ima več rezervnih turbin: Čim več teh je v pogonu, tem več električne struje se proizvaja. Pretirane zahteve na srce ta organ oslabe, nastane bolezen srčnega organa, skraja morda še ozdravna, pozneje ne več. Reči smemo nadalje: Sleherno poedino srce ima neka svojstva zase. Te posebnosti se javljajo najbolj izrazito v tem, da pod enakimi ali sličnimi pogoji srčni organ ne vrši istega dela v fiziološkem okviru; najbolj jasno in očividno se te funkcionalne različice javljajo v menjavanju višine krvnega pritiska. Ne bi mogli umevati patološko-anatomske zveze, če ne bi poprej upoznali delovnega nihanja v okvirju normale. b) Ožilje. Poleg srca ima odločujoč vpliv izvensrčno o ž i 1 j e , predvsem arterije. Vse cevaste žilne praznine so napeto polne krvi, ki jo utripajoč tira po ožilju srčno mišičevje potom svojih neprestanih skrče-vanj. Žilne stenke so gibke, elastične. Sunkoviti vali, ki jih srčni motor izživlja ca 70 na minuto v krvi ožilja, se širijo naglo v smeri od srca h kapilaram. Valovne sunke je mogoče tipati kot puls. Čim bližje je žila srcu, tem višji je v njej pritisk krvi, gnane od srčnih utripov (ca 150 mm Hg v aorti). Še predno se je umiril en val, že se pojavi drugi, kri neprekidno teče po žilah, vsaka sistola srca brzino krvnega toka pospeši. Šele v kapilarah se valovanje umiri, ondot se kri pretaka na oko enakomerno. Žilne stene so kaj odporne, ne bi jih zlepa pretrgal še tako močan sunek krvnega vala, dokler so zdrave. Vemo pa, da mnogobrojni patološki vplivi škodijo čvrstosti žilnih sten, da njih gibkost (elastičnost) popusti, a njih sposobnost odpora proti raztrganju, počen ju ponehuje. Zdravstveno stanje žil, njih prirojena in sčasoma n a r a s 11 a delovna širina (= adaptacijska sposobnost v okvirju fiziološkega delovanja), vplivi autonomnega živčevja na žilne stene so važni faktorji pri nihanju krvnega tlaka. c) K r i. K r i je oni tekoči pasivum, ki ga giblje srčni motor in čigar pot mu diktira ožilje. Kri je hrana, a istočasno tudi ladja, ki raznaša hranivne snovi ter sprejema (iz prebavil ter skozi pljuča) iste vase. Ona obenem prevzema odpadke ter jih — raztopljene — dovaža v izločanje ledvicam, pljučam, črevesju, koži itd. Nebroj je torej najrazličnejših sestavin, ki več ali manj časa bivajo vezani kemično ali pa le v raztopljenem stanju v krvi. Kljub temu je razmerje teh primesi in raztopin splošno konstantno; čim pa bi ta konstanca navzgor ali navzdol popustila, bi nastalo bolezensko stanje, ki bi se očitovalo tudi pri krvnem pritisku. Kako prevzemajo telesne celice hranivne snovi iz krvi? Fizikalno in kemijsko skozi stene drobnih kapilar. Filtracija kot fizikalni način oddaje je odvisna od pritiska krvi na lasne žilice. Krvni pritisk ondot pa je posledica številnih vplivov, ki sodelujejo pri vzdržavanju splošnega krvnega tlaka. Gotovo jei tudi kemijsko medsebo jno i z m e n j a vanje snovi skozi ostenje kapilar močno vezano na kakovost tlaka v ožilju. Srce, žile, kri tvorijo fiziološko solidarni gospodarski sistem. Vsi ti zadrugarji medsebojno prilagodujejo svoje delovanje na ta način, da vsak izmed njih uravnava svoje delo funkciji ostalih članov. Nadzorstvo nad vso to zadrugo izvršuje: d) a u t o n o m n o živčevje. Na srcu. žilah je vsepovsod raz-preženo simpatično in parasimpatično živčevje. Obadva sistema sta antagonista, čijih vplivi in učinki so le izraz, rezultanta obojih. Sim-patikus ožilje stiska, tlak krvi zato narašča; srce vsled jačjih impulzov simpatikusa bije brže in močnejše, tlak naraste. Parasimpatikus ovira delo svojega antagonista, žile razširja, srce prisili k počasnejšem tempu, zmanjšuje obenem silo posameznih utripov, krvni pritisk vsled njegovih sprečevalnih. pasivnih efektov pada. Učinki parasimpatik u s.a (v prvi vrsti n. v a g u s - a) so kat’ e k s o h e n učinki zniževanja krvnega tlaka. TEORETIČNO-PRAKTIČNI DEL. Bolezenski izvidi nizkega krvnega pritiska. Kdaj g o v o r i m o o nizkem krvnem tlaku ? Učbeniki fiziologije govore: V večjih arterijah odrastlega človeka znaša srednji pritisk 140—160 mm Hg (n. pr. T.andois). Drugi avtorji navajajo številke med 110—160. Moremo se torej ujediniti pri tej - le trditvi; Spodnja meja krvnega pritiska v arteria brachialis (merjeno z običajnimi aparati ter računajoč srednjo številko med baš jasno sisto-lično in diastolično oscilacijo) je pri številu 110 mm Hg (pri odrast-lem človeku v starosti ca 20—40 let). P o s k u s i pa so pokazali (lastna opazovanja!), da že tlak med 110-—120 mm H g ni za občutek zdravja neoporečen. Jedro naše razprave se tiče problema, kakšne posledice n a s t a j a j o v organizmu pri trajno nizkem tlak u (izpod 110 mm Hg. deloma tudi med 110 mm—120 mm Hg), katere so najobičajnejše klinične slike patološko znižanega krvnega p ri t i s k a , kateri in kakšen je patološko -anatomski ustroj kot osnova nizkemu krvnemu tlaku. Pravilno, redno potekajoče fizikalno - kemijsko življenje človeškega organizma ima svoj izAmr v rednem kroženju krvi po ožilju telesa. Kri hrani ves organizem: vsak njegxrr sestavni del trpi, kadar dovoz hranilnih snoAri v krvi iz poljubnega vzroka zastaja, bodisi, da je njih transport oviran na fizikalen način, bodisi, da je ovira kemijske narave. Vzemimo, da je kri po\rsem pravilno sestavljena, da se nadalje fiziološka menjava (= dovoz in odzvoz) v njej splošno v redu odigraca; vzemimo, da je konstitucionelna zgradba srca in ostalega ožilja povsem normalna, kateri činitelji bi mogli še pošto jati, ki bi zniževali pritisk krvi? Živčevje (avtonomne vrste) ter sekreti žlez z notranjim izločanjem, dva važna diplomata, ki urejata delovno medsebojnost, korelacija srca, žil. krvi, torej tudi krvnega tlaka. Kadar bi torej želeli upoznati posledice nizkega tlaka, bi morali preštudirati in presoditi n a j p r e j kvaliteto (konstitucio-nalno in fiziološko-delovno) vseli peterih činiteljev krvnega tlaka. Šele potem nam bo mogoče preceniti, kaj je post boe, kaj propter hoc. Pri trajnem nizkem krvnem pritisku nastajo vse one posledice, ki jih poraja slabo prehranjevanje telesnih celic in organov. Če pa trpe ti slednji, taisti zopet s svoje strani vplivajo negativno na srce, žile, kri vstvarjajoče organe, živčevje in žleze z notranjo sekrecijo (vsi ti so glavni činitelji nizkega tlaka!). Nastal je c ir eu lu s vit io sus, ki mu ne odpo-more široka fiziološka adaptacijska možnost srca in ožilja. Pri študiju kliničnih slik nizkega tlaka pa bo treba videti in prav presoditi vse te različne simptome v imenovanem kolobarju zmot. Katere in kakšne klinične slike spremljajo nizki in prenizki krvni tlak? Že sama splošna telesna one m o g 1 o s t, izčrpanost vodi — pri sicer zdravem organizmu — do znižanja pritiska v ožilju. Pri telesno oslabljenih (a drugače zdravih) frontarjih svetovne vojske so namerili tlak 95—105 Hg. Starost istotako vpliva na višino tlaka. Mladi in prav stari ljudje imajo nižji tlak; tudi velikost telesa čini pritisk višji in nižji. Brzo srčno bitje spremlja višji tlak (n. accélérantes!), počasno utripanje se navadno dogaja pri nižjem pritisku (= negativni učinki n. vagus-a). Pri ležanju je pritisk višji ko pri sedenju, v s t o j e č e ni položaju nižji ko v sedečem. Dokler se pri mehanskem delu mišice preveč ne utrudijo, je tlak višji. Duševno delo, prav tako duševne emocije tlak zvišujejo. Mrzle kopeli jačajo pritisk, pri čemer srce bolj počasi bije. Zvišanje tlaka v tem slučaju (kljub negativnim učinkom podraženega n. vagus-a) nastaja vsled skrčitve kožnih žilic, kri mora od ondot v telesno notranjščino. Tople kopeli, spanje, vročica znižujejo pritisk. Slično vplivajo nanj v negativnem praveu bolezni, ki izčrpavajo organizem. Bolezen, ki kat eksohen demostrira valovanje krvnega pritiska, je tuberkuloza. Ker le-ta učinkuje depresno na tlak po raznih patoloških potih, sem si nadel nalogo, da sistematsko preiskavam slučaje tuberkuloze raznih kvalitet in stopenj v pogledu krvnega tlaka ter tako skušam proučiti odnošaje tlaka napram raznim fiziološkim in patološko-fiziološkim činiteljem. To delo je bilo zelo zamudno (ca 200 ur), ker je sleherna preiskava zahtevala zase dokaj časa. V svrho nazornega pregleda je bila sestavl jena statistična tabela, ki vsebuje sledeče rubrike: 1. rubrika: ime, starost, poklic; 2. rubrika: bolezenska diagnoza, telesna toplina, bakteriološki izvid izmečka (sputuma); 3. rubrika: konstitucija, višina telesa, teža, vanjski izgled; 4. rubrika: srce, žile; 5. rubrika: Sahli krvi, mikroskopski izvid krvnega preparata; 5. rubrika: sedimentacijska reakcija krvi; 6. rubrika: krvni pritisk; 7. rubrika: živčevje; 8. rubrika: opazka. — Mikrosposki pregledi krvnih telesc (celic) pri prav vseh slučajih niso bili izvršeni. (Nadaljevanje sledi.) Iz drž. šolske poliklinike v Ljubljani. I. Začasno poročilo o antropoloških preiskavah učencev in učenk I. razr. vadnice v Ljubljani.1 Dr. B. Škerlj, antropolog higijenskega zavoda v Ljubljani, (direktor dr. I. Pirc.) Ena glavnih nalog mladega antropološkega oddelka drž. šolske poliklinike je, da ustanovi telesni razvoj našega otroka. Ako smo do sedaj hoteli ali morali za kontrolo primerjati razvoj kakega otroka z „normalnim" razvojem, smo se morali posluževati tujih tabel, n. pr. MARTI.Novih ali HUTHovih (za München), PI.R-QUETovih (za Dunaj), LUKAŠovih (za Prago) itd. Namen rednih antropoloških preiskav pa je, da ustanovimo povprečni razvoj specijelno za našega otroka. Saj živi naš otrok v drugem mil je ju, je po prirodi drugačen (rasne sestavine, konstitucijski tipi etc.) nego otrok v Münchenu, Pragi ali na Dunaju itd. Tudi če razlike niso velike (kar pričakujemo), bo vendar točnejše, ako bomo mogli primerjati razvoj svojega otroka oh tukaj pridobljenih „normalnih" tabelah. Delo obstoja torej v tem, da kontrolira m o razvoj otroka vsakega pol leta (ali vsaj vsako leto) in na ta način dobimo tekom 4—5 let na istih otrocih razvojno pot vsaj za ljudskošolske otroke. Točnejša, polletna kontrola je mogoča skoro samo na ljudski šoli, kjer opazujemo iste otroke lahko skozi 4, 5 let. Potem ko se porazdele po raznih srednjih šolah, je kontrola že jako otežkočena, da skoro iluzorna. Toda s časom bo treba misliti tudi na to. Da sem si izbral prav vadnico za objekt opazovanja, ima v glavnem dva vzroka: 1. da hodijo na vadnico večinoma otroci meščanskih rodbin ali vsaj takih, ki za otroka „dobro“ skrbijo (lahko torej predpostavljamo dober razvoj); 2. pa mi je ta šola najbližja in je stalna kontrola in stik z učiteljstvom vsak čas mogoč. Starše preiskanih otrok sem povabil k sestavi njihovih rodov-n i k o v. Žal se niso vsi odzvali — mnogi namreč smatrajo sestavo rodovnika kot nevšečen poseg v intimnosti družine. Tak nazor je razumljiv in moramo ž njim računati; zato so pa izjave, ki jih izvemo v rodovnikih, čisto p r o s t o v o 1 j n o pridobl jene in tudi s tem treba računati. Pri rodovnikih smo. pazili zlasti na s o c i j a 1 n o stran, potem pa na bolezni, zlasti seveda na Tbc., pa tudi na podedovan je nekaterih znakov, oz. lastnosti, n. pr. barva oči. las, ephelides, rdeče-lasost itd. smo jemali obzir. Število preiskanih je kajpada malo. 42 dečkov in 54 deklic, toda preiskave so bile točne (po MARTTNovi metodi) in opazovano je bilo 4i znakov in lastnosti. V začasnem poročilu ne nameravam poročati o vseh teh znakih, marveč samo o nekaterih glavnih. Tudi nisem delil populacije po starosti (7, 8 letne), temveč poda jam tu povprečne rezultate iz obeh razredov. Delitev po letih — kar je kajpada končni smisel teh preiskav razvoja — si prihranim za končno poročilo po kakih 4—5 letih. Takrat bodo tudi rodovniki natančneje obdelani, po možnosti tekom časa izpopolnjeni. 1 O tvarini je avtor predaval v prirodoznanstveni sekciji muzejskega društva za Slovenijo dne 6. VI. 1930. Rezultati preiskav učencev in učenk I. razr. vadnice v Ljubljani. April — maj 1930. Resultate der Untersuchung an Schülern und Schülerinnen der I. Kl. der Priiparandie in Ljubljana. April — maj 1930. dečki (42) Knaben deklice (34) Mädchen diferenca Differenz Znaki Merkmale M + mM : to T o.2 -0-0 to 03 I siq i>f— op s>l — — U do + i(T bis te tH + o .a -Ö-Q to Hm + to 03 + o.22 -0-0 to + -p2erum (konjski) proti dlfterlji: 1000 A. H. (profil, doza)................................v 2—3 ccm 3000 A. E..................................................v 4—7.5 ccm 5000 A. E...............................................v 5—10 ccm 8000 A. E...............................................v 8—10 ccm 10000 A. E...............................................v 9—10 ccm 15000 A. E...............................................v 10 ccm 2. Serum (goveji) proti dlfteriji: 1000 A. E. (profil, doza).................................v 8—10 ccm 3. Serum (konjski) proti tetanusu: 2500 Int. A. E. (profil, doza) -.........................v 3—5 ccm 12500 Int. A. E...........................................v 15—25 ccm 25000 Int. A. E...........................................v 25—50 ccm 50000 Int. A. E...........................................v 50—lOOccm 2500 Int. A. E. (sušen v ampuli)......................... 4. Serum (goveji) proti tetanusu: (v omejenih količinah) 2500 Int. A. E. (profil, doza).........................v 8—10 ccm 5. Serum proti škrlatlnkl po Dick-Dochezu. nekoncentrlran: (antitoksičen in baktericiden) 10 ccm........................................................ 20 + I ccm.................................................... 1 ccm . . ......................................... . , 6. Serum proti dizenteriji Shiga- (antitoksičen in baktericiden) 10 ccm................................................... , , 20 ccm........................................................ 7. Normalni konjski serum: a) z dodatkom 0.35% trikrezola (v ampulah) 1 ccm..................................................... , 5 ccm................................................... 10 ccm........................................................ 20 ccm.............................................., , . , b) brez dodatka trikrezola (v stekleničicah) 25 ccm................................................. , . . 50 ccm......................................................... 8. Normalni goveji serum: a) z dodatkom 0.35% trikrezola (v ampulah) 1 ccm................................................. 5 ccm......................................... 10 ccm......................................................... 20 ccm...................................................... , b) brez dodatka trikrezola (v stekleničicah) 25 ccm........................................................ 50 ccm................................................. , , , Cena za Cena za Telegrafske lekarnarje podrobno prodajo kratice Din Din 13.00 17.00 dia 18.00 23.50 dibe 48.00 62.50 dice 84.00 109.00 dide 108.00 142.50 dlje 144.00 187.00 dief 27.50 36.00 godia 13.00 17.00 tea 48.00 62.50 tebe 72.00 93.50 teče 120.00 156.00 tede 18.00 23.50 tesa 36.00 47.00 sota 24.00 31.00 skaa 28.00 62.50 skabe 6.00 8.00 skače 18.00 23.00 grisa 36.00 47.00 grisbe 3.50 4.50 noka 9.50 12.50 nokab 14.50 19.00 nokac 23.00 29.50 nokad 27.50 36.00 nobka 47.00 61.00 nobkab 4.50 6.00 goka 13.00 17.00 gokab 17.00 22.00 gokad 26.50 34.50 gokac 33.50 43.50 gobka 53.00 68.50 gobkab Gori navedene cene za serume Higijenskega zavoda v Zagrebu so odobrene z odlokom Gospoda Ministra Socilalne Politike in Narodnega Zdravja S. St. 42.853 od 9. septembra 1929. Cene za podrobno prodajo so netto cene in veljajo za celo državo. Dražje prodajanje omenjenih preparatov je prepovedano. Serumi Higijenskega zavoda v Zagrebu se razpečavajo za podrobno prodajo potom javnih lekarn. Državni, banski, sreski in občinski zdravstveni uradi kakor tudi ustanove Vojske in Mornarice serume lahko nabavljajo v večjih količinah neposredno od Higijenskega zavoda v Zagrebu po ceni za lekarnarje pod pogojem, da plačajo stroške za omot in poštnino. Lekarne bodo serume nabavljale od veledrogerij po za lekarnarje določenih cenah. Te cene se ne smejo prekoračiti in veljajo seveda na licu mesta veledrogerije, poštnina in omot se zaračuna posebej. V medsebojnih trgovinskih odnošajih med veledrogerijami in lekarnami veljajo nabavljalni pogoji dotične veledrogerije. Serumi, katerim je potekla doba veljavnosti, se sprejmejo nazaj in brezplačno zamenjajo za sveže serume iste jakosti. To zamenjavo izvrši ona veledrogerija, pri kateri so bili serumi nabavljeni. Vsi serumi Higijenskega zavoda v Zagrebu so preizkušeni in standardizirani v smislu predpisov Higi-ienske sekcije Lige Narodov in zakonito zavarovani pred ponarejevanjem. Pri telegrafskih naročilih naj se uporablja telegrafski naslov veledrogerije ali zavoda, kakor tudi telegrafske kratice za dotične serume. Na primer: „Isls“, Zagreb. Pošljite takoj 25 doz seruma proti tetanusu po 12.500 Int. A. E. „Bolnica, Celje“ bi se glasilo brzojavno: ,,Isis Zagreb pošljite dvaisetpet tebe Bolnica Celie.“ v s/ ZDRAVILIŠČE ROMSKA SLATINA Najlepse in najbolj moderne urejeno zdravilišče kraljevine. Svetovne znani zdravilni vreicls „Tempel“ - „Styria“ - „Donaf Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona od 1. mala do 30. septembra. Maj, junij in september, najboljši čas za uspesno in ceno zdravljenje. Koncertira vojaška sodba. Naivečia udobnost. Na Železnici znatni popusti. Ugodne zveze. Razposilianie mineralne vode. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdraviliška Rogaška Slatina.